1. PDF document

Socaizlone
ia abbonamento postal«,
Poštnina plačana » iotoviai
v Ljubljani
3 0 . junija
1943-XX1
56-Siev.
—
24
a
r Ho KntcS svoj značal i
Spoznavaj sam sebe!
(Te č l o v e k s v o j e z u n a n j o s t i n e s m e zanem a r j a t i , m o r a še m n o g o b o l j g l e d a t i n a s v o j o
n o t r a n j o s t . D a pa b o m o g e l n a s v o j o n o t r a n j o s t
paziti, m o r a n a j p r e j sam sebe spoznavati. T o
j e za m a r s i k o g a sila n e r o d n a s t v a r .
L e z a k a j n e k i č l o v e k t a k o n e r a d g l e d a v,
s v o j o d u š o ? Z a t o , k e r se s a m sebe b o j i ! Z a t o ,
k e r t a m n o t r i z a g l e d a t o l i k o s l a b o s t i in n a p a k !
Č l o v e k se v č a s i h r a d b a h a , k a k o v e l i k e i u imen i t n e s t v a r i j e ž e n a r e d i l . Č e pa bi s a m s e b e
b o l j n a t a n k o od znotraj pogledal, bi spoznal,
d a j e tisto, s č e m e r se t a k o b a l i a , storil iz g o l o
n e č i m e r n o s t i , p o n o s a , n a p u h a u l i p a celo iz po-<
čutnosti!
Č l o v e k t a k o r a d s a m sebe ter s v o j a d e j a n j a skuša olep.šavuti. M a r s i k d o j e len ter zab i j a čas s p r a z n i m i s a n j a r i j a m i . N i č u d a . č o
n i k a m o r n a p r e j ne m o r e v s v o j e m g o s p o d a r stvu.
Pa
sc i z g o v a r j a , češ: » N i m a m s r e č e ! «
D r u g i spet j e ves siten in p r e p i r l j i v . S a m s e b e
n e zna v l a d a t i , ne z n a k r o t i t i niti s v o j e j e z o
n i t i s v o j e g a j e z i k a . Vsa o k o l i c a ga j e sita. O n
p u n e v i d i v z r o k u , k i j e v n j e m , ter se j e z i n a
d r u g e , češ d a gn ne r a z u m e j o . T r e t j i spet j o
č u d a k , ki sam h o d i skozi ž i v l j e n j e , k e r se j e
z a č e l l j u d i b a t i , češ d a so h u d o b n i , p a j e v
r e s n i c i sam k r i v , k e r se m u n i k o l i ni v r e d n o
zdelo,
da
bi
1 >i 1 sum sebe m a l e e p o o b l a l i n
z g l a d i l , l a k o l e p o p r a v i sv. J a n e z v s k r i v n e m
r a z o d e t j u : » P r a v i š , da si b o g a t , da i m a š vsega
d o v o l j in da n i č e s a r n c p o t r e b u j e š . N e veš p a ,
d a si v resnici b e d e n , siroten in reven, slep i u
nag.«
S t a r i G r k i , ki so b i l i p o g a n i , ker p r a v e g a
B o g a še n i s o p o z n a l i , so v D e l f i l i i m e l i znamen i t o p r e r o č i š č e , k j e r j i m j c 1'itijn p r e r o k o v a l a
p r i h o d n o s t . N n d v h o d o m v ta t e m p e l j pa so
s t a l e z a p i s a n e b e s e d e : » Č l o v e k , s p o z n a v a j so
sam!« Čuden pregovor nad templjem, kjer n a j
b i se l j u d e m o d k r i v a l a p r i h o d n o s t . Pa j e vend a r l e resnica, da č l o v e k s v o j o d o b r o a l i s l a b o
p r i h o d n o s t nosi v s v o j i n o t r a n j o s t i , v s v o j e m
s r c u , v s v o j i d u š i . O d tega. k a k š e n j e č l o v e k
n a z n o t r a j , j c m a r s i k d a j o d v i s n a vsa n j e g o v a
prihodnost.
In v e n d a r vsak s a m sebe
tako
m a l o p o z n a in se t a k o r e d k o k d o t r u d i , d a bi se
spoznaval. Zakaj znamo druge bolj presojati,
k a k o r z n a m o s a m i sebe? K e r j i h b o l j e p o z n a mo.
Marsikak
vzgojitelj
mlademu fantu žo
v n a p r e j l a h k o p r e r o k u j e , k a k š e n č l o v e k l>o_i/.
n j e g a postal, ko vidi njegova n o t r a n j a n a g n j e nja.
Bele ovčke se paso pod
višavami
Z a s t o p n i k i ! Obiščite sleherno hišo v vašem kraju, kjer še nimaj
»Domoljuba«, naj ga na novo narocel
Z a t o je t r e b a sam sebe s p o z n a v a t i , s v o j e
n a p a k e p o z n a l i , če se j i h h o č e š otresti. S t r o j e v o d j a z n a v o z i t i v l a k le, č e s v o j o l o k o m o t i v o
d o b r o p o z n a v vseh n j e n i h d e l i h . K j e r a s t e
n a j v e č strupenih gob? Tam, k a m o r nikoli n o
p r i s i j e s o n č n i ž a r e k . K a t e r a s t a n o v a n j u so n a j b o l j n e z d r a v a ? V k a t e r e s o n c e n i k o l i n e pos i j e . P r e g o v o r p r a v i : K a m o r n e h o d i sonce, t j a
h o d i z d r a v n i k . T o v e l j a za t e l e s n o z d r a v j e , šo
b o l j p a za d u š n o . K a m o r n e p r i s i j e ž a r e k spoz n a n j a s a m e g a sebe, t a m se r a z r a s t e j o g o b o
s t r a s t i , t a m u s p e v a j o b o l e z n i g r e h a . Z a t o spraš e v a n j e vesti, k a k o r n a m v e l e v a n a š a v e r a , n i
p r a z n a stvar. P l e m e n i t i d u h o v i starega pogans k e g a sveta so ž e p r i p o r o č a l i s p o z n a v a n j e sam e g a sebe. M o d r i j a n P i t a g o r a j e s v o j e l i c e n c o
n a v a j a l , n a j se v s a j t r i k r a t n a d a n v p r a š a j o :
» K a j s e m p o č e l ? K u k o sem k a k o s t v a r i z v r š i l *
A l i s e m vse s t o r i l , k a r b i b i l m o r a l storiti f.
da
Modrijan Seneka pripoveduje o
Sekstiju,
se j e v s a k v e č e r s p r a š e v a l : » K a t e r e n a p a <Nudaljevanje
n a 2. s t r a n i
spodaj.).
Ekscelenca
dr. Giuseppe Lombrassa
novi Visoki komisar
za Ljubljansko pokrajino
Vojni dogodki
preteklega
Veliki uspehi italijanskega letalstva
I t a l i j a n s k o v o j n o p o r o č i l o št. 1120 o d 19. j u n i j a
sporoča, d a so i t a l i j a n s k a t o r p e d n a letala v ponovn i h n o č n i h n a p a d i h v a l ž i r s k i h v o d a h p o t o p i l a sov r a ž n i 6000 tonski p a r n i k . d r u g t a k o v e l i k p a r n i k
p a poškodovala. — N e m š k a letala s o z a d e l a p r e d
P a n t e l e r i j o dve s o v r a ž n i l a d j i , m e d n j i m i e n rušilec. — Osna letala i n p r o t i l e t a l s k a b r a n i b a s o
sestrelili 27 s o v r a ž n i h letal, k i 60 b o m b a r d i r a l a
k r a j e n a S a r d i n i j i , S i c i l i j i , v K a l a b r i j i i n v Campagni.
I t a l i j a n s k o v o j n o p o r o č i l o št. 1122 o d 21. j u n i j a
n a z n a n j a , da j e v z a h o d n e m d e l u S r e d o z e m s k e g a
m o r j a i t a l i j a n s k a p o d m o r n i c a iz m o č n o z a v a r o v a n e
s o v r a ž n e s p r e m l j a v e zadela d v a p a r n i k a , i z m e d kat e r i h 6e j e e d e n t a k o j p o t o p i l . B l i z u tunišike o b a l e
p a j e i t a l i j a n s k o letalo p o t o p i l o s r e d n j e v e l i k sovražna p a r n i k . Osna letala 6o u s p e š n o n a p a d l a pristanišče v Bizerti. Osna letala in p r o t i l e t a l s k o topn i š t v o j e sestrelilo vsega s k u p a j 2<i s o v r a ž n i h letal,
k i s o n a p a d a l a razne k r a j e v j u ž n i I t a l i j i in n a
otokih.
I t a l i j a n s k o v o j n o p o r o č i l o št. 1123 o d 22. jun i j a o m e n j a , da s o s k u p i n e s o v r a ž n i h š t i r i m o t o r o i b
b o m b n i k o v napadale Napoli in razna d r u g a mesta,
p r i č e m e r eo osna letala in o b r a m b n o t o p n i š t v o
sestrelili 13 s o v r a ž n i h letal. — E n a j s t č l a n o v pos a d k e s e s t r e l j e n i h letal j e b i l o u j e t i h .
I t a l i j a n s k o v o j n o p o r o č i l o št. 1124 od 23. j u n i j a
p r a v i , d a 60 i t a l i j a n s k a letala o b o b a l a h s e v e r n e
A t r i k e t o r p e d i r a l a tri v e l i k e s o v r a ž n e p a r n i k e , izm e d k a t e r i h se je 12.000 tonski p a r n i k t a k o j potop i l . — Osna letala so b o m b a r d i r a l a t u d i p r i s t a n i š č e
v Bizerti ter železnico v J a f i v P a l e s t i n i . — I z m e d
s o v r a ž n i h letal, ki s o n a p a d l a r a z n e k r a j e v j u ž n i
I t a l i j i , s o i t a l i j a n s k e s i l e s e s t r e l i l e t r i letala.
P r e t e k l i teden je prišel v L j u b l j a n o n o v i Visoki k o m i s a r za L j u b l j a n s k o p o k r a j i n o Ekscelenea
dr. G i u s e p p e
Lombrassa,
kateri je bil
imc-
a o r a n na m r s l o Eksrelcnce O r a z i o l i j a . k i g a j e bil
Ducejev
vemu
poziv
poslal za pretekta v C a l a n i j o . No-
Visokemu komisarju
izrekamo
dobrodošlico
In l e l j o , d a bi njegovo d e l o v a n j e m e d
r o d o m bilo n a j b o l j uspešno in
našim
Duce je novega V i s o k e g a k o m i s a r j a
ljansko
pokrajino
brasso i m e n o v a l
Ekscelenco
p r e j š n j i zvezni t a j n i k
za Ljub-
dr. ( i i u s e p p a
za zveznega t a j n i k a
pokrajine. Pred dnevi
na-
koristno.
se je poslovil
Lom-
Ljubljanske
iz
Ljubljane
Orlandini.
E k s c . G i u s e p p e I . n m b r a s s a se ie r o d i l v
P e s s a r o 20. j u n i j a 1906 i n je v p i s a n v s t r a n k o
o d lela 1921. U d e l e ž i l se ie s l a v n i h d e j a n i kraliinskega f a š i z m a o b s t r a n i R a f f a e l a R i c c a r d a .
K o ie p o s t a l d o k t o r p r a v a , ic z u s p e h o m s t o p i l
n a p o t Č a s n i k a r s t v a ter ie d o l g o u r e j e v a l , L ' O r a ' ,
t e d n i k pessarskega f a š i z m a in ie n a r e d i l iz lista
s p r e t n o p r o p a g a n d n o in p o l e m i č n o g l a s i l o . Pros t o v o l j n o se je u d e l e ž i l b o j e v za z a s e d b o V z h o d n e A f r i k e i n za o s v o b o d i t e v Š p a n i j e , k j e r je b i l
• b o i u t r i k r a t r a n j e n in si je p r i d o b i l d v e sreb r n i k o l a i n i i n v o i n i k r i ž e c za v o i a š k e z a s l u g e
t e r p r e d l o g za p o v i š a n ie v v i š j o s t o n n i o z a r a d i
v o j n i h z a s l u g . Bil je u r e d n i k lista » L a v o r o Fa-
k e sein se d a n e s z n e b i l ? V č e m s e m se d a n e s
poboljšal?«
S l a v n i r i m s k i g o v o r n i k C i c e r o p r a v i : >Po
V z g l e d u P i t a g o r e j c e v se v s a k v e č e r s p r a š u j e m ,
k a j sem p o d n e v i govoril, poslušal, storil.«
S e n e c a s a m o sebi p r a v i : » S k l e n i l sem, d a
Se b o m v s a k d a n s p r o t i p r e i s k o v a l . K o z v e č e r
l u č u g a s n e , p r e m i s l i m še e n k r a t vse s v o j e bes e d e in vsa d e l a , k i se m j i l i p o d n e v i storil.«
K r š č a n s k i m o ž j e p a so d o vsega z a č e t k a
o b u j a l i s v o j o vest, d a so l o g i j e s p o z n a v a l i svoj e n a p a k e ter se j i h i z o g i b a l i . K d o r t a k o p a z i
n a svoje n a p a k e ter j i h skuša odpraviti, t a k
postaja pravi značaj.
Z a t o s p o z n a v a j s a m sebe, d a b o š t u d i ti postal značaji
V
scista«. s o t r u d n i k » P o p o l o d l t a l i a « in o p r a v l j a l
d e l o . k i je u ž i v a l o e n o d l i š n o o b č u d o v a n j e . D n e
31. o k t o b r a 1939 je b i l z a r a d i v i s o k i h l a s t n o s t i ,
k i j i h je p o k a z a l k o t č l o v e k d e l a i n z v e s t o b e ,
i m e n o v a n zy k o m i s a r j a z a p r e s e l j e v a n j e . D n e
25. f e b r u a r i a 1942 je b i l i m e n o v a n z a p o d tajnika korporacij.
N o v i šef
kabineta
dr. Antonio Ciampi
Liubliana.
27.
inniin.
E k s c . L o m b r a s s a ic i m e n o v a l za šefa k a b i n e t a p r i V i s o k e m k o m i s a r i a t u L j u b l j a n s k e pokrajine dr. Antona Cianipia.
N o v i šef k a b i n e t a , k i ie b i l šef t a j n i š t v a
E k s c . L o m b r a s s a o d leta 1939. n a p r e i p r i kon i i s n r i a l u za n a s e l j e v a n j e i n k o l o n i z a c i j o
pri
predsedstvu Ministrskega sveta, in p o t e m
pri
d r ž a v n e m p o d l a i n i š t v u za k o r p o r a c i j e .
pozna
o b š i r n o in t e m e l j i t o a d m i n i s t r a t i v n o p o s l o v a n j e
države
in
ima obsežne
izkušnje
v
vodstvu
državnih uradov.
D r . C i a m p i sc je r o d i l v L u c c r i v P u g l i a h
10. n o v e m b r a 1910. ie d i p l o m i r a n p r a v n i k ter
ima diplomo v političnih vedah,
je d r ž a v n i
p r a v n i k ter sc ic u d c j s t v o v a l k o t n o v i n a r i n
p u b l i c i s t . T r e n u t n o je še g l a v n i u r e d n i k italijansko-španske revije » L e g i o n i c f a l a n g i «
in
sodeluje pri r a z n i h d n e v n i k i h in revijah.
—
D r . C i a i n p i je o b j a v i l d e l o o » s o c i a l n i p r a v i č n o s t i « in d r u g e r a z p r a v e j u r i d i č n e g a i n p o l i t i č nega z n a č a j a .
N o v i šef k a b i n e t a , k i ic k a p i t a n v v o j s k i ,
sc ie p r o s t o v o l j n o b o r i l v V z h o d n i A f r i k i o d
f e b r u a r i a 1936 d o j a n u a r j a 1937 i n je b i l odlik o v a n za v o j a š k o h r a b r o s t .
N o v e m u šefu k a b i n e t a p r i V i s o k e m k o m i sariatu ž e l i m o na n i c g o v e m n o v e m s l u ž b e n e m
mestu najboljših uspehov.
Papež pij X I I . o ureditvi sveta
Sv. o č e P i j X I I . j e s p r e j e l te d n i v e l i k o zastopstvo delavcev in d e l a v k . P r i t e j p r i l i k i j e
i m e l p a p e ž n a č e l e n g o v o r , i z k a t e r e g a posnemamo:
C e l o t n i s o c i a l n i u s t r o j j e n u j n o t r e b a spremeniti in izboljšati. Cerkev j e v e d n o mislila na
v p r a š a n j a , k i se t i č e j o d e l a v c e v i n
njihovih
p r e d s t o j n i k o v i n j e r a z g l a š a l a z a t e m e l j n e za-
tedna
I t a l i j a n s k o v o j n o p o r o č i l o št. 1136 od 24. junija
r a z g l a š a , d a s o i t a l i j a n s k a t o r p e d n a letala ob obalah
s e v e r n e A f r i k e p o l o p i l a tri v e l i k e p a r n i k e z 31 .<KK)
t o n a m i , t r i d r u g e p a p o š k o d o v a l a . I t a l i j a n s k i boinlin i k i so b o m b a r d i r a l i p r i s t a n i š č e v Bizerti. — ] z .
m e d letal, k i s o n a p a d a l a S a r d i n i j o , j e b i l o zbilih
33 s o v r a ž n i h letal.
Na vzhodu le krajevni boji
N e m š k o u r a d n o p o r o č i l o o d 19. J u n i j a pravi
d a se j e s o v r a ž n i n a p a d p r i K u h a n j u k r v a v o pon e s r e č i l . N e m š k o l e t a l s t v o j e n a V o l g i potopilo dve
ladji.
N e m š k o u r a d n o p o r o č i l o od 21. j u n i j a se glasi,
d a j e d a n n a v z h o d n e m b o j i š č u m i r n o potekel. —
L a h k e n e m š k e p o m o r e k e s i l e s o v noči na 20. junij
o b s t r e l j e v a l e l u k o J e j s k o b A z o v s k e m m o r j u . Na
K a s p i š k e m m o r j u sta b i l i z a ž g a n i d v e v e l i k i trgovski ladji.
N e m š k o u r a d n o p o r o č i l o o d 22. j u n i j a omenja,
d a j e n a v z h o d u b i l o le m a n j š e b o j e v a n j e . Nad Itib i š k i m p o l o t o k o m n a s k r a j n e m s e v e r u j e b i l z le.
t a l s k i m i b o m b a m i p o t o p l j e n s o v r a ž n i p a r n i k . Ob
V o l g i p a s o n e m š k a l e l a l a n a p a d l a r u s k o tovarno,
k j e r izdelujejo orožje.
N e m š k o u r a d n o p o r o č i l o o d 23. j u n i j a pripov e d u j e zgolj o k r a j e v n i h b o j i h . N e m š k a letala
v F i n s k e m z a l i v u p o t o p i l a t r i s o v r a ž n e prevozna
parnike.
N e m š k o u r a d n o p o r o č i l o od 25. j u n i j a n a g l a : a ,
d a j e d r u g o d p o b o j i š č i h n a R u s k e m b i l o v glavn e m m i r n o , d a p a j e p r i V e l i k i h L u k i h bil krvavo
o d b i t h u d n a p a d . — B l i z u K u b a n j a s o se sovražn i k i h o t e l i i z k r c a t i ter s o N e m c i p r i tej p r i l i k i
p o t o p i l i 17 Čolnov.
h t e v e s o c i a l n e g a s o ž i t j a v s e t i s t o , k a r j e delavcem t a k o zelo p r i srcu: p r a v i č n e m e z d e , človeka
v r e d n o s t a n o v a n j e , z u d o s t n i p o u k t e r primerno vzgojo otrok.
P a p e ž j e o p o z o r i l d e l a v c e p r e d k r i v i m i prer o k i : D e l a v c i n u j se n e d a j o s l e p i t i p r i k a k š n i h
n e u m n i h t e o r i j a h in u t v a r a h o b o d o č i blaginji
t e r p o h u j s k a r i j a h k r i v i h u č i t e l j e v , k i se d e l a j o
z a p r i j a t e l j e l j u d s t v a i n n e p r i z n a v a j o m e d kap i t a l o m in d e l o m ter m e d d e l o d a j a l c i i n d e l a v c i
tistega v z a j e m n e g a r a z u m e v a n j a , k i j e trajno
i n k i u s t v a r j a s o c i a l n o s l o g o z a s k u p n i napred e k in s k u p n o korist.
P r i s t n e m u i n o d k r i t e m u i z p o v e d o v a n j u krš č a n s t v a n a s p r o t u j e t e ž n j a p o r e v o l u c i j i . Ta
p o m e n i n a k o p a t i si ž a l o s t n o k r i v d o z.u k r i sodržavljanov
i n za u n i č e n j e s k u p n i h
dobrin.
G o r j e tistemu, ki pozablja, da pravu narodna
d r u ž b a o b s e g a t u d i s o c i u l n o p r a v i č n o s t in prav i č n o i n s k l a d n o u d e l e ž b o vseli p r i d o b r i n a h
države.
R e š i t e v i n p r a v i c a n i s t a v r e v o l u c i j i , temv e č v s k l a d n e m r a z v o j u . N a s i l j e n i n i k d a r del a l o d r u g e g a k u k o r t l a č i l o , n e d v i g a l o ; podž i g a l o s t r a s t i , n e p a m i r i l o ; k o p i č i l o j e sovraš t v o i n p o d r t i n c , n e p a s p r i j u z n j e v u l o t i s t i h , ki
so b i l i s p r t i .
Ne raznašati zasebnega
k a p i t a l a , ' temveč
p o s p e š e v a t i n j e g o v o u r e d i t e v , k i b o d i p o d mod r i m n a d z o r s t v o m , da doseže in p o v e č a pravo
t v a r n o b l a g o s t a n j e vsega l j u d s t v a . N e zatirati
i n d u s t r i j e , p a č pa sovražiti i z k l j u č n o prednost
ter pospeševati s k l a d n o v z p o r e d i t e v industrije
z o b r t j o in k m e t i j s t v o m . U p o r a b a
tehničnega
n a p r e d k a n e s m e i m e t i z a c i l j z g o l j čira večj e g a m o ž n e g a dobička, temveč j e treba njene
s a d o v e u p o r a b l j a t i t u d i z a i z b o l j š a n j e delavčevih osebnih življenjskih pogojev.
Ustanovitelj zavoda za novinoznanstvo
jc umrl
V F r e i b u r g u j e u m r l te d n i p r o f e s o r
chelm K a p p , ustanovitelj in dolgoletni ravnatelj
t a m o š n j e g a z a v o d a za n o v i n o z n a n s t v o . S p r v a se
j e p o s v e t i l d u h o v n i š k e m u p o k l i c u , p o l e m pu j e
p o s t a l u č i t e l j n a v i s o k i šoli v M i i l h a u s n u in
S t r a s s b u r g u . P o s v e t o v n i v o j n i j e šel n a j p r e j
v Š v i c o , p o t e m p a se j e n a s e l i l v F r e i b u r g u ,
k j e r j e p r e d a v a l o č a s n i k a r s t v u . P o s t a l j e častn i d o l c t o r f r e i b u r š k e m o d r o s l o v n e f a k u l t e t e . <">
75 l e t n i c i j e b i l o d l i k o v a n z G o e t h e j e v o k o l a j n o .
časopisja
Ob 100 letnici slovenskega
so začele
Dne 5. malega srpana
izhajali »Kmetijske in rokodelske
novice"
Su
škof vabi k novi pobožnosti
petih prvih sobot
S pobožnostjo petih p r v i h sobot v častno zado«
ščenje b r e z m a d e ž n e m u Srcu M a r i j i n e m u s m o s «
p r i p r a v l j a l i na slovesno posvetitev, ki se je po r s e j
škofiji izvršila z zgledno pobožnostjo i n g l o b o k a
resnostjo. Mariji smo s l o i e s n o izjavili, da h o č e m a
v bodoče b o i j e in cerkvene zapovedi zvesto izpol«
njevati i n se varovati zlasti tistih i a l i l e v b o ž j i h ,
k i so z a d n j i vzrok gorja na svetu.
D a b o m o m o g l i vztrajati T teh svojih s k l e p i h ,
h o č e m o z m e s e c e m j u l i j e m začeti novo vrst«
petih p r v i h sobot še z večjo vnemo, d a p r i t e g n e m o
tudi tiste, ki se doslej še niso odločili p r i d r u ž i t i s «
tej zadostilni pobožnosti.
Kmetijfke m rokoilcifke novize.
Na fvetlobo dane od z. k. kmetijfke drushbe.
J\7
1 .
V
f r č d o
5 .
M a l i r j a
1843.
tferpana.
»lieaoftt, umeinofll Ig tBajdetja fo r« v kr.ukili Ictah liku m f l i t r U t , Je kdorkoli • njimi tnprej no Mil,
na p o l V i m . kur fo d r o j i koriltiilgii aoajdll, ampak fe terdovrotno llar.ga derahl, gre rakovo p „ i , vr.iki dan mein eno,
I i . adajmm obroatnji (veni oo t o a j d e , » frtdl fvuj.h roj.liu. , m , , , , (»o prijailov « , e „ , a 0 ,,|„j de.liclez « d l , m
D a« ai"re nikakor pomagati.
Sloftl krojorkim kmetom loo rnkndeiztm, klcrl fo plojih j t f l k o T o i r o u r . M I I , fo tako godi Kar vtdlio, fllflljo
tli here,o, .04,10 pnrnemall, lini« t u , I « , l i r II po redk.m avuonj dni,-le e r c i o , In loalu berejo, k,r plojih jeaiknv no
ro «u in j i,, lo > krojorkln jeziku avuuaj ii.oln.iz nizh K r n i t a nI. gltftl le la-utnit a viim , kar Iu oalieooltl In nnietuolli njim
kariltaigoi tonjdlle, jim poka.nt In j.h »»peljal, knku re « oar mojnfhim ptrandianjam i<ntin delo opravi, kako i o kje
loajn tvoj perdelk o pridom v dn»r f|,nivlt, kako In kjo an.-ijo >0 le polrebue rerl.l, lo jc orodje, ablvnsli, oblako in I. i l
«o teai a previdni, kako v e n e obdelovati, _ drevje rnvoall, la.1,11, r.hcdlll, lo t e p i l l , knk« t b M I l z . t . alodoe goreint
(hlloprejkel, domozho ablvlno I t perolno ravnntl, fploli j i m pol k t a a l , po kleri hoilivriil bojo brez vellklga pcraailjanin
»-»iijall, fcl.l In fvojl riru-hliil bolj »liltpnn ahivleojo pervolliill atmogli, — krnelo In rukodelto opomnili oeiooriioll,
lervdaoft lo IbkoiltMh l o v n d , klero njih (lan oar ve/h «reoe, jim aavod d a l i , kako »nnjo fvoie »drnijo, 1» nor r t i M
dar bn.l,ji peri,rotili, I t t milo ohlvieojo dolgo ohrnrvotl, j « oamen I tli novi«. Kineluvrko In rokodelfku iljonit, Inero
fc v dmiih de.htlnb d r o g o z h l , knkor per nnf o|ir;ivlnjn, bodo rtafoieoe, kiirlltne torvcfvtint, lilijo koritloo uilfvetvnotr
Novo aoajdenja kodu r u t h »n »amiojene, pn hnll rnafniene, tlie fo pofnemanjft vredne t l i oe.
frevdarjet*.
raagltfti«,
kinetljfko lo rokorieirko v floveolkim onliroeoe bukve (kuige) bodo »vrtin pregledati«, In njih vrrdnnfl pnfhleno
Vle vlkfbl poAuve I I povelji knietijltvo Iu rokoddflvo zade>aju/lic, ludi osouoiln v teh rc/liek bodo l u k q
,'kerbno t okttl vrokkilri Krnjnei romali Tvojo krtinfko deahelo, Ce Itananlti t Imenitnimi rojnkt, In« medli!
Iraeoilot prlgadkr IVujlk r p r t d i l k n r . t o obolj« •polnili bo pofehno rkerb norim.
So fkiep bo nnriedvtl obilni kop vlakici Ijedoo v l.jobljMol loo v Krojno.
la l e g i zn|>optdba j t lohfao rpo.noil namen, » l l j lo koor. leh novlz, nnmrezh poduk In ttpeljovtnjt kmelvtvto«
o oberlolkuv nll rokudelzov I r»„j (lan kolikor je mogo/bo tbnljfbtll| ne po dolilzhke o njimi l i k a t i , pn lao.li ot f-uno
krmari,,,,
I j c j . n , j , i i k ,1)11111, v pomookonji krnjofklb befedl A bomo ennko UHO/ODI, Nemzom, lu.li Zbe.
1
" u i t « , 1'iiljikoti pime befedt ipohidlll. smiorej ho njih kup prov n u e k , po ludi no bode inugoihe » t r i n j o l t i
Poaaa|tvztm irudt obilno p l a z h v u l l , ompnk r. k. Ilrualibo k n j n f k i b k m r l v t v t u v , klero fe ie pogojenjo leh n m i « I n l i l i ,
» ojih fpezhnnje nofo » f e l o , |, n> vfe upnoje do fvojib zbiftiiih dcleibniktv, klerlm pobnljfbaiiji! ftouii kmeivovzov I t
O rnniknv na ferzn l e . b l , do j i I,odo v vAo, pripomocll, n m c n j e l u l j iloreibl. V f t k a p. iouah bo k v i l o b o o v a t l a , I t
" " " » " K ' • " » " » • » Plforjn nolifnenn.
>fnkkierl poduk » vhtftenjn j e i i k t ali » ilrnil re»M n f bode r u v e f c l i t , In tom i.i itomloje veljal, dt fr • •
«">'i« prija.uili dele.hu,k-, r l - . e f e l t .
T
•kitei, fL
'
Vfoko f r r d t n t dvjk ibelerltlh lllllk » Ljuhljotl ni> fvlllo. PUihoioju m » pifrvrnlit t
k.
l,ru,l,l
lelo
* » » kifkl IJJŠ z .Salendrnvl ulizl bli-o Hrega; at l.jubljotn In a> llllo, ki jih no doSlinj« po pofhll, M zel«
1
•'•lo ! i V
~
I'"
t i 1.1 prejemlicjo fe po pri nolifkuvtzzn nn Drri;u Nr. i g n
l'o pofbll vcljnjo • » > « ! •
" '
o o k r . , —• Ot pol l i n i n. i i kr. To »6b o. k fofblab It »nnjo dobili.
V
Ljubljani
Ji. M t l i g a
Serpana
i3*J.
Slavensko č a s o p i s j e n i s t a r o žele sto let, t e m r e č
skoraj petdeset let več, n a t a n č n o 146 let, k a j t i p r v i
f»«»pis T d a n a š n j e m s m i s l u so b i l e V o d n i k o v e
" ' i i lila n s k e N o v i l e c , k i so l a č e l e U h a j a t i 3. j a ' " » r j a 1797. leta, pa so v letu 1S00. i e l a m r l e ,
r,!
l * letu P r e š e r n o v e g a rojstva. T a k o smo i m e l i
nrpn i f a s n i k 8 a n l , , d o b r a , r i l e , a ' » s e l d i l d a j e
m e d dr,l
rnfu b
S i m t u d i z a r a d i p o m a n j k a n j a na
hI. v V : s l f f l T e n s k a j a v n o s t še ni b i l a zrela za svoj
faso
ii™.'T
P ' » . d a s i so f i g a i z o h r a i e n c i k a k o r
. "KI želeli in g a še h a l j p o t r e b o v a l i , če smo hoteli
V T , n " i ; l a v i l ' e p r i p e l j a t i l j u d s t v o k lastni zavesti,
skimi
! e , i h - P r e d e n j e B l e i w e i s začel s KmetiJ,,„.
^ ' v i f a m i , 8 0 b i l ; s l o v e n s k i č l a n k i samo gost
v li 1 1 i.i i 0 H , l r e h o ' « a m o m i l o s t n o so j i h sprejemali
Za fn
? ' RraSke a l i c e l n ^ k e n e m š k e časopise,
"radni r a " f o s k e o k u p a c i j e j e n a pr. Irancoski
111
" s t m n o g o p i s a l o s l o v e n s k i h zadevah ter
p r i n b č e r a l tudi V o d n i k o v e pesmi, k a k o r so d r u g I
listi prej in pozneje p r i o b f e r a l i pesmi d r u g i h pesnikov, tudi Prešernove. I m e l i smo i e pesniške z b i r k e
( V o d n i k ) , t u d i zbornike ( C b e l i c ) , časopisa pa ki bi
vsaj m a l o n a d a l j e v a l V o d n i k o v e Nov ce p a še ne.
Toda r o d o l j u b i hi ga hoteli imeti, kajti drugače ni
mogoče zajeti n a r o d a in ga vzgajati r zave li in
v m i k i 2 e leta 1821. so nekateri d u h o v n i k i (Cigler.
\ndrioll I l o l z a p l e l ) , ki sta j i h podpira a Slon. ek
In Z a r n i i t , zaprosili za dovoljenje i z d . i a n j a f a . o p i s a ,
pa ga j i m je avstrijska oblast zavrnila. Pozneje^^je
nfili Čopova a k a d e m i j a i m e l a v načrtu Ms o ka-
^
•
D r u g i č , d a bi po M a r i j i sprosili g r e š n i k o m ,
zlasti b r e z b o ž n i m , s p r e o b r n j e n j e in Bogu dali v s a j
n e k a j zadoščenja za n j i h o v e grehe. P o m a g a t i grešn i k o m , da se spreobrnejo, j e p r a v odlično v e r s k o
iu n a r o d n o delo.
Oe b o m o z vso resnostjo i n vestnostjo o p r a v i l i
to poboino'st in b o m o t a k o p o vseh svojih m o č e h
storili, k a r M a r i j a i e l i , p o t e m Mati božja n e b o
mogla biti nezvesta svoji o b l j u b i , tako n a m j a
sporočil sv. Oče, K r i s t u s o v n a m e s t n i k n a z e m l j i .
t Gregorij Roiman,
škol.
Osnanilo.
U,
Poseben n a m e n te naše s k u p n e pobožnosti b o d i :
P r v i č , d a bi se vse slovenske d r u ž i n e še posebej
posvetile b r e z m a d e ž n e m u Srcu M a r i j i n e m u . Precejšno število d r u ž i n se je že posvetilo, v n e k a t e r i h
ž u p n i j a h k a r vse, d r u g o d se še sploh niso začele.
V teku bodočih petih mesecev n a j bi se k o l i k o r
mogoče vse, saj so vse d r u ž i n e p r a v posebno potrebne M a r i j i n e g a varstva.
a
M
.
'
«
.
'
®
p« i« Vra.
u s k i f i l k IMrcem T u d i Kordeš i«
#
ža i z d a j o »Slovenskih novice - t u d i "
'onjjiskar
B l a s n i k je hotel dobiti dovolteaje vsa, za slovenska
l i t e r a r n o p r i l o g o k n e m š k e m u listu, k i n a j » i i o
llllllllllItlllMIll/lllllItlltlllllllltllllf
f
urejal Prešerca — z a m a n . Z a m a n tudi potem, k a
j e Prešernov prijatelj trgovec S m o l e zaprosil z a
izdajo slovenskega časopisa » I l i r s k e novirec z u r e d i
n i k o m Prešernom. Ta prošnja je šla celo do sajnega
cesarja na D u i i a j — zastonj! Toda Blasnik ni odn e h a l : poslal je novo prošnjo nadvojvodi I v a n u r,
tiradec p r e k o Društva za pospeševanje obrti in in<
dustrije, toda ne več za l i t e r a r n i list, temveč —o
s t r o k o v n i , k m e t i j « k i i n r o k o d e l s k i . I n še«
le po posredovanju tega nadvojvode I v a n a j e do<
bila K m e t i j s k a d r u ž b a t L j u b l j a n i do voljo nje, d a l a h k o izdaja » K m e l i š k e i n r o k o d e N
s k e n o v i c e « kol svoje glasilo. In uredništva j a
prevzel d r . J a n e z B l e i n e i s . m l a d i i i v i n o z d r a v «
•lik, tajnik d r a ž b e , ki pa tedaj ni znal niti dobro —<
slovenski. List je mogel i z h a j a l i samo s pomočjo
l j u b l j a n s k i h bogoslovccv ( J e r a n . Potočnik), k i so
Bleitveisu stali o b strani.
Take so bile r a z m e r e pred sto leti, tedaj k o
je ,3. m a l . serpana" izšla prva številka » K m e t i j *
s k i h i n r o k o d e l s k i h n o v i z < , s katerimi s«
j e obnovila t r a d i r i j a iz leta 1797. ia se do današ«
njega d n e ni n i k d a r več pretrgala. Te Norice s®
bile potem e d i n i list dn p o m l a d i narodov leta 1S46.;
prinašale so poleg strokovnih stanovskih novic t u d i
pesmi in l u d i i o n e k a j m a l e g a politike. P r a v o č a s .
n i k a r s t r o se je razvilo Sel« po lelu 1848,, ko j «
prišla svoboda tiska, d a j « potem zopet k m a l u
z a m r l a . Po K m e t i j s k i h n o r i c a h pa si je B l c i w e i s
p r i d o b i l moč in oblast in d o b i l s svojim n e u m o r n i m
o~i(aniziranjeni ljudstva v n a r o d i m e »oče n a r o d a « .
K o se danes s p o m i n j a m o stoletnice tega lista,
k i je i z h a j a l potem d o leta 1802.. se s p o m i n j a m o
p r a z n i k a slovenskega časnikarstva, ko se je iz p l o d .
n i h početkov pred 146 leti po t r u d i h , težavah t e r
n a p o r i h naših n a j b o l j š i h in n a j b o l j p r i z a d e v a j o č i ^
se slovenskih n m i k o n č n o posrečilo ustvariti l i s t ,
čeprav s k r o m e n , k i j e Slovence učil brati, j i h i d r u .
žil v e n o t n e m p r a v o p i s u in j i h povezal m e d s e b o j
v Slovence, česar so se p r e j k o m a j zavedali. O d s l e j
se je r o d i l o in z a m r l o i e m n o g o listov, toda ostale
j e e n o : n e p r e t r g a n a z v e z a s t o l e t , ki n a m
j e oh tem času še posebej d r a g a .
N a j ž i v i s p o m i n vseh tistih, ki so sto let r z d r .
Sevali to zvezo in l a k o postavili trden temelj b o .
dočnostil
R o m a n s k a lesna industrija
R o m u n i j a š t e j e s e d a j 470 l e s n i h i n d u s t r i j s k i h p o d j e t i j , v k a t e r i h j e z a p o s l e n i h 25.000
d e l a v c e v . V ta p o d j e t j a v l o ž e a i k a p i t a l znaša:
1.8 m i l i j a r d e l e j e v . R a z e n t e g a ie v R o m u n i j i
še 113 j i a p i r n i c , v k a t e r i h i m a d e l o 14.000 d e t
l a v c e v . V D a p i r n i c e so v l o ž i l i 3.7 m i l i j a r d e l e j e &
IZ R A Z N I H
žrtve komunističnih morilcev
- Žrtve pri Sv. Križu nad Litijo
Te dni mineva leto dni, kar je pndla pri Svetom Križu pri Litiji prva partizanska žrtev. V tein
letu partizanskega nasilja je padlo pod partizansko
krvavo roko tehle 13 naših versko zavednih obCanov:
Črne Justina, dekle, delavka iz Cirnika;
Komat Ančka, dekle, kuharica od Sv. K r i ž a ;
Zupan Francka, dekle, Šivilja s Klanca;
K o i a m e l j Slina, dekle, delavka iz Gabrovke;
Zavrl France, fant-legionar iz Moravske gore;
Toni Viktor, družin, oče, finaucar od Sv. K r i ž a ;
Jeršin Franc, družinski oče, kmet z Brezovega;
Anilovar Lojze, fant-legionar iz Brezja;
' Petrif Anton, fant-legionar iz G o b n i k a ;
Golob Miha, mož, kmet iz Lazov;
Baje Janez, fant-legoinai iz Storovja;
J
Graear Gustel. fant-legionar iz Brezja;
Rajnar Joie. družinski oče, kmet in župan iz
Moravč.
Naj počivajo v Bogu I Slava jim I
t Jože šimnovec
Dne 24. jun. 1942 so
komunistični morilci pridrli v Dravi je na dom
Jožeta Simnovea, ki so
ga iztrgali iz rok njegove ljubljene
družine
ter ga odgnali s seboj v
gozdove.
Poslej njegova družina ni
vedela,
kaj se je z njim zgodilo. Predzadnji teden pa
so draveljski fantje na
Debelem hribu našli v
gozdu zakopano njegovo
truplo, ki so ga prinesli domov, kjer zdaj počiva na draveljskem pokopališču. Malo prej so
y Dravljah pokopali še trupla umorjenega Juvana, VVinklerja in Zibelnika, ki so jih bili po letu
d n i našli v gozdu in prenesli v blagoslovljeno
zemljo. Jože Šimnovec je moral umreti, ker ni
hotel biti komunist in izdajalec svojega naroda.
Razpotnika Jožeta, občinskega J
tajnika iz Tomišlja, so položili £
v blagoslovljeno zemljo
V sredo so ižanski f a n t j e
odkopali
i a p r i p e l j a l i na d o m
v Tomišelj
zemeljske ostanke u m o r j e nega občinskega tajnika
in
organista
R a z p o t n i k a Jožeta, k i
so ga o d p e l j a l i
kom u n i s t i l a n s k o leto v
noči m e d 20. in 21.
j u n i j e m . R d e č i krvn i k i so gu že pri aret a c i j i silno
pretepli
in d e j a l i , da ga odp e l j e j o v Iško, k j e r
»da bosta z ž u p a n o m
s k u p a j delala«. I z t r g a l i so ga od svoje ž e n e in
dveh otrok o b dveh p o n o č i in ga o d p e l j a l i .
Očividci
pripovedujejo,
k a k o grozno so ga
potem r a b l j i m u č i l i , d o k l e r ni počil strel in ga
rešil t r p l j e n j a in groznega m u č e n j a .
KRAJEV
Knežja vas pri Dohernifu. V naSi podružnici
t n . Neže s m o v nedeljo 20. j u n i j a imeli prvo svelo
obhajilo, ki ga je prejelo 29 otrok. Ganljivo jc i„|()
k a k o so prvoobhajanoi v sredi med starši pristopili
k mizi Gospodovi. Gotovo tega prizora ne bodo nikdar pozabili. V nedeljo po večernicah pa je f|a
naša šolska mladina obenem z verniki v procesiji
v šolo, ki je po trudu obeh naših dobrih učiteljic
bila lepo ovenčana. Naša šola se je slovesno [posvetila Srcu Jezusovemu, Čigar krasna podoba l>o
za vedno krasila šolsko 6obo. P o nagovoru in molitvah so otroci n.istopili 6 tremi pesmicami, dvema
prizoroma Ver štirimi deklamacijaml v proslavo Srca
Jezusovega. — V četrtek, v petek in v soboto bomo
v naši cerkvi obhajali triduevnico v čast božjemu
Srcu. Vsak dan bo zjutraj in zvečer pridiga, za
sklep pa v nedeljo zjutraj s k u p n o obhajilo. God
Srca Jezusovega bomo obhajali kakor praznik. V ne.
d e l j o 4. j u l i j a ob treh popoldne bo pni rojstnem
d o m u škofa Barage blagoslovljen krasen kip Srca
Jezusovega. V veliki procesiji ga bodo nesli mladeniči v cerkev. Pred cerkvijo bo pridiga, nalo pa
slovesne večernice. Tako 6e bomo zaradi obljube
zahvalili božjemu Srcu, da je 26.' marca ustavilo
požar, da ni vsa vas pogorela. Z u p l j a n i in aosedje,
na veselo svidenje!
Z e m s k c o s t a n k e p o k o j n e g a Jožeta Razpotn i k a so položili v b l a g o s l o v l j e n o z e m l j o na
p r a z n i k sv. R e š n j e g a Telesa o b 4 popoldne na
d o m a č e m pokopališču. O h r a n i m o ga v s p o m i n u !
s Slovesnost prvega sv. o b h a j i l a j e bila pred
k r a t k e m v k a t o l i š k i k a p e l i c i v srbskem Valjev u.
Sv. o b h a j i l o j e p r e j e l o 10 slovenskih otrnk.
O b r e d j e izvršil ž u p u i k g. V u l c n t i n Bertoncelj.
O t r o k e sta pogostila, j i m d u l e k o v e r t e z lepo
vsebino v s p o m i n in nuročilu zu vse fotografije
ga. M i n k a in g. S t a n k o S u v i u š c k , z o b o t e h n i k v
V a l j e v u . Čast in hvala j i m a !
Letošnji novomašniki ljubljanske škofije
Janez Južni1.
Dne 22. jun. 1942 so
komunistični
morilci
z
njegovega doma odpeljali Janeza Južna iz Dobravic št. 5. Kakor so
izpovedale priče, so ga
rablji tri dni nato v zloglasni »Brezovi rebri« na
Gorjancih najprej obstrelili, nato pa zaklali. —
Ker je bilo sredi naj| hujšega dola, so Južnovi
tisti večer pozno prišli
domov ter so k večerji
sedli šele ob pol desetih. Takrat pa je potrka| lo na vrala. Janez, ki je
pravkar lačen in žejen
prišel domov ter bil bos, je šel odpret. Tolovaji
pa so takega, kakršen je bii, takoj pograbili i n
odvklekli s seboj v gluho noč. Niso m u pustili
niti, da bi se poslovil od domačih. Z njim 60 odpeljali 650 kg težkega vola. Janez, ki se je rodil
leta 1901, je bil edini sin na kmetiji matereTdove ter pravi gospodar. Bil je vzoren fant in
•zgleden katoličan. Njegov grob je še neznan.
Naj počiva v miru božjem 1
t Ivan Lampe in I. Rebolj
Pred več ko enim tednom so komunistične
tolpe v veliki množini napadle St. J u r i j pri Grosupljem, kjer pa so bili odbiti. Po hudih bojih,
ki so zdaj nastali, so komunisti poraženi zbežali,
ko so izgubili nekaj sto svojih padlih. Od legiouarjev pa sta v tistih silnih bojih padla dva
fanta: I. R e b o l j ,
doma iz Sela pri Šmarju,
ter I. L a m p e , doma iz Zaplane nad Vrhniko.
Božji m i r naj jima bo plačilo.
Med boji Be je več partizanov vdalo, ker eo
bili prisiljeni biti pri teh tolpah.
Letošnji n o v o m a š n i k i l j u b l j a n s k e š k o f i j e .
Od leve na desno sede: Avguštin Alojzij, Novo mesto, kapiteljska eerkev (nova maša 18. j u l i j a ) ;
Slapšak Božidar, Ljubljana-Siška
(11. j u l i j a ) ; podvodja g. Gross, gener. vikar in prošt g. Nadrah,
spi ritual dr. Karel Truhlar, Lokar France Iz Polja
iz Zminca pri Skofji Loki (nova maša •
pri
Višnji
gori
(11. Julija);
Brgant
Valentin
L j u b l j a n i , uršulinska cerkev, 11. Julija). — V drugi vrsti
etoje od leve na desno: Kmet Jane«, Sela pri S u m b e r k u
(11. julija),
Ostroni«
Janez
Iz
Vinico
(11. Julija), Gole J o i e Iz Zagorice pri Dobrniču (nova maša sv. Peter 11. j u l i j a ) , Perfič J o i e iz.
Paradiža
pri Šmarju pod Ljubljano (Šmarje, 11. julija), Sink Matija iz Breznice pri Skofji
Loki
(nova maša 11. Julija v Žalni), Ferdin J a n e , lz Dorfarjev pri Stari Loki (nova maša v Ljubljani,
LeomSče, 11
Julija), Polda Tone lz Krnice pri 0 o r j a h
11. Julija), Skoda
Mclhior
Iz Čateža
pod
Zaplazom
pri
Bledu
(nova
maša
Videm-Dobrepoljc,
(Zaplaz, 18. Julija), Perčič
Stanko iz Zeli-
me!j( nova maša Ljubljana-Selo, 5. Julija) i n S e i j a k Vojko iz Zirov nad Skofjo Loko (nova maša
Zaplana, 11. Julija). maSa
V tretji vrsti od leve n a ( i e s n 0 :
Dobrepolje, 18. julija), Povše Leopold
11. julija). Sega V i n k o lz Grahovega
(nova
pri C e r k n i c i (Grahovo, 11. julija), Kastelic Ivan. St. Lovrenc
ob Temenici (11. Julija), Lavrič Ciril lz L j u b l j a n e
Viktor iz Velesovega (nova maša Polhov gradeč,
^Velesovem
Golob Peter lz Polico pri Naklen
iz N 0 V ega mesta (kapiteljska cerkev v Novem mestu,
(v
n.
frančiškanski
]uijja)i
Kern
cerkvi,
11.
Julija),
Zorman
Frane iz Praprolne police pri
(nova maša Hinje, 11. julija).
F o t o M a v e r . M i k l o š i č e v a c.
Z d a j j e stal i n se d r ž a l n e k e vrvi i n s k u š a l
prodreti z o č m i skozi temo. J a z sem ždel z r a v e n
n j e g a ; t a k o so m i n e v a l e dolge m i n u t e . J u t r o s «
še v e d n o n i hotelo svitati.
Naposled se je o b r n i l .
zite obtežilo raz krov.«
Morske m e g l e so se b i l e v tem r a z p r š i l e i n
južna Š k o t s k a j e z d a j l e ž a l a o d m o r j a d o
cola
morja pod n a m i r a z p r o s t r t a kot e n o b a r v a s t i zemljevid. Na d r u g i s t r a n i se j e v d a l j a v i videla celo
Angleška in Solvvajski z a l i v , k i 6e je z a j e d a l glolioko v obalo, p o d o b e n š i r o k i , svetli osti kopja, k i
je bilo r a h l o z a k r i v l j e n o n a s p r e d n j e m k o n c u ,
zadaj pa C u m b e r l a n d s k o h r i b o v j e kot n i z k o višavje na o b z o r j u , vse d r u g o pa jo b i l o r a v n o kot
deska ali kot d n o s p o d n j e skodelice. Beli prameni v e l i k i h cest so v e z a l i m e s t o z m e s t o m , h r i b i ,
ki so jih l o č i l i , so b i l i v i d e t i sploščeni, mesta sama pa so, k a k o r iz s t r a h u s k r č e n a , iztegovala
svoja predmestja k o t p o l ž roge. C i p k a r j e m iz Valenciennesa bi b i l e te ceste i n vsi ti k r a j i prekrasen vzorec.
Jivfield j o stopil
bliže
in
obstal p o l e g
mene.
>(iospod D u c i e , p r e m i s l i l s e m si v a š o p o n u d b o
in je s p r e j m e m . «
>To je v r a ž j i p o l o ž a j — . <
>Za č l o v e k a , k i g a pozna
vljudno segel v besedo.
vse mesto,« sem m u
1'u-lite lo, g o s p o d , p r o s i m , pustite to. Va5e
besedo fO m e m o č n o p r e s u n i l e , in to t o l i k o bolj,
k'T s | » z n a m , d a so d e l o m a resnične. Zrakoplova c. gospod, j o č a s t i h l e p e n . K a j n e k i bi bil drug.-i-a? Občinstvo, č a s n i k i p o d ž i g a j o l o č a s t i h l e p j e
r
.ij č a s a ; p o v e l i č u j e j o , p r o s l a v l j a j o , se m u laak;iio in m u v z k l i k a j o . T o d a v svojem srcu c a
imajo l j u d j e za n e k a k e g a m a z a č a , mojstra skazo,
pa si p r i d r ž u j e j o pravico, da m u t a k o j o d t e g n e j o
naklonjenost, b r ž k o se n a v e l i č a j o njegovih vzletov. Mar se j e p o t e m č u d i t i , d a pozabi včasih n a
to resnico? S a j s a m e g a sebe n i m a za m a z a č a a l i
mojslra skazo, B o g ve. d a n c . t
Uyfield j e g o v o r i l
dal sem m u r o k a
»Hospod B y f i e l d ,
Dovolile m i , p r o s i m ,
pošteno
vznemirjeno.
m o j e b e s e d e so b i l e
da j i h p r e k l i č e m . «
Po-
kruto.
Z m a j a l je z g l a v o . » R e s n i č n e so b i l e , gospod,
deloma r e s n i č n e , to j e r a v n o . «
>0 l e m p a n i s e m p r e p r i č a n . T u k a j je d e n a r .
Obenem z d e n a r j e m p a v a m d a j e m besedo, v a s
zagotavljam, d a n e p o m a g a l e p r a v n i k a k r š n e m u
zločincu. K a k o d o l g o p a se v a š » L u n a r d i « l a h k o
vzdrži v z r a k u ? «
k a k o r iz srebra a l i iz tekočega živega srebra. Na
sredi te lesketajoče se kletke m a l o pod obročem
in vsaj pet čevljev izven dosega, je nihala raztrgana vrvica za zaklopko.
>No,< sem rekel, » n e k a j lepega ste n a r e d i l i !
Prosim, podajte m i o d t r g a n i konec, pa bodite tol i k o prijazni, da ne i z g u b i t e glave.«
>Prav rad, s a m o če b i mogel,« je zajecal i n
si pritiskal d l a n i o b čelo. »Se m a l o se ne b o j i m ,
p r e d r a g i , če mislite k a j takega.«
A m p a k jaz sem se bal. i n še strašno. V e n d a r
se je m o r a l o n e k a j
storiti.
Prosim, da se m i
oprosli, če h i t r o p r e i d e m naslednji dve m i n u t i ,
tri, ki mi še z m e r o m o b n a j m a n j š e m povodu prih a j a j o zopet v s p o m i n in me strašijo še v sanjah. Veste, če se človek ziblje o b prepadu noči
in so drži v ravnovesju, pleza po z m r z n j e n i vrvi
kvišku in čuti. k a k o m u želodec drsa gor in dol
kot vedro v jašku — n e m i s l i m , da so me neznosne bolečine v glavi p r i g a n j a l e , da sem skušal
odpreti zaklopko, razen lesa pa še težko d i h a n j e —
zvezal sem
pretrgana
konca vrvi za zaklopko,
zlezel zopet dol v košaro, pa o d p r l z eno roko
zaklopko, z d r u g o prosto roko pa sem si o b rokav obrisal pot s čela. P r i tej priči se je na rokavu slrdil v led.
Ze čez m i n u t o mi je n e h a l o šumenje v ušesih. D a l m a h o y se je s k l a n j a l čez zrakoplovca, k i
m u je kri tekla iz nosa in je težko dihal.
Z a k l o p k o sem d r ž a l odprto,
dokler
nismo
p a d l i v plast megle, gotovo tislo, iz katere se
jo b i l » L u n a r d i « šele pred k r a t k i m vzdignil. Tuk a j n a k o p i č e n a vlaga je b r ž k o n e bila tudi povzročila z m r z n j e n o s r e b r n o p r e v l e k o zrakoplova. Ne
da bi se zopet d v i g a l i , s m o počasi prišli iz m e g l e
i n n a d g l o b i n a m i pod n a m i je sijal mesec, razk r i v a t p o s a m e z n a naselja in v o d n e površine ter
j i h zopet z a g r i n j a l . P o g l e d a l sem na k o m p a s . Plavali s m o proti J u g o z a h o d u , toda k j e s m o v e n d a r
b i l i ? B.vfield j e s m r č a l . P o g l e d a l 6em na svojo
u r o . toda spoznal s e m , d a se j e ustavila, ker sem
j o bil pozabil naviti. Kazalca sta kazala dvajset
m i n u t čez štiri. J u t r o se je torej m o r a l o k m a l u
svitati. O s e m n a j s t u r s m o že b i l i v zraku, morebiti dvajset, in Byfield j e r a č u n a l , da s m o p l u l i
z b r z i n o trideset m i l j n a uro. Pet sto m i l j —
»Tega še n i s e m t o č n o p r e i z k u s i l , r a č u n a m p a ,
k a k i h d v a j s e t u r , z a s i l o m o r e b i l i t u d i štiri i n
dvajset.«
Pred narni s p o d a j je ležal srebrn
pramen,
napet skozi noč, ostro o m e j e n i n vedno širši —
m o r j e I Čez m a l o m i n u t sem slišal šumenje valov
o b obali. » P e t sto m i l j , « sem orifel računati izn o v a in p o l o ž e n m i r m i je o b j e l srce.
» B o m o pa z d a j p r e i z k u s i l i . K a k o r je v i d e l i ,
s!ruii z r a k šo v e d n o s e v e r n o v z h o d n o a l i s e v e r n o
s e v e r n o v z h o d n o . I n k a k o v i s o k o smo.«
S e g n a l sem D a l m a h o y j a , d a je vstal in Iztegnil r o k o : » M o r j e ! «
» V i d e l i je tako. s a m o bi rad vedel, k a t e r o ? «
Pogledal je na
inelrov.«
b a r o m e t e r . »Ne p r a v pet
tisoč
I > a l m a h o y Je slišal- to besede, pa je z a k l i c a l i
>Hoj. f a n t j e , z a j l r k o v a t p o j d i t e ! K r u h z m a s l o m ,
kolači z u l e ž a n i m s a d j e m , pa I m e n i t n o
škotsko
žir.inje!
Pridite,
Ducie, pridite zajlrkovat,
vi,
m a l i D e d a l l Č e p r a v vi n i s l o lačni, pa sem J a z «
Ali m o j d u h ni b i l p o p o l n o m a svež In p r i
moči, ali m i je z m r z n i l o b h u d e m m r a z u , res Je,
d:, sem se z a v e d e l , d a i m a m le tank-j hlače, p r e d
VM
m pa, d a s e m s i l n o zaspan. Jesti m e nI mikalo. z v r n i l pa sein pol kozarca ž g a n j a ln zlezel
Pod k o p i c o p l a h t . Byfield Je b i l t a k o pozoren, d a
' " i i- p o m a g a l p r i t e m . Mogoče j e čutit. d a iz
m o j i h b f s c d i ni r a z b r a l p o o o l n e go'ovosll In varnosti. m o r e b i t i pa t u d i n e ; vsekakor pa se m u
i"
zdelo
p r i m e r n o , d a m ? ie p o m i r i l ,
rekoč:
»hnhfco se z a n e s e t e n a m e , gospod Ducie.« T o sem
'i s p o z n a l ln m a l o n e v z l j u b i l s e m m o ž a k a .
Ni f e p r o ' c k ! a m i n u t i , ko sem p l a n i l k v i š k u ;
" n ? n l h m e ;e s k e l e l o , k.)t d a h i m i z zagvozdo
o d p i r a l i senca. V istem h i p u sem slišal, d a m e
n e k d o na glas k l i č e ; sedel s e m p o k o n c i in v i d e l
razburjeni obraz I)almahoyja v širokem pramenu
mesečine.
° z r l sem ee n a v z g o r . V e l i k i » L u n a r d i « je b i l
ves i z p r e m e n j e n , v s a k a p e d z r a k o p l o v a se j e lesketala kot s r e b r o . T u d i vrv i i n k o n o p c i so bilt
»Zrakoplov
pada.
Vin
O b a l a je ležala z d a j tik pred n a m i , to je b i l o
gotovo. Našel sem n e k o l i k o vreč s peskom i n j i h
iztresel iz k o š a r e !
Iznova se j e » L u n a r d i « v z d i g n i l i n je p l a v a l
v višini n e k o l i k o stotin čevljev nad č e r m i . Ras«
b u r k a n o m o r j e n a m je donelo n a ušesa, i n k o
smo
plavali visoko in prosto n a d vsem bobnen j e m , s m o za h i p videli r a z b u r k a n o valovje. Nod
se je kot vreča z g r i n j a l a n a d n a m i , toda r a v n o
v z e n i t u je že d r h t e l a prva d n e v n a svetloba. Šir i l a se je počasi, a vedno jačja in o b j e l a t u d i
nas, se d o t a k n i l a d a l j n e g a gričevja, k j e r so j o
raztrgali ž a r k i vzhajajočega sonca in p r e p r e g l i iinenada s škrlatastimi prameni.
» V r z i t e sidro!« Byfield je skočil k vrvici z a
z a k l o p k o , in brezlična z e m l j a n a m je š u m e l a naproti.
Sončna luč, skozi k a t e r o s m o brzeli, se je 5«
ni b i l a d o t a k n i l a . K a r skočila j e t a k o rekoč proti
n a m , zavita v senco, p o k r i t a s k o s m a t o o b l e k o
gozdov in g r m o v j a , kot skoči d i v j a žival iz svo<
jega skrivališča. Med gozdovi se je lesketala sa*
m o t n a r e k a . J a t a žerjavov je pod n a m i vzletela a
vršičev d r e v j a in vreščeče letala proti d r u g e m u
bregu.
» T u k a j ni mogoče pristati,« je rekel Byfield
in iznova z a p r l zaklopko. ».Moramo priti proč od
teh gozdov. H a l o ! «
Pred n a m i se je reka i z n e n a d a razširjala f.
blesteč zaliv, posut z z a s i d r a n i m i l a d j a m i . Obda«
jali so ga visoki griči in v n e k i zaseki v zapad«
n e m gričevju se je o b vodi razprostiralo sivo ms«
sto. K o t sedeži v amtiteatru so se d v i g a l e vrsta
za vrsto po griču navzgor i z d i m n i k o v se je v a l i l
d i m v j u t r o ; proti j u g u pa so se vrste v l o k u
s t r n i l e v okrogel grad i n koničasto skalo, p r e d
k a t e r o je ležala l a d j a v belem p l a t n u , obrnjenai
z rilcem proti o d p r t e m u m o r j u .
» A l i b o m o brzeli čez mesto? Na ByfieIdo*W
povelje s m o z d a j slekli plašče in bili p r i p r a v l j e n i ,
d a o l a j š a m o z r a k o p l o v ; ker p a je spoznal, da n a «
ž e n e v z a l i v u o d v r n j e n i veler proti p r e d m e s t j e m
i n v h o d u v luko, je i z p r e m n i l načrt.
» Z d a j g r e m o k v r a g u ali pa na o d p r t o morj e ! « j e dejal. » V e n d a r še p o s k u s i m o s p r i j e m n i m
s i d r o m . Pazita n a n j , Ducie, jaz pa p r e v z a m e m zak l o p k o ! « D i l m i j e oster nož v roko. » B r ž k o d a m
povelje, prerežite v r v «
P a d l i s m o n e k o l i k o čevljev n i ž j e i n s i d r o s «
j e d o t a k n i l o zemlje in v času, ki ga p o r a b i m o , d «
m e ž i k n e m o , le že razora! z e l e n j a d n i vrt in i z r u v a l
celo štimo rdečega grozdičja.
» P r i j e l se je,« je zarjovel Byfield, k o se J *
košara zrakoplova z a m a j a l a , borila l n v l e k l a i a
vrv. »Ne prerežite vrvi, človekl K a j v r a g a — ? «
» H e j ! « je zaklical Bjfield, ki se je bil m e d
»Gospod Byfield, v| o d p i r a t e n a p a č n o zakloptem z b u d i l in se počasi postavil na noge. » K o l i k o ,
k o ; m i plovemo, kot p r a v i l e p o p o l n o m a p r a v p r o t i
pa je u r a ? «
— ne n a d o d p r t i m m o r j e m . K e r sem lastnik zrakoplova, da se s p u s t i m o v p r i m e r n i o d d a l j i n a
d r u g i s t r a n i ladie. ki zavija j a d r a , k a k o r v i d i m .
T o vsekakor l a h k o p o m e n i , da nas je videla i n
se p r i p r a v l j a , da spusti čoln v vodo.«
»Rokavski
preliv.«
S p o z n a l je, da s e m i m e l p r a v i n šel n a detai
č e p r a v j e psoval. Kot se g a l e b spusti s kleči,
t a k o se je » L u n a r d i « spustil na morje, brzel kom a j en k a b e l d a l e č od l a d j e m i m o n j e i n ploskn i l v m o r j e ; p r a v i m , da je plosknil, k a j l i priz n a m , d a je postavil na laž obljubo, da b o m «
r a h l o pristali. Balon je plaval, pa je t u d i b r z a l
p r e d v e t r o m , i n k o je vlekel košaro k o t prevrn j e n čeber za seboj, s m o se premočeni i n o s l e p e l i
p o t n i k i b o r i l i skozi morske pene, se o p r i j e m a l i
o b r o č a , mreže, celo z a g r e b a l i
prste v p o o l j e n o
»Lepa
rell*
je
viknil.
s v i l o zrakoplova. I z n e n a d a sem začul nek klic z a
h r b t o m , hreščanie vesel, k o je n a j s p r e d n j l m o r «
P o v e d a l sem u , d a se m i je ura
n a r p o t e g n i l veslo v čoln, i n n e k a roka m e J «
Njegova t u d i . D a l m a h o y pa n i i m e l n o b e n e pri
z g r a b i l a za o v r a t n i k . T a k o so nas d r u g e g a zaj
d r u g i m kot r e d k e ž i v a l i m o r s k i h g l o b i n i z t r g a l i
Sel
" » L e n a r e č ! « je v l k n l l .
» V e l i k o z a h v a l o sem i m o r j u i n n a s rešili.
vam d X n
gospod D u c i e . M a l o je m a n j k a l o , p a I
(Nadalievanie
prihodniiSJ
b ? b i l o p o nas. Buča m i še v e d n o brenči.«
N a j p r e j n e k a j o k r a l j e v i n i š v e d s k i , n a t o pa
|le o n j e n i prestolnici, k i j u i m e n u j e j o t u d i »sel ^ e r n e Benetke«.
š v e d s k a j e dolga s k o r a j 1600 k m . Široka pa
) a m o 350 k m ter m e r i o k r o g 430.000 km 2 .
Š v e d s k a i m a n a s l e d n j e sosede; N o r v e š k o ,
[Finsko, na v / h o d u B a l t i š k o m o r j e , na j u g u pa
S o o / k i m o r s k i prelivi v smeri p r o t i D a n s k i .
Z a h o d n a obala o b K a t t e g a t u in S k u g e r r a k u
i m a posebno m r / l o in v l a ž n o p o d n e b j e . J u / n o 'Kvedska visoka p l a n o t a se p o n a š a z ostro k l i m o
i n z o b i l n i m snegom p o z i m i in v z g o d n j i pom l a d i . N a severu j e p o l e t j e lopo, k r a t k o , vroče,
z i m a pu dolga in zelo m r / l a . M o r s k a o b a l a j e
d o l g e mesece v k l e n j e n a v l e d : severna švedska
iristanišču ne o b r a t u j e j o d o 190 d n i , l u k a Giirc j e s a m o 90 d n i brez ledu.
S r c d n j e š v o d s k a jezerska k o t l i n a v s e b u j e vel i k a j e z e r a . N a j v e č j e m e d n j i m i se i m e n u j e
iiuernsko, j e po velikosti t r e t j e v E v r o p i iu
|jmu obseg t r e t j i n e bivše D r a v s k e b a n o v i n e . —
' Š v e d s k e reke, n a j d a l j š a m e d n j i m i j e D u l i i l o ,
I
se k o š u t i j o z l e p i m i s l a p o v i in b r z i c a m i . V e l i k a
j e z e r a v s r e d n j i Švedski so zvezali s p r e k o p i
t u k o , da o b s t o j a n e p r e s t r g a n a v o d n a pot o d
Kattegatn do Baltiškega morja, kar j e seveda
v e l i k e p r o m e t n e važnosti.
V skladu s podnebnimi razmerami prideluj e j o n a j u g u pšenico i n s l a d k o r n o |ieso, b o l j
ua severu pu rž, j e č m e n , oves in k r o m p i r .
Ž i v i n o r e j a d o b r o u s p e v a , n a j v e č g o j e goved o in s v i n j e . Švedska posebnost so č r e d e severn i h j e l e n o v , p o t u n d r a h (gozdovih), ki p o k r i v a j o več kot p o l o v i c o te severne d r ž a v e .
P o l e g gozdov so n a j v e č j e š v e d s k o b o g a s t v o
r u d e : b a k e r , c i n k in ž e l e z n a r u d a .
I n d u s t r i j a se o s l a n j u nn v o d n e sile. L e s n a
p o d j e t j a i z d e l u j e j o : deske, lesno o g l j e , p a p i r ,
c e l u l o z o in vžigalice. Š v e d s k a i z v a ž a razne lesne p r o i z v o d e in r u d e , u v a ž a pu n a j r a z l i č n e j š e
i n d u s t r i j s k e i z d e l k e , m o k o in p r e m o g .
K r a l j e v i n a š t e j e 6 in pol m i l i j o n u p r e b i v a l cev, k i so p o v e č i n i p r o t e s t a n t s k e vere. Š v e d i
so m e d n a j b o l j o m i k a n i m i e v r o p s k i m i n a r o d i .
G l a v n o mesto Stoekholm
l e / i (d) o d t o k u
M i i l n r n s k e g u j e z e r u v B a l t i š k o m o r j e . Mesto je
z g r a j e n o na o t o k i h in o b |)rekopih. Ker šveds k o p r e s t o l n i c o povsod o b k r o ž a vodu, j i p r a v i j o
tudi »Severne Benetke«.
S t a r o d a v n o vseučilišče j e v b l i ž n j i U p s a l i .
D r u g a v a ž n e j š a švedska mesta so: ( l o t e b o r g ,
J d n k i i p i n g (ogromne tovarne vžigalic), Malimi
in Hclsinborg.
Jiagrobni
spomenik
slavnega
raziskovalca
švedskega
Andria
Nobelov
polarnega
Kraljeva
palača
v
Stockholmu
nagrobni
spomenik
»DOMOLJUB«
Stev. 24
,
-fUHMMt
.,
nx;(n0
je prenašal sporočila sem i n t j a . Strašno
B bil k l u n č a r r a z k a č e n , k o j e s l i š a l , d a j e
fehlinč
n« M o s t u č e n č a l , d a se d e d i š č i n a n i č
% č ne upošteva, k e r j o ž e n e k d o v a r n o prešteJ g _ Posvetoval se j e s e d a j s s v o j i m b r a t o m
Jakobom, p e k o v s k i m m o j s t r o m . T a i e s p r v a zaJrračal s u m n i č e n j e , č e p r a v so se t u d i n j e m u ž e
»zbujale zle s l u t n j e ; k o m u j e p a K l u n č a r n a
iiroko razodel vse r a z l o g e z a u p r a v i č e n s u m ,
je yedno b o l j v d a j a l z l i s o d b i i n j e s l e d n j i č
w
bratu p r i t r d i l , d a j e t r e b a k a j u k r e n i t i . . . I u
nekega d n e j e šel K l a n č a r k o d v e t n i k u , kalereinu j e p r e d l o ž i l v s o z a d e v o . O d v e t n i k j e iz-
{
Iivil, da j e ž e o k o l n o s t , d a j e V e t r n j a k Krajičkov oče in B r b l j a č n j e g o v b o t e r , zelo obtelilna. Iz p r i č u j o č i h d e j s t e v i n i z r a v n a n j a i n
izjav s u m l j i v i h o s e b j e p a s k l e p a l z g o t o v o s t j o ,
Ua je t u k a j v e l i k a s l e p a r i j a . . . K a i b i b i l o t e d a j
Storiti, j c v p r a š a l k m e t . — Z a n o b e n o b o l j golovo in k r a j š o p o t d a n e v e , d a b i p r i š e l b r ž
Ido cilju, j e i z j a v i l o d v e t n i k , k o t d a f a n t a obBolži p o n e v e r b e , t a t v i n e i n g o l j u f i j e . C e ni p r u v
posebno p r e b r i s a n , p r e m e t e n c i g a n , b o s o d n i j i
prav l a l i k u s t v a r , i z v a b i t i i z n j e g a p r i z n u n j e z
gamotunim i z p r o š e v o n j e m . O n , o d v e t n i k , h o č e
iri tem p o s v o j i h m o č e h s o d e l o v a t i . K l a n č a r ,
i je bil o d p o h l e p a , j e z e i n z a v i s t i s k o r a j obseden, j e t a k o j s p r e j e l o d v e t n i k o v p r e d l o g in
I
je pooblastil,
{tratovem
imenu.
da
di
d r u g i k o t n a j b l i ž j i s o r o d n i k i n j e g o v e neveste,
n j e n oče, n j e n stric, n j e n a teta. A l i ve M a j d a ,
z a k a j i Se li celo s t r i n j a s t e m ? Ne, ne, s t e m
»e ne m o r e s t r i n j a t i . B r i d k e solze b o p r e t a k a l a ,
iskreno sočutje bo občutila do njega. Toda ali
se b o m o g l a še z n j i m p o r o č i t i ? N j e g o v a ned o l ž n o s t bo p r i š l a g o t o v o na d a n ; toda a l i se
ga ne bo M u j d a v e č n o s r a m o v a l a , k e r j e sedel
v j e č i z a r a d i t e ž k e o b d o l ž i t v e ? O č i v i d n o so vse
to z a t o n a p r a v i l i , d a bi ga l o č i l i od M a j d e . —
P e n i l se j e od togote p r o t i s v o j i m t o ž i l c e m . —
T e m bo ž e še z a b r u s i l v o b r a z n j i h podlost. —
S k o r a j n i č m u n j j e bil r a z k a č e n nu s v o j e g a
očeta in B r b l j a č a . S o d e č p o o d v e t n i k o v i h vpraš a n j i h sta ta d v a s s v o j i m n e u m n i m č v e k a n j e m
d a l a p o v o d , d u j e p a d e l n a n j t u k o težak s u m .
N j i m a obema bo tudi povedal, kar j i m a g r e . . .
D a bi le m o g e l g o v o r i t i z M a j d o l M o r e b i t i p r i d e
sem na s o d n i j o , d a p o v p r a š a p o n j e m . Ne, ne,
n a to ne m a r a n i t i m i s l i t i . S a j bi se m o r a l a
e d e n pred d r u g i m s r a m o v a t i . N j e g o v z a p o r i t a k
ne more dolgo trajati. Jutri ali p o j u t r i š n j e m
b o o b r a v n a v a , p r i k a t e r i se m o r a i z k a z a t i nje;ova n e d o l ž n o s t . . . T o i e b i l a b r i d k a p r e v a r a ,
i k o r a j tri t e d n e j e ostal u b o g i j e t n i k v sodilijk o m p o s l o p j u , ne da bi d o u i l n a j m a n j š e obvestilo, k a k o j e z n j e g o v o z a d e v o . D o k t o r i<
p o t r e b o v a l čas, d a j e z b i r a l n o v e d o k a z e k r i v d e
vloži tožbo v njegovem in
N e k a j d n i p o z n e j e i e p r e j e l K r a l j i č e k od
•janske s o d n i j e p o v a u i l o , d a p r i d e t j a določeni d a n in u r o , n e d a b i b i l n a v e d e n v z r o k
sa to. Misleč, d a g r e s a m o z a k a k z u n a n j i predpis ob p r e v z e m u n j e g o v e p o s e s t i , n i p r i p i s o v a l
»adevi n o b e n e v a ž n o s t i . K o se j e p n p o j a v i l n a
lodniji in j e z a g l e d a l p o l e g s o d n i j s k i h oseb t u d i
»Ne uganjajte nobenih norčiji Za
novo
o b l e k o se v e n d a r ne p l a č a n i t i s l o g o l d i n a r j e v . «
»Kdo pa govori k a j o g o l d i n a r j i h ? T a k o
u b o g a p a r u k o t nns k a t e r i g o v o r i v e d n o l e o
k r a j c a r j i h . — š t i r i tisoč k r a j c a r j e v m i j e m o j
sin d a r o v a l ; o d teh s e m p l a č a l d v a n a j s t sto
k r a j c a r j e v k r o j a č u i n šest sto k r a j c a r j e v s e m
m u še d o l ž a n . «
»To se u j e m a , « j e z i n i l v m e s k r o j a č .
» O s t a l i h d v a tisoč d v e sto k r a j c a r j e v s e m
n a l o ž i l n a obresti p r i T r a t n i k u n a M o s t u , p r i
Zlatoperju v Modreju, pri L o m l j a n u v Volčuh
in pri P o d š o l a r j u v G o r j a n s k e m . Zal, da nisem
dobil nikakega pisanega potrdilo, in zato bo
lepi kapital končno v e l j a v n o i z g u b l j e n . I z g u b a
je zame tem bolj občutna, ker n i m a m več v
ž e p u n i t i petdeset k r a j c a r j e v i n m i v v s e j
deželi ne d a j o na u p a n j e niti za h l a č n i g u m b . «
V dvorani j e nastal polglasen smeh, ki ga
t u d i s o d n i k n i m o g e l p o p o l n o m a z a d r ž a t i . Večk r a t se j e o d k a š l j a l i n j e p o t e m
poudaril^
d a se V e t r n j a k o v a i z p o v e d t o č n o u j e m a z o n o ,
ki j o je podal K r a l j i č e k pri ločenem zaslišanju..,
T o d a že se j e o g l a s i l B r b l j a č :
» M i d v a , m o j b o t e r L o v r e in j a z , « j e z a k l i c a l , »bi i m e l a d o v o l j d o h o d k o v z a o b s t a n e k , d a
bi l a h k o v z d r ž e v a l a n e s a m o s a m a sebe, a m p a k
t u d i p o l G o r j a n s k e g a , če bi l e m o g l a i z t i r j a t i
p r e s n e t e z n s t a n k e . N e k a j tisoč g o l d i n a r j e v i m a
v s a k d o od n a s p r e j e t i o d d o l ž n i k o v — j a z z a
svoje trgovsko b l a g o in L o v r e za svoje čevljarsko delo; toda l j u d j e d a n d a n e s ne p l a č u j e j o
več in p u š č a j o z a u p l j i v e d o b a v i t e l j e čakati do
v e č e r j e n a s o d n j i d a n . L j u d j e n i m a j o n i č vesti,
n a j m a n j p a b o g a t i d e n a r n i b a l i a č i . T u so l j u d j e ,
k i h o č e j o s e d a j celo u b o g e m u f a n t u t u k a j , Lovr e t o v e m u s i n u , ki s e m m u j a z b o t e r , o p o r e k a t i
pravico do pošteno p o d e d o v a n e hiše s p o d j e t j e m
i n bi m u r a d i s p r a v d o v z e l i n j e g o v o l a s t n i n o .
U b o g i f a n t se ne m o r e b r a n i t i , k e r n i m a den a r j a , in m i m u t u r d i n e m o r e m o p o m a g a t i . —
G o s p o d s o d n i k , vi bi m o r a l i č i s t o d r u g e l j u d i
z a p r e t i n a m e s t o nas. T o d a r e s n i č e n j e p r e g o v o r ,
ki pravi: Uboge, poštene l j u d i obešajo, v e l i k o
lopove pa izpuščajo.«
»Ti t i č i « j e z a v p i l d i v j e K l a n č a r j e v A n d r e j .
»Ti si n a j v e č j i l o p o v d a l e č n a o k o l i ! T i si pograbil našo dediščino in j o i m a š k j e skrito.«
»Da, t u k a j v žepu svojega suknjiča. Poglej
sem I« j e z a v p i l B r b l j a č s s m e h o m i n p o t e g n i l
podlogo iz suknjičevega žepa.
Ko je tlopil
obtoienec...
in p r i d o b i v a l za to p r i č e . J e t n i k a j e s p r a v i l a
n e s t r p n o s t s k o r a j d o o b u p a . N e k o č ga j e s o d n i k
sam zaslišal, m u razodel razloge s u m n j e in m u
n e k o l i k o n a m i g n i l , k a k o bi se j i h d a l o o v r e č i .
Sedaj je imel Kraljiček vsaj predmet, o katerem
j e m o g e l p o n a č r t u r a z m i š l j a l i , i n n a s v o j zag o v o r se j e t e m e l j i t o p r i p r a v i l .
Ko ie je pa pojavil
na
lodniji...
»vitega d o k t o r j a , j e v e n d a r m a l o o s u p n i l . Sodk i j e b i l K r a l j i č k u n a k l o n j e n in j e b i l
p r e p r i č a n o n j e g o v i n e d o l ž n o s t i , j c le n e r a d
»prejel t o ž b o in j o j e p r e b r a l s e d a j z o č i v i d n o
Bevoljo. N e k a j č a s a j e m i s l i l K r a l j i č e k , d a n e
•UM p r a v , n a t o j e p o s t a l b l e d k o t stena in j e
»aeepotal z n o g o , V d i v j i j e z i se m u j e p o s t a v a
,Vzravnala, b l e d i c a n a o b r a z u se m u j e m e n j a f » l a s č u d n o t e m n o rdečico, in na sodnikovo
Jprašanje, k a j m o r e povedati v svoje opravij o , j c spruvil iz sebe s a m o z a m o l k e l glas;
Medlosti Nesramnosti«
I oda že m u j e z a s t a v i l o d v e t n i k celo vrslo
•spletenih vprašanj, na katere ni dajal sprva
jnladenič sploh n o b e n i h , n a t o pa le kljubovalne, n a p o l z m e d e n e o d g o v o r e , k i se v e č k r a t
»'»o ujemali. To j e bilo o d v e t n i k u dovolj, da
»e zahteval, n a j s p r a v i j o o b t o ž e n c a v preiskovalni zapor. K o t n e r a d j e s o d n i k n a to pristal,
v " s l e d n j i č vendar ni preostalo nič drugega,
J , ' . " ? se J e vdal o d v e t n i k o v e m u pritisku in
toor.V""1'
K r a l j i č k u ni p o m a g a l noben ugovor,
ral
je nastopiti z a p o r ; n j e g o v o bišo j e vzela
1
Ta
rstvo s od n ija .
kri,,; z n , ? ? " t u j e u b o g e g a m l a d e n i č a
grozna
«no»if u 1 g a 4 e z a d e l n , t a k o o m o i i l a , do m
Z
1 n
so »Jx i°«>cne j n S n e misli. Polagoma pa
n e
Cnt n
i S ° v i m o ž g a n i m r z l i č n o delovati.
IZn
a in
Kakn
• i"''
s r a m o t e gn j e s k o r a j s t r i . . •
ye
in i W i v ?
d n o cenil svoje dobro ime
K ollko
užival
.
s« j e p r i z a d e v a l z a to, d a bi
8 p n s t o v a
n a v.
n j e i n u g l e d i I n s e d a j sedi t u k a j
I d o l r " e ! n 8 s r a m o t n i m z n a m e n j e m na čelu.
u
» u j e n a p r a v i l to strašno krivico? Nihče
N a d a n sv. J e r n e j a . 24. a v g u s t a , i e p r i š l o
s l e d n j i č d o r a z p r a v e . K o j e stopil o b t o ž e n e c ,
b l e d in p r e p a d e n , v s o d n o d v o r a n o , se j e prestrušil p r e d m n o ž i c o l j u d i , k i so v a n j S t r m e l i .
R a z e n s o d n e g a o s e b j a in d o k t o r j a so b i l i tu
b r a t a J a k o b in A n d r e j i n sestra K a t a r i n a , gorj n n s k i ž u p a n , k r o j a č in š t i r j e d r u g i
tržam,
n o č n i p o l i c a j , n e k a j k m e t o v iz o k o l i c e in p r u v
v o z a d j u j e stala n e k a ž e n s k a o s e b a — o sveta
n e b e s a s a j to j e b i l a M a j d a l N i pa p o g l e d a l a
j e t n i k a , a m p a k si j e t i š č a l a o b e r o k i p r e d o b r a :
z o m . — N e p o s r e d n o za K r u l j i č k o m so p r i v e d l i
še tri j e t n i k e — B r b l j a č a , V e t r n j a k a in S k r i c a
_ k i so r a v n o t a k o ž e d o l g o sedeli v j e č i in so
b i l i ž e v e č k r a t z a s l i š a n i , d e l o m a p o s a m i č , del o m a s k u p n o . N a n e p o j a s n j e n n a č i n j i m j e nekd o to j u t r o p o j e t n i š k i s l u ž a b n i c i v t i h o t a p i l v
j e č o ž g a n j e , k i j i h j e t a k o r a z s v e t l i l o i n sprav i l o v t a k o d o b r o v o l j o , d a so se z d e l i v s e j
d r u ž b i kot zmešani. - Ko je sodnik obtožence
o p o z o r i l , d a m o r a j o vse o d k r i t o p r i z n a t i , so
i z j a v i l i vsi š t i r j e , d a n i m f f j o n i č e s a r i z j a v . ' ,
k a r bi b i l o n e č a s t n o . T e d a j j e v p r a š a l s o d n i k
^ ' " l l o l i k o k r a t v a m j e d a l sin d e n a r in k o l i k o ? «
, T o v a m l a h k o n a t a n č n o p o v e m , h a h a , « se
j e z a s m e j a l k l a t e ž ; » l e en s a m k r a t m e j e m o j
l j u b i sin z d e n a r j e m , o b s u l , n a m r e č n a v č l i k o
s o b o t o tega leta, i n sicer z n i č m a n j k o t s šti-
^ ' » H o o o , * hoool... Kaj ste pa napravili z
dena
, j i o T ? s < i n m i j e strogo naročil
d a n a i si
d a m n a p r a v i t i za to d v e n o v . o b l e k i , d a . B o m
m o g e l i i s p o d o b e n m e d l j u d i . E n o sem si d a l
res n a p r a v i t i i n sem p l a č a l z a t o d v a n a j s t sto
šest sto s e m k r o j a č u t a m l e še d o l ž a n . «
»Poglej
tem!*
»Ti s a m si t a m n a M o s t u o d l o č n o t r d i l , d a
j e dediščina že d a v n o prešteta.«
»Saj tudi je. ravno tako kot m o j denar,
k i ga v e č n e d o b i m n a z a j . K d o r p a j e d e n a r
p r e f t e l , ga j e v s v o j m o š n j i č e k del i n k t e b i
n i k d a r več ne bo prišel. T a k o j e pač n a svetu.
Se ne da pomagali.«
»Ti v r a ž j e gobezdalo, n e h a j že opletati s
svojim jezikom!« je nahrulil odvetnik Brbljača.
»Gospod doktor,« m u j e vrnil Brbljač, »vi
t u d i ne mlatite svoje slame z r o k a m i , a m p a k
le z jezikom.«
,
. , „
, , . , , ,
.
I z b r u h n i l j e groliot, da j e bil o d v e t n i k b l e d
in zelen od j e z e . . . S e d a j p a j e zaropotal p e k
Jakob..
potepini
ste t a m n a M o s t u
toliko
g o v o r i l i , d a se n e m o r e t e i z m u z n i t i . I z j a v i l i ste,
d a i m a m l a d e n i č , V e t r n j a k o v sin, n e i z m e r n o
b o g a s t v o , d a se l a h k o z a k o p l j e v d e n a r
da
l a h k o k u p i G o r j o n s k o i t d . O d k o d j e d o b i l den a r ? S a j ste g a s a m i v i d e l i , k o t o d l o č n o t r d i t e . «
(Nadalievanie
prihodniit.)
KRATKE
V Barceloni so izročili vojaškim oblastem
komunističnega krvnika Serruno Mouaguc, ki je
odgovoren za 59 umorov.
Na velesejmu v turški Smirni bodo sodelovale tudi Italija, Nemčija, Romunija, Madžarska
in Bolgarija.
Celotne izgube angleškega imperija do junija 1943 znašajo po uradni angleški izjavi
514.993 mrtvili, ranjenih, pogrešanih in zajetih.
Pooblastilo za novo vojno posojilo v znesku
t milijarde funtov je prejela od zbornice angleška državna banka.
Na čelu vseh pomorskih sil je Japonska, za
njo so Združene države in nato šele Anglija,
piše švedsko časopisje.
51.8 stopinj vročine je bilo te dni v španski
Scvilji; več primerov sončarice.
Ze pol milijona šteje ruska prostovoljska
armada generala Vlasova, ki je protiboljševišku.
250 ranjencev španske »Sinje divizije« je
prispelo te dni v domovino pri San Sebastianu.
Do eksplozije in velikega požara je prišlo
v kemični tovarni v ameriškem mestu Charlestonu.
Vse visoke šole v Siriji so zaprli, ker se
med dijaki širi protiangleško mišljenje.
Z Goetejevo nagrado je bil odlikovan dr.
Fumitaro Adacki, bivši profesor na cesarskem
vseučilišču v japonskem Tokiu.
V svojem dvorcu v Tangerju je umrl v začetku junija bivši maroški sultan Muluj Abdul
Azis.
Posebno dovoljenje je sedaj potrebno za
trgovino na debelo z žitom, semeni, živino, jajci
iu mlečnimi .izdelki na Madžarskem.
Naravnostni železniški promet so zopet odprli med Madžarsko in Turčijo.
Na panskem sme v bodoče prodati zemljišče tisti, ki ga je imel najmanj dve leti v
posesti.
V 85. leto starosti je vstopil švedski kralj
Gustav Adolf.
140 romunskih majorjev je padlo do konca
maja na vzlioducm bojišču, je objavil romtiuski
glavni stan.
28 milijonov ljudi dela v nemški vojni industriji, je izjavil te dni zastopnik nemškega
delovnega ministra.
18 ameriških vojakov je našlo smrt v državi
Tcnnesse, ker je treščil uvto s ceste v jarek.
Dne 2I„ 22. in 23. junija je bila v Fuldi
skupščina nemških škofov.
V madžarski Budimpešti ima 49 oseb več
kakor 250.000 pengov letnih dohodkov, pet pa
jih zasluži letno nad milijon pengov vsak.
450.000 Zidov je sedaj v sovjetski Moskvi.
40.000 m visoko hočeta poleteti z balonom
v zračne višave inž. Olivero iu profesor Uignov
v Argentini.
Veliko število angleških balončkov, nosečih
eksplozivni in zažigalni material, je padlo iz
zraka nad raznimi švedskimi kraji in povzročilo požare.
Za člana romunske akademije je bil imenovan profesor Nogara, znani ravnatelj vatikanskih muzejev.
Novo vojaško vlado pod predsedstvom Ramirezora ie dobila Argentina.
J 5 milijonov vreč kave zadnje letine bo
uničila Brazilija, je izjavilo njeno odposlanstvo
na posvetovanju v llot Springsu.
Vsa strokovna in upravna ministrstva so v
enem samem poslopju v španskem Madridu.
55% znata sedaj nemški delež v madžarski
zunanji trgovini.
Pri spopadu nad Salamonskimi otoki so izgubili nasprotniki 103 letala. Japonci samo pet.
Italija, Romunija, Madžarska, Bolgarija,
Hrvaška in Srbija so podpisale dogovor, ki zadeva socialno zavarovanje bivše Jugoslavije.
Kravja kmetija b u d i m p e š t a n s k i h
kavarnarjer
Da bi laže premagali težave s preskrbi mleka, so madžarski kavarnarji sklenili v bližini
Budimpešte ustanoviti kravjo kmetijo. Določen
odstotek mleka s te farme hočejo porabiti v
prestolniških kavarnah.
Anion
Tomaž
Eden izmed slovenskih velikih preroditeljev v
drugi polovici 18. stoletja je tudi Anton Tomaž
Linhart. Hodil se je v Radovljioi lela 1756. V krogu
prvih rodov n : š e g a narodnega preroda je bil potemtakem Linhart med n a j m l a j š i m i . L j u d s k o šolo
je obiskoval d o m a , g i m n a z i j o pa v L j u b l j a n i , n a t o
bogoslovje 1776 d o 1778 v samostanu v Stični. Toda
že kot dijak se je navzel veri precej sovražnega
mišljenja, zato m u v samostanu ni bilo obstanka.
Izotopi! je že p o dveh letih in odšel na D u n a j
študirat pravo. V začetku osemdesetih let se je
vrnil z D u n a j a in v L j u b l j a n i -opravljal različne
javnopravne in finančne službe, obenem pa je bil
velik prijatelj, d r u ž a b n i k in knjižničar v Zoisovem
krožku. Toda njegovega pomembnega dela v kulturni zgodovini našega naroda se Slovenoi niso
dolgo veselili, kajti že 1795, na d a n 14. j u l i j a , ga je
zadela kap.
Linhart je postal veliki in odlični izpolnjevalec
Zoisovih načrtov za slovenski narodni prerod. Najprej je že 1780 s a m izdal z b i r k o nemških pesnil
z naslovom Blumen aus K r a i n , Cvetlice s Kranjskega. Te pesmi seveda niso kaj prida pomembne za n e m š k o književnost. To m u je Zois povedal
in m u obenem nakazal koristnejše delo za naš
narodni prerod Najprej ga je uvedel v j a v n o Edlingovo a k a d e m i j o 1781, obenem pa m u j e določil
nalogo, naj začne misliti ua slovansko posvetno
d r a m a t i k o , ki je d o tedaj Slovenci še n i s m o imeli.
In res, Linhart je sledil navodilom svojega učitelja
in podpiratelja Zoisa in v letih 1789 in 1790. s m o
Slovenci izpod njegovega peresa dobili prvi dve
slovenski posvetni d r a m i , katerih prva je nosila
naslov Ta veseli dan — ali — M a t i č e k s e ž e n i ,
d r u g o pa je naslovil Z u p a n o v a M i c k a . Obe igri
sicer nista popolnoma Linhartova last, k a j t i p r v o
je priredil po francoski Figarojevi svatbi, d r u g o
pa po nemški Igri Mlin na polju. V e n d a r bi b i l o
napačno misliti, da je Linhart kratko in malo prestavil ti dve igri v slovenščino, ne, napravil je večje
delo kot s a m o prestavo, igri je popolnoma presadil
na slovenska tla, da se d e j a n j e godi pri nas in da
v igrah nastopajo naši l j u d j e , naši znaačji se zrcalijo v n j i h , naše takratne razmere 60 prikazane.
Zato i m e n u j e m o L i n h a r t a prvega slovenskega dramatika. I n res so igro Z u p a n o v a Micka takoj uprizorili, medlem k o je Matiček moral čakati tja d o
leta 1848., da se m u je o d p ^ pot na slovenski
Ohrog
sosedov
s 90 letnico rojstva je praznoval v Gornji
Radgoni posestnik Anton Trummer. Tudi v visoki sturosti je šc navdušen lovec.
s Lokomotiva pokončala dve deklici. Enajstletni šolarki Marija Duuko in Roza Flcischerjeva iz St. I)ja v Slov. goricah sta hoteli čez
progo. Mimo je hitel tovorni vlak. Skočili sta
na progo, ko je oddrdral poslednji vagon. Siroti
nista vedeli, da po drugem tiru hiti od nasprotne
strani lokomotiva. Stroj je obe deklici podrl in
sta dobili tako hude poškodbe, da sta kmalu
nato izdihnili.
s Ze 29 letal so sestrelili na vzhodnem bojišču v ogorčenih zračnih bilkah letalci hrvatskega lovskega krdela.
s Nemčija otktbujc Hrvatsko z živili. V
kratkem bo poslala Nemčija na Hrvatsko 18.350
ton žita, oziroma krušne moke, 5000 ton krompirja in 2500 ton sludkorja.
s Smrtna kosa na Gorenjskem. V Medvodah
so umrli Matilda Kiiferjeva, Rudolf Černe, Franc
Jatnnik in Julka Hočevar jeva. V Šenčurju so
odšli v večnost Štefka Krošelj, Ciril Jenko,
Franc Rabič, Terezija Hudobivnik in Marija Kadivec. Na Brezjah so umrli Marija Karn in Jožef Sušteršič, v St. Vidu: Katarina Lapajne in
Marija Arhar, n« Golniku Friderik Lis in Jožefa Jelar. Večni miri
s Za najboljšo gorenjsko pevsko družino so
na pevski tekmi * Beljaku proglasili skupino iz
Tržiča.
Linhart
oder. Z a n i m i v o pa je, da s o p r i p r v i uprizoritvi
sodelovali s a m i naši p o m e m b n i k u l t u r n i delavci
tistih časov, L i n h a r t s a m z ženo, Zoisovi sorodniki
i n d r u g i . Prav pred tremi, š t i r i m i leti enio slovesno
praznovali stopetdesetletnico naše prve d r a m e !
Potem ie Zois L i n h a r t u določil še d r u g o po.
m e m b n o nalogo v našem n a r o d n e m prerodu tistih
d o b : napisal je tudi prvo slovensko kritično z g o d o v i n o . K a k o r je bil naš slavni Radovljičan n a j
prvi d r a m a t i k , pa ni bil naš prvi zgodovinar, k a j t i
pred n j i m s m o imeli že Megiserja, Schbnlebna ini
velikega Valvazorja. Vsi ti s o že pred L i n h a r t o m
pisali o naši zemlji ln n a š e m človeku v zgodovinskih dobah. Ali dela vseh teh zgodovinarjev so b i l «
še vsa polna nezgodovinskih dogodkov, vsa p o l n a
legend, pravljic in pripovedk. Linhart pa je b i l
prvi zgodovinar, ki je bil pod vplivom razumaratva,
tiste modroslovue struje, ki je zahtevala resnice,
zgodovinske in sodobne resnice, zahtevala je o d
zgodovinarja, da n a j p r e j p o s t n o preštudira dogodke, potem n a j šele začne pisati zgodovino. Tako s o
je tudi L i n h a r t kot sin svoje dobe n a j p r e j p o u č i l
o zgodovinsko resničnih dogodkih na naših tleh,
poleni je šele začel pisali zgodovino K r a n j s k e . Vi
letih 1791. in 1793. je napisal zgodovino naše z e m l j o
v dveh obsežnih zvezkih. S tem L i n h a r t o v i m d e l o m
je naša zgodovinska veda prvič stopila na znanstvena tla, stopila vredno o b stran sodobne evropske zgodovinske zuanobti kot prva naša k r i t i č n a
zgodovina.
Z g o d o v i n a in d r a m a t s k o pesništvo, t o dvoje j o
v svojem začetku na Slovenskem za zmerom združeno z i m e n o m A n t o n a Tomaža L i n h a r t a . L i n h a r t
je kot n a š p r v i d r a m a t i k in
znanstveni
z g o d o v i n a r eden izmed naših velikih mož s v o j «
dobe. Ta veliki p o n e n za naš narod m u je l e p o
priznal naš največji slovenski pesnik FrancA Prošeren, k o je o n j e m zapel tele znamenite s t i h e :
Slezš popustil nemškega Parnasa,
je pisal zgodbe k r a n j s k e starga časa,
k o m u Matiček, Micka, hči ž u p a n a ,
k i m a r m u je slovenstvo, nista z n a n a ?
Slavile, dokler mrtvi se z b u d i j o ,
domače bote ga Talija, K l i j o .
( O p o m b a : Talija je bila grška b o g i n j a drama«
like, K l i o pa b o g i n j a zgodovinske vede.)
s Zadrugo za zavarovanje živine so ustanovili pred kratkem v občini Marija Bistrica na
Hrvatskem.
s 700 parov ropat za ranjence so izdelala
rudarske žene v trbovljah iu Hrastniku.
s Nova srbska tovarna za pluge Vistnd jo
lani izdelala bOO plugov, letos jih bo celo 15.000,
s Za 200 odstotkov bo zvišala pristojbino za
vodo belgrajska mestna občina.
s 10 milijonov kun jc naklonil pok. dr. Vladimir Horvat društvomu »Nuprcduk« in »Hrvatski Radiš«.
s Novo šolsko poslopje, v katerem bo sedem
razredov, so dovršili na Ilanci pri štajerski Pesnici.
s Lešnik — štajerski prvak. Ob nedavnem
slovesnem zaključku štajerskega šahovskega
prvenstvu so priredili brzoturnir, na katerem jo
igral tudi novi deželni prvak Mariborčan Ivan
Lešnik. Na brzoturnirju, ki je trajal 3. ure, jo
porazil Lešnik 16 nasprotnikov.
s Novo gospodinjsko šolo so ustanovili v,
Mariboru. Obsegala bo enoletno gospodinjsko
šolo, triletno gospodinjsko šolo in šolo za otroške vrtnarice.
s Hrvatsko prometno ministrstvo je izdalo
iravilnik, po kuterem sc lahko ustanavljajo zeezničarske kuhinje v svrho olajšanja prehrano
železniškega osebja, zlasti vlakospreinnega. Kuhinje bodo ustanovili iz sredstev želez, uprave.
s Sto let je minulo 3. junija, odkar je bil
vlit največji zvon na Hrvatskem, ki je T. zagrebški stolnicu
f
nasiijcm"
Župnik Savli — s r c b r n o m a š n i k
Te dui j e d a r o v a l • stolnici nn o l t a r j u , k j o r
„
milostna podoba brczjanske Marije
ednj
t
nani o b 25 l e t n i c i m a š n i š t v a s r e b r n o sveto
t Andrej Savli, ž u p n i k s Trate pri Skofji
Loki tedaj v D e v i c i M a r i j i v P o l j u . J u b i l e j n e
Tv maše se j e u d e l e ž i l a t u d i n j e g o v a 81 l e t n a
mati z otroki i n s v o j i m i p r i j a t e l j i in znanci.
Jubilant j e o p r a v i l j u b i l e j n o sveto m a š o p r a v
T duhu s k r o m n o s t i k n k o r j e sam s k r o m e n i n
ves srečen, d a g a j e b r e z j a n s k a M a r i j a , pred
katere podobo j e p r e d 25 leti b r a l n o v o sv. malo, ohranila. U g l e d n e m u j u b i l a n t u i s k r e n o čeititamo z željo, d a b i o b h a j a l m e d s v o j i m i t u d i
ie zlato sv. innšo!
d Srebrni m a š n i š k i j u b i l e j sta p r a z n o v a l a
pred k r a t k i m d v a z a s l u ž n a d u h o v n i k a : g. France Presetnik, ž u p n i k v S t a r e m trgu in g. Podbregar Pavel, ž u p n i k o d SL O ž b a l t a n a Gorenjskem. — Bog n u j o b r a n i obu j u b i l a n t a še
mnogo let!
d Sestdesetletnik j e postal te d n i o. A n t o n
Prešeren, g e n e r a l n i asistent p r i o s r e d n j e m vodstvu j e z u i t s k e g a redu v R i m u . O d l i č n e m u našemu rojuku, k i m u j e b i l a m u t i sestra p o k o j n e g a
velikega n a d š k o f u J e g l i č a , n a k l o n i Bog še mnogo b l a g o s l o v l j e n i h l e t i
d Prva k a p e l i c a M a r i j i
Fntimski.
Sveti
Lovrenc ob T e m e n i c i . N a b i n k o š t n i p o n e d e l j e k
je bila pri nas p o m e n l j i v a c e r k v e n o slovesnost.
Spoštovani nuš gospod ž u p n i k A n t o n O b l a k j e
v navzočnosti e n a j s t i h d u h o v n i k o v in m n o ž i c e
ljudstva slovesno b l a g o s l o v i l p r v o k a p e l o v
ljubljanski p o k r a j i n i v č a s t F a t i m s k i M a t e r i
božji. G a n l j i v a slovesnost j e z a p u s t i l a v srcih
dobrih St. L o v r e n č a n o v t r a j e n , neizbrisen vtis.
M a r i j « nuj v r a č a n j i m , n j i h o v e m u ž u p n i k u in
vsem gg. d u h o v n i k o m , k i s o t n d a n p r i h i t e l i k
nam, vso p o ž r t v o v a l n o s t s s v o j i m o b i l n i m materinskim v a r s t v o m .
d Prepovedano j e nositi k o p a l n e obleke
Izven kopališč, o b l e č i v i s o k o s p o d v i h a n e ali pripusane obleke, ž e n s k a m h o d i t i peš ali se voziti
• kolesom v k r a t k i h a l i d o l g i h h l a č a h , m o š k i m
pa V s p o d n j i h a l i k r a t k i h h l a č a h
Prepovedano
je sploh v s a k o o b n a š a n j e , k i b i n a s p r o t o v a l o
nravstvenosti a l i resnosti. Z a k r š i t e l j e j c določen zapor d o 3 mesecev a l i g l o b a d o 2000 lir.
d Spokorno slovenska procesija tudi v R i m u .
Slovenci, k i b i v a j o v R i m u , so v soboto, d n e
29. m a j a , p r i r e d i l i s p o k o r n o r o m a r s k o p r o c e s i j o
po rimskih b a z i l i k a h i n se t a k o p r i d r u ž i l i splošnim verskim p r i r e d i t v a m s v o j i h r o j u k o v v o ž j i
domovini. Z j u t r a j o b pol 8 so se s l o v e n s k i roj a k i z b r a l i v b a z i l i k i Sv. Petra, k j e r j e b i l a
n a j p r e j sv. m a š a , p o sv. rnuši pa sc j e m a l a procesija p o d a l a n a s p o k o r n i š k o pot d o vseli sedmih rimskih b a z i l i k . V o d i l j o i e p. d r . Prešeren,
l l o d i l i so o d osinih z j u t r a j d o p o l 5 p o p o l d n e
in so p r e h o d i l i peš n a d 35 k m . D a n j e bil s i l n o
vroč. V vsaki b a z i l i k i so z m o l i l i p o sedem očenašev.
d R i b n i e a d o b i b o l n i š n i c o . Začeli so prenavljati s t a r o d a v n o T s c h i n k l j e v o r e s t a v r a c i j o p r i
kolodvoru. V g l a v n e m p o s l o p j u b o d o u r e d i l i 13
bolniških sob s 33 p o s t e l j u m i t e r ostule pritikline. T u d i g o s p o d a r s k a p o s l o p j a p r e u r e j u j o .
d U r e d i t e v d o l e n j e v a š k e g a p o l j a . Te d n i so
začeli z g l a v n i m i d e l i p r i K r z n i loki. T a m b o d o
napravili m o č a n o d t o k v o d o v j a . R a k i t n i š č a , Ribi c a in Bistrica so v t a m o š n j i o k o l i c i že v e č k r a t
Povzročile o b č u t n o š k o d o , z a t o j e u r a v n a v a
nujna.
n„
''.koliko žita l a h k o zadrže pridelovalci. NajV odlok pristojne oblasti v R i m u določa
P " poldrugi stot ž i t a l e t n o z a osebo, k i s a m a
d r i T ' P ° ' i s k a d e l a , t e r p o 1.1 stota žita n a
e
i , a n e
' i d r u g e osebe s k u j i n e g a go»I odinjstva, k i n i s o z a p o s l e n e p r i p o l j s k i h d e l i h ,
sli* i ! k o i m a j o u r a d n i k i k m e t i j s k i h z a d r u g i n
" J " P o d j e t i j p r a v i c o d o p o l d r u g e g a stota žita.
CJ
ti,. •
rasno g
olsko poslopje v Dobrniču so par-
o z a m zažgali. O s t a l o j e 1? g o l o z i d o v j e .
, „ „ „ , 2?-°00 l i r v d e n a r j u i n m a t e r i a l u so z b r a l i
veUni
verniki y K o m p o l j a h za preureditev
j L
')0St'b"°
trpelu
Pod
komunističnim
d R o m a n j e vernikov k M a r i j i P o m a g a j .
O d vseh Slovencev l j u b l j e n a č u d o d e l n a podoba
Matere božje - M a r i j e P o m a g a j - j e sedaj
stalno v l j u b l j a n s k i stolnici. Nameščena j e na
desnem stranskem o l t a r j u sv. D i z m e . O d k a r se
j e M a r i j a P o m a g a j vrnila v spokorni procesiji
v soboto 29. m a j o t. 1. v stolnico, č u d o d e l n o podobo obkroža veliko število vernikov, k i se j i
v d a n o b l i ž a j o s p r o š n j a m i in priporočili, z a k u j
M a r i j a P o m a g a j j e bogata milosti in m o č n a v
svojih prošnjah pri Bogu.
d l z škofijske k r o n i k e . I m e n o v a n a sta b i l a :
P- Jožef C u d e r m a n , ž u p n i k v Zapogah, k i j e n a
to ž u p n i j o resigniral, za u p r a v i t e l j u ž u p n i j e Toplice pri Novem mestu, i n g. Jožef Cliebe, župnik v Gotenici za s o u p r a v i t e l j a ž u p n i j e Kočevska Reka. Premeščen j e b i l g. F r a n c C a m p a ,
k a p l a n v Mengšu, za k a p l a n a v Kočevsko Reko.
Nameščena sta bila kot k a p l a n u d u h o v n i k a : g.
Viktor Vitigoj v Kočevju in g. p. Bogdan Mark e l j O . F, M. v Loškem potoku. Iz dušnopastirske službe j e izstopil g. Leopold P u h a r , k a p l a n
v Loškem potoku. K o n k u r z n i izpit j e opravil g.
Jože Snoj. k a p l a n p r i Sv. J a k o b u v L j u b l j a n i .
Suspendiran je a divinis d u h o v n i k Metod M i k u ž .
d Velike povečane fotografije p o vsaki
sliki i z d e l u j e l i č n o i n solidno F O T O
BEM,
L j u b l j a n a . Wolfovn 6.
d V maju 6 milijonov lir v dim. L j u b l j a n a
z okolico j e samo v letošnjem m a j u porabila za
ruzne tobačne izdelke do 6 m i l i j o n o v lir, v prvih
netili mesecih I. 1943. pn nad 20 m i l i j o n o v lir.
N a vsakega L j u b l j a n č a n a p r i d e p r i b l i ž n o 73 l i r
mesečno za tobak.
d S m r t n a nesreča d o l e n j s k e g a posestnika.
Posestnik R e t c l j Janez iz L u k o v k e se j e te dni
vračal z vozom iz T r e b n j e g a p r o t i d o m u . V
K a m n i gori pri T r e b n j e m sc j c no nesreči srečal v v l a k o m , k i j e voz razbil, H c t e l j a p a povozil do smrti.
d Nove razglase p r i s t o j n i h oblasti j e prio b č i l o d n e v n o časopisje pod sledečimi naslovi:
Z a k o n o ustanovitvi L j u b l j a n s k e p o k r a j i n e , Nov
o b r n z c c osebne izkaznice, Vzpostava u p r a v n e g a
sodišča, O d p r a v a m o r a t o r i j a L j u b l j a n s k e kred i t n e b a n k e , P r i j a v a i n z a p o r a goveje živine,
P o j a s n i l o glede v i n a , S p r e m e m b a predpisov gled e g i b a n j a in j a v n i h obratov v K o č e v j u . O b n o vitev d o v o l j e n j za k r o ž e n j e a v t o m o b i l s k i h vozil,
P o d p o r n o d r u š t v o železniških delavcev in uslužbencev pod nadzorstvom. Nova razvrstitev vin
in določitev n j i h cen, Z v i š a n j e p r i s t o j b i n za
u v o z iz inozemstva in u v e d b a izvozne pristojbine, C i v i l n a m o b i l i z a c i j a za d e l o v n o s l u ž b o ;
(s 1. j u l i j e m bodo v I t a l i j i m o b i l i z i r a l i ženske
l e t n i k o v 1919 d o 1925 in 18 l e t n i k o v Judov), Prenos pristojnosti zn carinske posle
NOVI
G
R O B O V I
Na Teharjih p n Celju j e umrl samostanski
brat M a t i j a H e r m a n Edšid. — V N o v e m m e s t u
j e odšel v četrtek 10. j u n i j a p o večno p l a č i l o
vzorni d u h o v n i k , k o m p o n i s t in n a j s t a r e j š i sot r u d n i k »Cerkvenega G l a s b e n i k a « , k a n o n i k kol e g i j a l n e g a k a p i t l j a F r a n F e r j a n č i č . — V Zagorici pri D o b r n i č u j e zaspala v G o s p o d u sestra
novoniušniku Jožeta G o l e t a A n č k a Gole. — N a
Jesenicah j e odšla v večnost 63 letna A n g e l a
l a v l i n rojena Simmer. — Na G o l n i k u j e u m r l a
A n t o n i j a Rožičeva. — V K a m n i gorici p a Mar i j a R o ž m a n o v a - B o h i n j č e v u . — Zapustila sta ta
svet Mihael Petrič, posestnik i z G u m n i š č a i n
Avgust R e m š k a r iz Borovnice. — V Crnein v r h u
j e zaspala v Gospodu vrla krščanska žena Frančiška Kobal roj. Kete; d o č a k a l a j e 89 let in je
z a d n j i čas živela pri svojem v n u k u g. ž u p n i k u
Ivanu K o b a l u . — V soboto 5. j u n i j a j e v Sajeveu pri R i b n i c i zapustila solzno d o l i n o vzorna
slovenska katoliška m a t i 75letna Klim Terezija,
velika dobrotnica revežev. — V V r n j a č k i B a n j i
j e u m r l a žena z d r a v n i k a A l e n a Ariišek. — P r i
Sv. F l o r i j a n u p r i Rogatcu so p o k o p a l i M a r i j o
Mefancioso roj. Marine. — V L j u b l j a n i so odšli
v večnost: 90letni F r a n c P l a n i n š e k , s l u ž i t e l j
katastrske u p r a v e J e r m a n A n t o n : F r a n č i š k a
Kerkoč roj. S l o k a r ; 74letna K l u n Terezija r o j .
T r d a n ; V i n k o A r h a r ; v e r i n a r s k i inšpektor v p .
in bivši senator dr. J a n k o R a j a r ; zasebnica Kopitar M a r i j a ; gostilničar in posestnik M i h a e l
M a j c e n ; trgovec A l i l i n S t a n k o ; posestnikov sin
Jožef G a r b u j s iz B a b n e gorice pri Laverci: bivši
p o d n n d z o r n i k p o l i c i j s k i h ncentov Klinec F r a n e ;
N a t a l i j a M e s n j a j e v a roj. ICašknrova; z v a n i č i l i k
drž. železnic v p. 86letni I v a n T u r k ; žena sprev o d n i k a drž. železnic v p. M a r i i a M a z i : nadueiteljeva vdova Ivana Hrast r o j Breje; železniški
inšpektor v p. Josip M a z i : bivši nptik in trgovec
Joža G o l d s t e i n : 86letna M a r i j a Masnec: podnndzornik policijskih agentov v p. Avgust J e r a n č e ;
uslužbenec drž. železnic A l o j z P i s k a r ; zavarovalni zastopnik Simnovec Jože; poštni s l u ž i t e l j
Valentin Z a n d a r ; A n t o n i j a Bahovec, vdova Jančar = Potočnik. R o z i n a l l i n s l rojena Kreissl,
P a v l a P e s n j k , A l o j z i j D e m š a r in A n t o n i j a Krega r. — N a j p o č i v a j o v m i r u ! Preostale n a j
tolaži B o ? !
otroke smatra za copate ter j e znrndi tega n a
p r o d a j brez odrezkov oblačilnih nakaznic.
d V i n o za mlatiče. V i t a l i j a n s k i h pokrajinah, k j e r sedaj m l a t i j o in čistijo žito, so d a l e
oblasti na razpolugo za mlatiče in vejavce poseben o b r o k vina zn p o k r e p č a n j e pri n a p o r n e m
mlačvenein delu. Potrebne količine v i n a dobe
na razpolago ž u p a n i p r i svojih občinah.
d L j u b l j a n s k i ponesrečenci. Ko j e n n b i r a l a
d Zn izrednega k o m i s a r j a o b č i n e Kostanjelipovo cvetje, j e p a d l a 7. lestve in se m o č n o povica j e i m e n o v a n L u d v i k Jelšnik.
škodovala p o glavi 77 letna K a t a r i n a Božičeva.
d D o 300 g r a m o v k r u h a nn d a n i m a j o prad Vodovod bosta dobili D o l e n j a vas in Privico otroci, k i so gostje G i l l o v i h k o l o n i j .
gorien. Z a j e l i bodo vodo v d o m a č e m studcncu
d Nesreča n e počiva. Z i d a r j e v sin. 12letni
v Obrhu.
F r a n c e L a m p i č v Š m a r j u na D o l e n j s k e m , j e p o
d U r a d n i dnevi o k r a j n e g a civilnega komineprevidnosti v t u k n i l desno nogo v kolo voza,
s a r j a bodo v občinskem u r a d u n a V r h n i k i 29.
ki j e vozil na cesti. K o l o m u j e nogo zlomilo.
j u l i j a , 26. avgusta. 30. septembra, C8. o k t o b r a ,
D e č e k se j e bil z a d a j obesil nu soro. — Janezič
25. n o v e m b r a in 30. decembra.
A l o j z i i , 45 letni delavec v Veliki Stari vasi na
d Ministrstvo zn k m e t i j s t v o v R i m u j e doD o l e n j s k e m , j e padel n a cesti in si zlomil levo
volilo d v o j n e o b r o k e delavcem za t e ž k o delo nu
nogo. — D e s n o r o k o si j e p r i padcu zlomila
p o l j u tudi za mesec j u l i j .
A n i c a Lennrčičeva, 12letna posestnikova hčerka
nn P o n i k v i pri G r o s u p l j e m . - Z drevesa j e pad Začetek novega šolskega leta. Po poročilih
del in si zlomil desno k l j u č n i c o 10letni rejcnec
iz R i m a se bo znčelo novo šolsko leto 1943-44 n a
loško Hvalil v Borovnici. — Slamoreznica j e pod
vseh šolah v k r a l j e v i n i dne 5 o k t o b r a 1943.
k o m o l c e m odrezala desno roko 69 letnemu poV p i s o v a n j e v šole bo I . septembra. Božične posestniku A l o j z i j u Peršiču iz Želim h a . - D e b e l
čitnice bodo tra jale od d n e 23. decembra d o 8.
h l o d j e potisnil v prsi posestnika A?letnega
j a n u a r j a , v e l i k o n o č n e počitnice p a od velikega
Jožeta P o n i k v a r j a iz V e l i k i h Lašč, - Z drevesa
četrtka d o sobote pu v e l i k o n o č n i h p r a z n i k i h . Z a
jc padel in si zlomil desnico 6 letni posestnikov
k r a j e , prizadete po sovražnih letalskih n a p a d i h
sin M i l a n F o r t u n a i z Zagreba - Pri padcu si
b o d o sproti izdali p o t r e b n e odredbe.
j e Zlomil levico 8 letni Anton M o h a r iz L škega
d N a j s t a r e j š i prelnt. V i t a l i j a n s k e m k r a j u
potoka. - K o ga j e zasulo, j e dobil h u d e no• I r n u g o j e n e d a v n o u m r l prelat mons. A m b r o ž
f r a n j e p o š k o d b e l S l e t n i delavec Janez Bučar iz
Rosa, k i je doživel častitljivo starost 89 let. N i č
P i i a v e gorice. - Pri padcu si j e z l o m . A ICVMCO
n a n j kot 64 let j e ž n p n i k o v a l v O r i i a g n . Pom X D a n i c a K a s t e l č c J a v R a č n i p r Velikih Lak o j n i k j e b i l šolski in semeniščni tovariš poščah. - L e v o nogo si j e zlomila 76letnn Ma jak o j n e g a ' papeža P i j a XI.. k i j e Rosa i m e n o v a l
nn Puševa i z Š m a r j a . - Z b r z o j a v n e g a droga j e
,.a prelata. Z a n i m i v o j e tudi. d a j e v 106 letih
n n d e i n se l i u d o p o š k o d o v a l 20 letni delavec
i m e l a ž u p n i j a O r n a c o sam dva ž u p n i k a .
I c m n e r i z L j u b l j a n e . - Levico ,u j e ^ l o m d a
d Vse osebe m o š k e g a snola v starosti 15 (lo
50 let so d o l ž n e zaprositi do 30. j u n i j a p r i občini za nove osebne i z k a z n i c e .
zasebmea A n a ^ a Rakeka.
Dne 3« julija bo prva sobota!
Stev.
PRAVNI
življenje v morju
(Trdoživi)
Živalstvo v morju je brez dvoma veliko bolj
raznoliko kakor v naših rekah in potokih. Od
vseh vrst in rodov živali, najdemo v morju zastopnike. Pravijo, da je morje zibelka življenja,
ali naj lo drži ali ne, je veliko vprašanje. Tisti,
ki nočejo priznati Slvarnikove roke v svelu, zatrjujejo to z vso odločnostjo. Dokazov za to seveda nimajo, razen tega, kar smo zgoraj rekli,
da je namreč živalstvo v morjih silno razvito.
lice. Ožigalke so namreč m a j h n i mešički, v katerih je skrita, okrog bodičastega složerja zavila
nitka. Mešiček ima na z u n a n j i strani vzdražno
ščetinico. K a k o r hitro se te ščetiniee
dotakne
kaka vodna živaliea, se nitka sproži, tako nekako, kakor je vrgel spretni cowboy laso na bežečo žival ter >ožge< zaželeni plen. To »ožiganjec je v tem, da trdoživ plen z n i t k o rani, v
rano pa spusti nekoliko sirupa.
V ugodnih razmerah, to je, če jc dovolj hrane i n je voda p r i m e r n o topla, se pokažejo na
Poglejmo si danes samo eno s k u p i n o živali,
ki spadajo morda med najlepše. To so morski
trdoživnjaki.
Tudi pri nas poznamo enega trdoživnjaka, ki
m u zaradi zelene barve p r a v i m o zeleni trdoživ
»slika 1). Toda la je v primeri s svojimi morskimi brali in sestrami zelo preprost in reven,
pravi berač.
Kakšni so morski trdoživnjaki? Nekako taki
kol naši, le da so bnjnejši, se nekoliko razlikujejo od naših tudi v načinu razvoja. Poglejmo
si najprej našega zelenega trdoživa.
Hrvatski
novinarski zakon
najsodobnejši
—
V » N a r o d n i h N o v i n u h « so o b j a v i l i zakonsko o d r e d b o o n o v i n a r j i h in n o v i n a r s k e m d e l u .
\ zvezi z. o b j a v o tega z a k o n a h r v a š k o časopisje
p o u d a r j a , da spada ta z a k o n med n a j m o d e r n e j še n o v i n a r s k e z a k o n e , k a r j i h j e sploh b i l o še
d o sedaj o b j a v l j e n i h . Z a k o n s k a o d r e d b a d o l o č a
v prvi vrsti p o j e m n o v i n a r s k e g a dela in novin a r j a in točno določa, k d o j e l a h k o n o v i n a r .
N o v i n a r j i s tem z a k o n o m niso d i h i l i sntno pop o l n e s t a n o v s k e zaščite za čas, k o i z v r š u j e j o
s v o j o n a p o r n o s l u ž b o in zu odnos nasproti delod a j a l c u , t e m v e č t u d i zu p o t r e b n a določila za
stanovsko in p o k o j n i n s k o z a v a r o v a n j e . Z a k o n
določa tudi p o p o l n o s t a n o v s k o zaščito novinarj e v . I l r v . n o v i n a r s k o d r u š t v o bo v roku treh
mesecev po o b j a v i tega z a k o n a u g o t o v i l o leta
n o v i n a r s k e g a d e l o v a n j u za vsakega svojega člana ter bo o b j a v i l o t u d i s e z n a m n o v i n a r j e v in
novinarskih pripravnikov.
N a k u p t r a v n i k a . B. L. Ce kupile travnik
boste lastnik istega šele takrat, ko bo na vas
z e m l j e k n j i ž n o prepisan. Ce prodajalec nof-o diii
prepisnega dovoljenja, p r e d e n ni plačana cel.
k u p n i n a , je ta kupčija tvegana. Prodajalec lahko
medtem d r u g e m u proda i n d r u g i se vknjiži kot
lastnik, vi pa imate le pravico zahtevali odškodu i n o od prodajalca. S v e t u j e m o vam, da pripravite prodajalca, da v a m dovoli takojšen prepii
travnika, za n e p l a č a n o k u p n i n o n a j se pa pro.
dajalec na vaše stroške vknjiži.
Bolehna u ž i l k a r i r a . M. O. Izročilna pogodba
je bila napravljena pred n o t a r j e m ; zalo bi bilo
težko dokazati, da je pri sklepanju te pogodil«
bila izročevalka v n e v r a č u n l j i v e m stanju in d«
bi se zaradi tega m o g l a pogodba razveljaviti,
Izročevalka, ki je sebi izgovorila užitek, ima la
pravico, da ta užitek v redu prejema. Ce jo prevzemnica zlostavlja, iina u ž i l k a r i r a pravico, dt
so izseli in da ji prevzemnica daje bžitek v ii.
vil i Ii ali denarju t u d i izven doma. V sporu o
tem bo seveda odločalo sodišče. Ker js užilkarira stara in bolehna, l a h k o koga mlajšega po.
oblasti, da jo zastopa pri sodišču. Morda so olis
pogodbenici sporazumeta in razdereta lo jiogodbo, ki je o b e m a le vir jeze in trpljenja.
Skoda zaradi gašenja apna. J. S. Sosed js
v
ima na koncu šest ali več dolgih niti, ki jim
pravimo lovke.
Vsa živaliea je zares podobna
mehu. Z enim koncem se drži opore, z d r u g i m
pa visi v vodo; z lovkami, ki so oborožene z
ožigalkaml (slika 1 b), lovi razne drobne živa-
NASVETI
uporabljal doslej j a m o ob vaši ograji za gnojna
jamo. Sedaj pa je oddal lo j a m o v najem stavban i k u , ki v tej j a m i gasi apno, tako da je vsa
ograja pobeljena in polovica vašega vrta obrizgana od a p n a , t a k o da trava ni za po lil,'ukinja
živini. Ker so vam je s tem n a p r a v i l a škoda,
l a h k o od soseda zahtevate, da vam jo povrne,
k a k o r tudi, da v bodoče z d e s k a m i itd. primerno
zavaruje jamo. da ne bo ponovno obrizgana vaša
trava. Morda bi pa zvedenci ugotovili, da je celo
v vašo korist, če so z a p n o m potrosi vaš sadni
vrt?
Na listih vodnih rastlin, pa tndi na drugih
v vodi rastočih delih rastlin po naših m l a k a h iu
bajerjih, opazimo na prisojnih mestih drobno, zeleno, m a j h n i vrečici ali mehu podobno stvar, ki
S l i k a t. T a k j e s l a d k o v o d n i t r d o ž i v ali zeleni
t r d o ž i v ; a) n a m k a ž e t r d o ž i v a nu v e j i , b) n a m
k u ž e n j e g o v o o ž i g u l k o , c) pa p o v e č a n i p r e r e z
t r d o ž i v a ; I - l o v k e , o = o ž i g u l k e , s = brstič,
n = nit, b r = brstič, u = usta, j •» j a j c e .
24^
vrečastem trupu brstiči (slika 1 e), ki dobe, kadar dorastejo, lovke, se odločijo od matice in
osamosvoje. V neugodnih razmerah pa, kot na
pr. v hladu in mrazu, se razvijejo na zunanji
strani meha jajčeca, ki se obdajo s trdo kožo
in [ » p a d a j o na dno mlake, kjer čakajo lepših
časov; ko pridejo zopet lopli dnevi
in
dovolj
vlage, se razvijejo iz jajčec novi trdoživi.
Morski trdoživi so bolj bogati na o b l i k a h kol
naši. Podobni so razraslemu g r m i č k u , ki je posut
z m n o g i m i cveti. Pri n j i h se razvije iz jačeea
migetalčasta ličinka, ki se pripne na
morsko
dno, n a k a r se obda s t r d i m , hitinastim ovojem
ter začne poganjati brstiče. V nasprotju z zelenim, sladkovodnim trdoživom, se ti brstiči ' n e
odločijo od matice, marveč ostanejo na njej ter
z njo vred žive kot ena d r u ž i n a (slika 2 a). Tako
nastane na morskem d n u nli obrežnih skalah
živo grmičje. Napačno bi bilo mislili, da so vsi
brstiči ali cveti na tem grmu enaki in d r u g drugemu kot krajear podobni; nasprotno, zelo raznoliki so Vsak cvet, tako n a m r e č izgledajo posamezni razviti brstiči na trdoživu, jo živaliea
zase, ki sedi na skupni veji. Njena trupna votlina je v zvezi z glavno osjo in po tej z vsemi
trdoživi. Nekatere vejice končujejo z n e k a k i m i
h r u š k a m i in so brez tipalk. Tudi lo so trdoživi;
loda ti so več ne hranijo, ker je edina njihova
naloga, skrbeli za potomstvo. Iz. njih se razvijejo majhni klobučki (slika 2 b). ki so opremljeni s tipalkami. Nekateri klobučki i m a j o v svoji notranjosti. jajčeca, drugi pa seme. Ko plavajo
po morju, raztresajo jajčeca in seme; po oploditvi se razvijejo iz jajčec novi trdoživi.
liajširjenje služnosti, L. M. 2. Na eni parceli
sle imeli hišo, hlev in pod, d o katerih ste imeli
dohod z vaškega pota čez. sosedovo dvorišče,
Ilišo, hlev in pod sle prodali novemu gospodarju,
sami sle sebi n a p r a v i l i na isti parceli novo hišo
i n sla oba, vi in novi gospodar že n e k a j let
u p o r a b l j a l a pot čez sosedovo dvorišče. S sosedom
sle prišli n e k a j n a v s k r i ž in sedaj se je začel sosed proti vi ti, češ da ne bosta vozila in hodili
p r e k o njegovega dvorišča oba, a m p a k samo eden.
— Sosed i m a prav. Pot p r e k o njegovega dvorišča je bila priposestvovana v korist vaše staro
domačije, ki sle jo prodali. Kupec, ki je poslal
novi gospodar, je prevzel t u d i vaše priposeslvovane pravice in je zalo le on urravičen hodili ia
voziti p r e k o sosedovega dvorišča. Vi pa, kot lastnik nove hiše na stari parceli, se morale s sosedom glede poti p r e k o njegovega dvorišča s|x>razumeti. Ce Iti proli njegovi volji še nadalje lo
pot uporabljali, vas sosed l a h k o zaradi razširjenja pravice slu/.nosli loži. Nič vam ne koristi, da
slo zadnjih nekaj let to pot kot lastnik nove hiša
že uporabljali,
šele če bi to pot skozi :tl) let
uporabljali, bi Isi s tein služnostno pravico pot
tudi za novo hišo priposestvovali.
Posledice poroštva že pokojnega očeta. P. J.
Vaš oče je bil z d r u g i m i posestniki vred porok
pri najelju posojila neke zadruge. Oče jc umrl ia
sle vi prevzeli n e o b r e m e n j e n o posestvo. Zadrug,
jo prešla v likvidacijo in zahtevajo likvidatorji
in upniki, da plačale z Ostalimi poroki sorazmeren del dolga
Vprašate, če morale res plačali
očetovo poroštvo. — Co se je vaš oče zavezal
kot »porok in p l a č n i k « , potem ste vi kot dediJ
in prevzemnik očetovega posestva dolžni, da poroštveno obvezo izpolnile in plačate na vas odpadajoči del dolga. Ce se je pa oče kot porok
zavezal le za določeno dobo, potem jo s polekoia
te dobe t u d i poroštvo p r e n e h a l o .
Orel se je ujel v past
Z n a n lovec iz liuere j e v d o l i n i i t a l i j a n s k e
O s s o l e u j e l te d n i v e l i k e g a orla s p o m o č j o žel e z n e pasti. U j e t i ptič se j e srdito u p i r a l in ga
j c m o r a l lovec ustreliti, du se m u j e mogel
p r i b l i ž a t i . Z r a z p e t i m i k r i l i j « m e r i l orel nad
dva m e l r a . V b l i ž i n i j e ptica i m e l a g n e z d o , v
k a t e r e m j e p r e j v a r o v a l a svojega m l a d i č a . Tega
s e d a j vzgaja in h r a n i lovec nu s v o j e m d o m u ,
Smrt cirkuškega
ravnatelja
V 73. letu starosti j e u i n r l v N e m č i j i Karel
K r o n e , d i r e k t o r z n a n e g a c i r k u s a . O d I. I " s ' J®
K r o n e i m e l v M o n a k o v u s t a l e n c i r k u s , kalereaa
pa j e p o t e m d a l na r a z p o l a g o narodno-sociai •
stični s t r a n k i , k a d a r k o l i j e p o t r e b o v a l a P l i n Y £
nega p r o s t o r a za n i n o ž i n s k e p r i r e d i t v e , na
te.rili j e H i t l e r često g o v o r i l .
•'»»* 1 4 "» «»
•e'0. " Inozemstvo 80 lir. - Dopise ln spise .prejema n r e d n l S t . o »Domoljuba« naročnino. Inserate 1»
reklamacij« pa " P ' « ' . »Domoljuba« _ Ogl»s| , e zaračunajo p« posebnem renikn _ Telelon . r o d i l i ? " . I« n p r . t e Lev.
Izdajatelji dt. Oregorij P e č j a k . - Urednik: Franc K r e m t a r. - Za Mud.ko tiskarno: Jote K r . m a r l t .