1. PDF dokument

50VI TEDNIK
„^orn\
d i r e k t o r in g l a v n i urednii< N T & R C : J o ž e C e r o v š e k ,
urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik R C : Mitja
k oktober 1991 • številka
49 * leto XLV • cena 39
Umnik
tolarjev
»Halo? J a ,
zdaj smo na
svojem •••«
Morda je kaj takšnega sporočil predsednik Kučan v ponedeljek,
ko se je iztekel moratorij na slovensko osamosvajanje. Kaj se je
zgodilo 7. oktobra, kaj bo s slovenskimi tolarji, carinami, pot­
nimi listi, državljanstvom in vsem ostalim, preberite v temi
tedna Konec moratorija - konec more? na strani 7 in 8.
Našim
iudem četniki
aikajo oči«
Pretresljivo pripoved begunke iz Pakraca preberite na strani 17.
[an 11
kakšno pravico
obirajo vstopnino?
lan 4
biiašam se, kot da
\ podjetje moje
tan 18
yik: »Pri deiu
1111 bil pošten«
Stran 14
kfsgijavke
svetovne
prvakinje
[akal le odstopil
Ir. Strohsack?
So razlogi politični? Odgovor poiščite na 5. strani.
V Celju vojakov le še za vzorec
Na
svoji
zemlji
Končana
Zanos,
strah,
jeza
in
upanje
- vsega je bilo na
našem malem
košču
zem­
lje to poletje.
Potem
je
prišlo
čakanje,
tri
dolge
mesece
čakanja.
Zanos,
kije spremljal
osamosvo­
jitev
in dneve
bojev
za
svojo
zemljo,
je
počasi
kopnel.
Prekrivale
so ga
vsakdanje
stiske
in
bole­
čine. Še razočaranje
nad
vedno samo
obljubljajočo
Evropo
je kopnelo.
Kop­
nelo je celo naše
zanima­
nje za tragedijo
na
Hrva­
škem.
Preveč
krvi,
mr­
tvih, mučenih
in
izmuče­
nih,
preveč
ruševin...
»Norci,« je kdo porekel
in
se obrnil
vase. Kot da se
nas usoda drugih
ne tiče,
kot da živimo
v neki
na­
mišljeni,
vami
ogradi.
Izmenjava
v Celju j e le š e 25 v o j a k o v
v vojašnici Jože Menih-Rajk o i n tudi ti s o pripravljeni
na takojšen odhod. Počaka­
ti j e t r e b a l e š e n a k o n č e n
dogovor m e d pripadniki te­
ritorialne obrambe in mari­
borskega korpusa, vseka­
kor p a naj bi Jugoslovanska
a r m a d a zapustila Celje d o
18. o k t o b r a , k a r j e p o o d l o ­
čitvi slovenske vlade zadnji
rok z a s e l i t e v e n o t JA iz S l o ­
venije.
Prejšnjo sredo so teritoralci i n vojaki storili š e z a d n j e
dejcinje v m e d s e b o j n i i z m e ­
njavi zaplenjenih sredstev in
opreme. J A je dokončno pre­
dala teritorialcem skladišče
Bežigrad in s t e m tudi v s e
sreilstev
in
opreme
orožje, ki j e bilo uskladišče­
n o v t e m o b j e k t u in j e bilo
last s l o v e n s k e T O . T a k o so
vojaki celjskim teritorialcem
vrnili skoraj v s e zaplenjeno
orožje, ostalo o p r e m o p a so
vrnili že prej. Teritorialci so
vsa vrnjena sredstva takoj
preselili n a n o v o lokacijo,
h k r a t i p a š e isti d a n vrnili
t u d i preostali d e l orožja,
p r e d v s e m grcinat, v o j a k o m
JA.
Ves pretekli teden in v t e m
t e d n u so se dogovarjali le še
o k o n č n i predaji celjske vo­
jašnice Jože
Menih-Rajko.
D o zapletov pri predaji j e
prišlo, k e r n a celjski tovorni
postaji š e v e d n o stoji k o m pozic^a vagonov, natovoije-
nih z vojaško opremo. Pred
zaključkom redakcije še ni
bil z n a n k o n č e n
dogovor
med namestnikom obramb­
nega ministra Miranom Bo­
gatajem in generalom Andrijo Rašeto o odhodu vseh
enot J A s slovenskega pro­
stora. N a t e h dogovorih bo­
do p o vsej verjetnosti skušali
rešiti p r o b l e m za c e l o t n o slo­
v e n s k o ozemlje, nato p a naj
bi se dogovorili še za celjsko
vojašnico.
V vojašnici Jože MenihRžgko j e p o p o d a t k i h celj­
skega Pokreuinskega štaba
za teritorialno o b r a m b o osta­
lo š e nekao p o h i š t v a , k i g a
b o d o m o g o č e vojaki, odvis­
n o o d pogeuanj s predstavni­
ki mariborskega
korpusa,
prepustili
teritorialcem.
V š t a b u sicer nimajo točnih
podatkov v k a k š n e m stanju
je t r e n u t n o vojašnica, ven­
dar pa glede na nepoškodo-
vanost ostalih o b j e k t
jih j e J A že predala
jejo, d a t u d i vojašnica?'
merno poškodovana 1
URŠKA SELii
Foto: E D O E I N S P I E J J
Ne gre za
brezčutnost.
Prej za otopelost.
Pa so
minili trije meseci
in z nji­
mi se poslavlja
otopelost
Strah
se plazi
v
kosti.
»Nam
bo
prizanešeno?*
se sprašujemo.
S
krvjo
morda,
kdo
bi
vedel.
Z vsem drugim
- ne. ^
Živimo
v
nekakšnem
ne-času,
v vmesnem
času.
Nič ni več, kot je
bilo,
pravimo,
kako bo, to slu­
timo
v obrisih.
Pravza­
prav si podobo
jutrišnje­
ga dne počasi
oblikujemo
že več mesecev,
a naše sa­
nje
le počasi
dobivajo
stvarno
podobo.
Nekaj
pa
smo le spoznali
- samo od
nas bo v prihodnje
odvis­
no, kako
bomo
gospodarih na Slovenskem,
kako
bomo gnojili in sejali,
ka­
ko pravično
in
krivično
delili
sadove
zemlje.
V vsakem
primeru
pa jo
bomo
obdelovali
v
potu
svojega
obraza.
To
vemo
in tega nas ni strah.
Mor­
da bi nas bilo, če ne bi
v sebi
preživeli
globjih
strahov.
Strah za
življenje
je
močnejši
od
strahu
pred
izgubo
zaposlitve,
revščino
in, bog ne daj,
lakoto.
Razkošju
se ne bo
težko
odpovedati,
saj ga
večina ne pozna,
tudi po­
tovanjem
v daljne
dežele
ne. Zamenjala
jih je de­
lovna obleka in gruda
na­
ših
prednikov.
Nekoč
bodo naši
otroci
z nasmeškom
gledali
v te
pionirske
čase. Že
samo
za to je vredno
narediti,
kar je v moči vsakega
po­
sameznika
in nas
vseh.
V stiski in bolečini
se ka­
limo,
kot jeklo
v
ognju.
Nek^j
trdnega
mora
izrasti iz tega,
kajne?
MILENA
B.
POKLIC
Še zadnja
natovarjanja
in selitev
vojakov
JA iz skladišča
Inovatorji Celja
O b 12. o k t o b r u , d n e v u i n o v a t o r j e v , b o d o v C e l j u j u t r i
podelih plakete in d i p l o m e za raziskovalno in inovacij­
sko dejavnost. Plaketi bosta prejela Marjan Petelinšek
iz E m o k e m i j e i n J o ž e H r o v a t i z A e r a , d i l p l o m e p a I g o r
V r š n i k iz K o m u n a l e , T o m a ž P a v l i n i z E m o k e m i j e ,
M i l a n B o r š i č i n M i š k o S r e š iz L i b e l e , s k u p i n a
v sestavi: Cveto Ščuka, F r a n c D o b o v š e k in Milan Kot­
n i k iz L i b e l e t e r s k u p i n a r a z i s k o v a l c e v D e j a n K e t i š ,
Vladimir Vrečko, Zvone Marčen, Nikolaja
SeličP o g o r š e k iz C i n k a r n e s k u p a j z J u r i j e m Č r e t n i k o m i n
M a t j a ž e m Š u b l j e m i n I n š t i t u t a J o ž e f a Š t e f a n a iz L j u b ­
ljane.
Predsednik Skupščine občine Celje je sklical
sejo zborov v četrtek, dne 17. oktobra 1991
s pričetkom ob 16,30 uri.
Zbori
občinske
skupščine
bodo
obravnavali
predloge
odlokov
o spremembah
in dopolnitvah
odloka
o ZN
Glazija
(za območje
oblakove
z Ipavčevo
ulico),
o ZN
Gaberje,
o ZN Staro
mestno
jedro,
o ZN Glazija,
o ZN Otok
I.
osnutek
odloka
o prostorskih
ureditvenih
pogojih
za
širše
območje
starega
celjskega
gradu
in o določitvi
in
imeno­
vanju
nove ulice
v naselju
Celje-Pod
gabri,
sanacijo
klet­
nih prostorov
v bolnišnici
Celje,
predlog
sprememb
Sta­
tuta občine
Celje, predlog
odloka
o spremembah
in
dopol­
nitvah
odloka
o organizaciji
in delovnem
področju
uprav­
nih organov
in organizacij
občine
Celje,
predlog
odloka
o spremembah
in dopolnitvah
odloka
o sestavi
in
pristoj­
nosti
zborov
SO Celje
in izvolitvi
funkcionarjev
občinske
skupščine,
sklep
o pooblastilu
Komisije
za volitve,
imeno­
vanja in kadrovske
zadeve,
predlog
predsednika
Izvršnega
sveta za izvolitev
neprofesionalnega
člana za varstvo
oko­
lja, predlog
Komisije
za volitve,
imenovanja
in
kadrovske
zadeve
ter vprašanja
in pobude
poslancev.
GRAFIT TEDNA
Foto.E.E.
Tik pred podpisom
dokončne
predaje
skladišča
Bežin
Podrobnejših
posnetkov
nimamo,
ker
predstavni^
našemu
fotoreporterju
niso dovolili
slikati.
Bežigrad.
Postati slovansici državljan
Ptejšnji
leden
prejeli
kar čeinino
vseh
vlog
s o j i h ž e r e š i l i 8. PreteB
v o b č i n a h celjske regije j e
za slovensko državljanstvo
z a p r o s i l o v e č k o t 4 t i s o č lju­
d i . O k o l i 800 p r o š e n j s o p r e ­
jeli že junija, še p r e d spreje­
m o m zakona o državljan­
stvu, izjemno veliko, približ­
n o četrtino vlog, p a so prosil­
ci vložiU prejšnji t e d e n . Zla­
sti v p e t e k j e bila g n e č a p r e d
okenci vehka. Prosilci so se
namreč
zbali
morebitnih
spremenjenih
pogojev
za
pridobitev državljanstva p o
koncu
moratorija.
Zlasti
v zadnjem času v občinah
ugotavljajo, d a m e d prosilci
prevladujejo
priseljenci
s Hrvaške, m e d t e m k o so se
n a začetku za slovensko dr­
žavljanstvo odločali predv­
s e m ljudje iz B o s n e i n H e r c e ­
govine.
Največ vlog za pridobitev
slovenskega
državljanstva
imajo v celjski občini. P o
n e u r a d n i h podatkih naj bi t u
živelo približno 8 tisoč dr­
žavljanov drugih republik,
za d r ž a v l j a n s t v o
Slovenije
p a j e z a p r o s i l o 1319 l j u d i , o d
t e g a p r e t e k l i t e d e n k a r 381.
M e d njimi je veliko takih, ki
so se rodili v Sloveniji, a s o
p o starših pridobili zlasti hr­
vaško državljanstvo.
V velenjski občini so pre­
j e l i 914 v l o g , m e d k a t e r i m i
pa je precej družinskih. Zad­
nji t e d e n s o prejeli p r i b l i ž n o
200 v l o g , m e s e c a s e p t e m b r a
p a s k u p a j 423.
V žalski občini je neurad­
n o v e č k o t 3 tisoč priseljen­
c e v iz d r u g i h r e p u b l i k , d o
k o n c a s e p t e m b r a p a jih j e za
državljanstvo Slovenije za­
p r o s i l o 834. Ž e p r e d s p r e j e t ­
j e m zakona se jih j e za to
o d l o č i l o 170, v z a d n j i h t r e h
m e s e c i h p a 664. P r e j š n j i t e ­
d e n s o p r e j e l i k a r 200 p r o ­
šenj.
25. j u n i j e m j i h j e b i l o ž e 142,
v zadnjih treh mesecih pa
354. V z a d n j e m t e d n u j e z a
državljanstvo zaprosilo
81
l j u d i . K a r 80 o d s t o t k o v p r o ­
šenj p r i p a d a h r v a š k i m dr­
žavljanom.
V šentjurski občini so ob­
č a n i iz d r u g i h r e p u b l i k vloži­
li 137 v l o g z a p r i d o b i t e v d r ­
ž a v l j a n s t v a S l o v e n i j e , 30 j i h
je to storilo že pred junij­
skim zakonom, a vsi še niso
dobili odgovora. M e d prosil­
ci j e t r i č e t r t i n e H r v a t o v .
P r e t e k u t e d e n s o p r e j e U 28
vlog.
V k o n j i š k i o b č i n i želi slo­
v e n s k o d r ž a v l j a n s t v o 120 lju­
di. P r e d sprejetjem z a k o n a
v obmejni šmarski občini
s o p r e j e l i 577 p r o š e n j z a s l o ­
vensko državljanstvo. Pred
»Molim
vas, samo da vam predam
še tole pj'0šn3^ A
vensko
državljanstvo.
Zdaj, ko se v Srbijo
vrača
•*
vem, kako bom.*
Foto: NACB ^ ' 1
d e n s o p r e j e l i 19 v l o M
p r o s i l c i v z a d n j e m čašT
vladujejo družine v i
p r i b l i ž n o p o l o v i c a j e iz W
ške.
Največ
prosilcev
v Zrečah.
^
V L a š k e m imajo Ml
š e n j z a pridobitev^sloveia
g a d r ž a v l j a n s t v a . Šejur..^
j i h p r e j e l i 10, z a d n j i tede:
s e j e n a o b č i n i oglasi
prosilcev.
V M o z i r j u s o prejep r o š e n j . P r e d zakonor
j i h p r e j e l i 13 i n t e so žeui
n o rešili. Z a d n j i tedenl
državljanstvo
zaprosfli
občanov.
BRANE
1
JEBl
NAMESTO PISMA IZ
NEKDANJE PRESTOLNICE
fl Rogatec z mejo kaj izguhil?
<bodo v D o n a č k i gori,
^p, s e l u ,
Stopercah,
dobili sodobnejšo
"^^ovezavo z R o g a t ' Ptujem? K a k š n a b o
.j,(lnje m e j a m e d S l o ­
ji in H r v a š k o ? T o s o
Lja, k i p e s t i j o O b s o o katerih je kra1 odbor
Socialdemo>e s t r a n k e S l o v e n i j e i z
ilja v n e d e l j o p r i r e d i l
M mizo. O t e m so s e
domu v Rogat­
Jp7in
fturnem
) Celje
zdravo mesto
fpka o b č i n s k a s k u p ^ se j e ž e p r e d č a s o m
jfila, d a p r i s t o p i k p r o ji S v e t o v n e z d r a v s t v e organizacije
»zdrava
Občani o samem
jelctu š e v e d n o m a l o v e [ato j e e n a p r v i h n a l o g ,
h namerava uresničiti
ijektni s v e t z a C e l j e
iravo m e s t o p r e d s t a v i projekta
čimširšemu
pi ljudi. L e t a k o b o l a h projekt p r e s e g e l z a p r t i
I institucij i n d r u š t e v ,
je že s e d ^ v k l j u č u j e j o
jegovo u r e s n i č e v a n j e ,
tojektni s v e t , k i g a v o d i
kki ž u p a n A n t o n R o j e č ,
k v ponedeljek odločil,
po p r i p r a v i l s l a v n o s t n o
Istavitev
predvidoma
Kca d e c e m b r a . P r i p r a ie p o v e r i l o r g a n i z a c i j inu o d b o r u , k i g a v o d i
lard S t e p i š n i k .
MBP
cu pogovarjali z ministrom
za p r o m e t in zveze Marja­
n o m Kranjcem, ki je tudi
član republiškega vodstva
stranke, ter s predsednikom
komisije za mednarodne od­
nose v s l o v e n s k e m parla­
mentu Matjažem
Šinkov­
cem, ki je sicer tudi pod­
predsednik
Socialdemo­
kratske stranke Slovenije.
Asfaltiranje
e n e zadnjih
magistralnih
makadamskih
cest v Sloveniji, ki povezuje
R o g a t e c in Ptuj, j e v načrtih
ž e o d l e t a 1976. V s a d o l g o l e t ­
n a prizadevanja, p r o š n j e in
protesti, tudi n a republiški
ravni, so b i h k o t b o b o b ste­
no, so se pritoževali kržgani,
ki j i m v s u h e m v r e m e n u na­
gaja c e s t n i p r a h , o b deževjih
pa številne luže n a več k o t
petih kilometrih makadama.
Z južno državno slovensko
mejo bo cesta postala po­
m e m b n e j š a in prometnejša,
so menili. Minister Kranjec
Prednost holjšemu
Novosti
tuai pri upravljanju
S sprejetjem n o v e g a sta­
novanjskega zakona, ki ga
je republiška skupščina po­
trdila prejšnji teden, se
spreminja tudi
dosedanje
upravljanje
stanovanjske­
ga fonda.
Lastniki stanovanja bodo
n a n o v o urejali o d n o s e z na­
j e m n i k i in odločali o uprav­
ljanju s svojimi stanovanji.
P r a v v tej upravljalski vlogi
pa se v novih razmerah vidi
dosedanja strokovna služba
za s t a n o v a n j s k o
gospodar­
stvo v Celju, k i j e i z v r š n e m u
svetu predlagala, d a ji preda
v upravljanje vsa občinska
stanovanja.
Po
esvropskih
kriterijih,
opredeljenih tudi v novem
z a k o n u , n a j b i za v s a k i h 500
s stanovanji
stanovanj imeli enega upravIjalca, k i b i s k r b e l z a f i n a n č ­
ne, p l a n s k e , t e h n i č n e , prav­
n e in d r u g e storitve. V Celju
to pomeni, d a imajo samo
štirje lastniki toUko s t a n o ­
vanj, d a bi lahko zaposlili
e n e g a ali v e č upravljalcev.
To so občina, E m o , Železar­
n a in Cinkarna, vsi ostali p a
ne morejo racionalno zaposhti niti e n e g a upravljalca.
Poseben
problem
naj bi
predstavljalo
477
blokov,
kjer b o v e č različnih lastni­
kov stanovanj, treba pa bo
zagotoviti n e m o t e n o delova­
nje s k u p n i h naprav.
D o s e d a n j a s t r o k o v n a služ­
b a za s t a n o v a n j s k o gospo­
darstvo je v teh razmerah
predlagala, d a občina, ki razpoljaga s 4 8 7 0 s t a n o v a i y i j t a
I Obljub n e m o r e m o živeti
I obljub, ki s o j i h
tdvolilnem č a s u t r o s i l i
idati z a s l o v e n s k e p o K, ne m o r e m o v e č ž i v e dasti, k e r s e n i u r e s n i aiti e n a s a m a .
IJE bila v o d i l n a m i s e l i n bv, k i s o s e p r e d k r a t ibrali v N a r o d n e m d o tCelju n a o b č n e m z b o r u
tva i n v a l i d o v C e l j e ,
ižtvo i m a 2 5 0 0 č l a n o v ,
srečujejo z v s 6 h u j š o
INO s t i s k o . V d e l o v n i h
lizacijah s o b i l i m e d p r ^ki so p o s t a l i t e h n o l o š k i
^Zdaj j i m p r i z a p o s l o v a Pomaga l e Z a v o d z a
'sabljanje i n r e h a b i l i t a ­
^JAVE,
^'ojske n e s k r b i j o h a a sonvencije o v a r s t v u
^ih
spomenikov, ne
y ^ R d e č e g a križa, n e
Sa p r a v a o z a š č i t i c i v i l .Prebivalstva. Š e l e k o
Pbi p o g l a v i , z a č n e n a
govoriti o miroljubTu v P o d s r e d i s t e z a
d a n obnovili sred'"^i p r a n g e r , s r a m o t i l n i
[.Kot k u l t u r n i s p o m e ^ seveda že dolgo n e
svojemu
prvotnemu
.'•[Ji
cijo i n v a l i d o v v Celju, k i p a
m u u s p e zaposliti le p e t i n o
invalidov. V s e težje tudi plaNa meji socialne podpore
je zdaj že 4 0 odstotkov inva­
lidsko
upokojenih
Celja­
n o v . S o c i a l n a p o d p o r a zna­
ša 3 . 9 0 0 dinarjev, njihov
osebni prihodek pa je od
3.800 do 6.500
dinarjev.
čujejo
prispevke
oziroma
participacijo za zdravila, v e ­
čina m e d njimi pa je kronič­
nih bolnikov in zdravila nuj­
no potrebujejo.
O njihovi stiski pričego tu­
MNENJA...
Matjaž K m e c l , č l a n
*dstva R S , n a o t v o r i formacijskega centra
inskega p a r k a T r e b č e ,
sredi:
je obljubil, d a se b o d o potru­
dili, d a b i c e s t o p r i h o d n j e le­
to asfaltirali. O b t e m j e pred­
sednik š m a r s k e vlade Mar­
jan Aralica opozoril še n a
delno
makadamsko
cesto
Šentjur-Lesično, ki j e osred­
nja p o v e z a v a osrčja Kozjan­
skega s Celjem.
Obsoteljčane je še posebej
zanimalo, kaj b o z mejo s Hr­
v a š k o , saj s o s s o s e d n j o r e ­
p u b l i k o življenjsko
močno
povezani. Matjaž Š i n k o v e c j e
n a m e n u , k e r t u d i ni bilo tre­
ba. Mi pa m u b o m o danes
podelili staro funkcijo, sim­
bolično b o m o nanj privezali
vso današnjo jugoslovansko,
še posebej četniško posurovelost, v s e te blodne genera­
le in p o l k o v n i k e , k i mislijo
da j i h j e t o ljudstvo šolalo in
oborožilo zato, d a ga b o d o
lažje in boljše pobijali, d a m u
b o d o požigali in m e n d r a l i
polja...
Matjaž Šinkovec,
pred­
sednik komisije za medna­
rodne odnose pri skupščini
republike
Slovenije,
na
okrogli
mizi
socialdemo­
kratov v Rogatcu:
P r e d s t a v l j a l s e m si, d a s o
mirovne konference o odno­
sih m e d državami resnejša
zadeva. K o s e m bral spomi­
ne, se j e zdelo, d a so bile te
k o n f e r e n c e zelo t e h t n e . H a a ška mirovna konferenca pa
poteka na takšen način, da
s e d e m o za m i z o p r e d s t a v n i ­
ki različnih republik bivše
Jugoslavije. N a m e s t o da bi
se pogovarjali o d n e v n e m re­
du, p o v e vsak svojo zgodbo.
T o j e torej k o n f e r e n c a glu­
hih. Zelo malo je m e d n a m i
di letošnje p r o š n j e za kurja­
vo, k a r 70 n u j n i h s o sprejeli,
a članom ne morejo pomaga­
ti. V e l i k o k r i t i k j e b i l o i z r e č e ­
nih na račun ozimnice, ki jo
j e v s a k o leto urejal sindikat,
letos p a so j o prisiljeni k u p o ­
vati p o tržnih cenah. Boleče
je tudi, da se v zadnjem času
srečujejo z različnimi maltretiranji, so še p o v e d a h . E d i n o
s č i m e r se celjski invalidi
lahko pohvalijo, so posebni
signah n a p r e h o d i h za pešce
in spoznanje, d a j e v s e v e č
gradenj, ki upoštevajo od­
stranitev arhitektonskih ovir
za invalide.
ZDENKA
STOPAR.
komuniciranja, razen k o se
kdo odzove z repliko na dru­
go stran.
V p r a š u j e m se, ali s e b o n a
tej k o n f e r e n c i , v n j e n i seda­
nji o b U k i , s p l o h k a j r a z r e š i l o .
Mi s m o predlagali, d a naj n e
b o le konferenca o m i r u n a
območju bivše Jugoslavije,
a m p a k tudi o t e m k a k o bi
razrešili vsa o d p r t a vpraša­
nja n a š e razdružitve, oziro­
m a j a z bi dejal k a r o d c e p i t v e
od bivše Jugoslavije. Morda
to celo prihaja n a d n e v n i red.
Zadnje stališče E S je, d a bo­
do priznali tiste' republike
bivše Jugoslavije, ki uredijo
vprašanja človeških pravic,
in p r e d v s e m položaja manj­
šin. D r u g a zadeva je, d a bi
arbitraža dala p o d drobno­
gled
vprašanje
razdelitve
skupnega
premoženja.
V Sloveniji s m o že leto prej
predlagali pogajanja z drugi­
mi republikami bivše Jugo­
slavije o z i r o m a z zveznimi
organi, v e n d a r d o t e h ključ­
nih zadev ni prišlo. Morda j e
H a a g dovolj nevtralen kraj,
da bi do tega lahko prišlo in
da bi lahko reševali vpraša­
nje razdehtve s k u p n e lastni­
ne. P r a v gotovo p a H a a g ni
kraj, kjer bi Slovenija želela
reševati vprašanje, ah s m e
ali n e s m e biti s a m o s t o j n a .
preda v upravljanje novonastalemu stanovanjskemu po­
djetju, k i g a b o d o u s t a n o v i l i
iz s t r o k o v n e s l u ž b e . O b č i n a
naj bi poleg tega t u d i pozva­
la v s e o s t a l e l a s t n i k e , d a n o ­
vemu
podjetju
predajo
v upravljanje svoja stanova­
nja. S t e m bi p o n j i h o v e m
m n e n j u zagotoviU strokovni
nivo opravljenih del in tudi
rešili v p r a š a n j e socialne var­
nosti sedaj zaposlenih v stro­
kovni službi. Izvršni svet j e
sicer p o d p r l ustanovitev p o ­
djetja in racionaUzacijo n a
tem področju, vendar ni dal
vnaprejšnje prednosti seda­
nji s t r o k o v n i s l u ž b i za s t a n o ­
vanjsko gospodarstvo, pač
pa naj bi tudi na t e m področ­
ju obveljala k o n k u r e n c a .
TC
Velenjski učitelji
napovedujejo
stavko
Velenjski osnovnošolski uči­
telji z a h t e v a j o u s k l a d i t e v o s e b ­
n i h d o h o d k o v n a i n d e k s 119
glede n a g o s p o d a r s t v o (sedaryi
i n d e k s j e 107) i n i z b o l j š a n j e
materialnega
šol, d a
bi l a h k o vzgojno izobraževalno
delo n e m o t e n o opravljali. Ve­
lenjski občini so za uresničitev
z a h t e v p o s t a v i l i r o k , k i s e izte­
č e 15. o k t o b r a . Č e z a h t e v e n e
b o d o i z p o l n j e n e , b o d o 17. o k ­
tobra stavkali. Stavke n e na­
m e r a v a j o p r e k i n i t i v s e d o iz­
polnitve zahtev.
položna
dejal, d a j e vprašanje slovens k o - h r v a š k e meje za sedaj
m a n j p o m e m b n o , d a p a želi
Slovenija
z njo
zaščititi
p r e d v s e m svoje
gospodar­
s k e interese in se obvarovati
pred
nevarnimi
dogodki
v bližini. Minister Kranjec j e
o b t e m opozoril n a teroristič­
n e n a p a d e , ki so se že dogaja­
li i n d e j a l , d a b i s e z m e j o
obvarovali pred tovrstnimi
nevarnostmi. Sicer p a je od­
prtost meje odvisna tudi od
tega, ali b o H r v a š k a o h r a n i l a
neodvisnost.
Vsa
sporna
mejna vprašanja naj občani
sporočajo pristojnim
služ­
bam, ki jih bodo poskušale
hitro urediti, kakor so jih n a
primer v Rogaški Slatini in
A t o m s k i h Toplicah. Tiste, ki
so menili, d a R o g a t e c z m e j o
precej izgublja, j e Matjaž
Šinkovec zavrnil z utemelji­
tvijo, d a l a h k o m e j a v R o g a ­
tec prinese nove naložbe,
omenil pa je tudi primerjavo
s slovensko-italijansko mejo,
kjer se prav t a k o srečujejo
z veliko d n e v n o migracijo.
BRANE
TRAČ
niče
Dva obraza
stavke
v zdravstvu
D a n e s o b 7. u r i b i s e n g j
v vseh zdravstvenih zavo­
dih v Sloveniji pričela stav­
k a . D o včercO (v s r e d o ) o b
12. u r i s t a v k e š e n i s o p r e ­
klicali, č e p r a v j e ž e b i l o
precej kazalcev, d a b o stav­
kovni odbor to vendarle
storil. R a z l o g a
sta dva
- zahteve sindikatov in po­
n u d b e vlade so se precej
približale, p r e d v s e m p a n e
eni n e d r u g i n e žele dodat­
no ogrožati stabilnosti naše
mlade države.
Sindikati
delavcev
v zdravstvu n a celjskem
območju so se v ponede­
ljek d o g o v o r i h , d a p o š l j e j o
p i s m o ministrici za zdrav­
stvo dr. Katji B o h s pozi­
vom, d a bi njihove zahteve
v e n d a r l e rešili s p o r a z u m ­
no. Sicer p a se b o d o ravnali
po
skupnem
dogovoru.
V v s a k e m p r i m e r u - torej
tudi če stavka bo, zdrav­
stveni delavci zagotavlj^o,
da bolnikov to n e b o ogro­
zilo.
MBP
JERANKO
I
•
Uradni
predstavniki
mozirske
občine
izjavljajo,
da
imajo
pripravljene
skoraj
vse projekte
za obnovo
po­
plavljene
občine.
Komentar
enega
izmed
naključnih
opazovalcev:
»Sedaj
potre­
bujemo
le še svetilko,
s ka­
tero bomo
iskali
norca,
ki
bo dal
denar.«
V celjskem
podjetju
Klasje
so bili resno zaskrbljeni.
Naj­
prej so se tri zvezdice
iz nji­
hovega
zaščitnega
znaka
znašle
na slovenski
zastavi,
potem
je vlada
predlagala
klas za nov slovenski
denar.
V torek
so zato
upravičeno
zavzdihnili:
»Uf, tokrat je šlo
mimo
nas.« Mi pa
preverja­
mo, kakšne
veze ima
Klasje
s slovensko
oblastjo...
Dr. Andrej
Ocvirk,
pod­
predsednik
vlade,
Maksu
Bastlu,
ministru
za trg in
cene: »Tako,
Maks, nov de­
nar sem »zrihtal«,
ti pa po­
skrbi,
da ga bodo ljudje
za­
pravljali.«
Učitelji so n a nizke p l a č e
opozarjali že p r e d m e s e c i , zara­
di v o j n e v S l o v e n i j i p a s o s p r e ­
jeli moratorij n a svoje zahteve.
Sedaj so ga preklicali in napo­
v e d a l i s t a v k o . M i n i s t r s t v o za
družbene dejavnosti v velenj­
ski občini že pripravlja poroči­
lo o p o l o ž a j u o s n o v n i h š o l i n
njihovih učiteljev. O t e m in
o zahtevah učiteljev p a b o na­
to, p r e d v i d o m a š e t a t e d e n ,
razpravljal velenjski
izvršni
svet.
U . S.
Žalski učitelji
ne bodo
štrajkall
Stane
Seničar,
direktor
Zlaterne
Celje Antonu
Rojcu,;
celjskemu
županu:
»Ja, gospod
Roječ, kar ne morem
ver­
jeti, da med razstavljenim
nakitom
ne bi mogli
najti
kaj}
zase ali za vašo soprogo.
Žep da to ne dopušča?
Ah, dajte I
no...«
Predstavniki
stavkovnega
odbora delavcev osnovnih šol
žalske o b č i n e in o b č i n s k e
skupščine ter njenega izvršne­
ga sveta so v p e t e k v e n d a r l e
našli s k u p n i jezik. Učiteljem
so n a m r e č obljubili, d a j i m b o ­
do plače povečali in povrnili
t u d i r a z l i k o za p r e t e k l e m e s e ­
ce, t a k o d a b o p o v p r e č n a u č i ­
t e l j s k a p l a č a za 19 o d s t o t k o v
večja k o t j e p o v p r a č n a plača
v gospodarstvu Slovenije. Ni­
so p a j i m ugodili v n e k a t e r i h
d r u g i h z a h t e v a h . Učitelji n a
primer ne b o d o imeli povrnje­
n i h p o t n i h s t r o š k o v za p r e v o z
na delo in z dela. Kljub t e m u
Šmarski
župan Franc Potočnik
(prvi z desne s
so s e d o g o v o r i l i , d a s t a v k e za­
e n k r a t n e b o , s t a v k o v n e g a o d ­ »Samo enkrat
naj še žena na skrivaj
pogleda
proti
bora p a še niso razpustili.
(prvi z leve), pa bom poskrbel,
da bodo že jutri
o njegovi
zaupnici!«
J A N E Z V E D E N I K . spet razpravljali
soprogo):
Aralici
poslanci
Podjetje brez kokoši z zlatimi jajci
Marjan
Drev,
Inovator,
Pisarna Marjana
Dreva
n a stari tehniški šoli v Ce­
lju p r a v n i č n e s p o m i n j a n a
kakšno direktorsko pisar­
no. Bolj je p o d o b n a labora­
toriju, kjer so v zadnjih m e ­
secih
nastajalf
izdelki,
ubrani n a ekološko struno.
Če bo steklo vse po načrtih,
pa bo Marjan Drev svoj pri­
ljubljeni kotiček v prihod­
nje zamenjal z p r a v o direk­
torsko pisarno v novousta­
novljenem podjetju
Kera­
m i k a v Libojah.
Podjetje E m o Eko, ki ga
trenutno vodi Marjan Drev,
j e začelo p o s l o v a t i j u n i j a le­
tos. J e e n a i z m e d
družb
z
omejeno
odgovornostjo
v sistemu Ema. Ta je tudi
p r i s p e v a l 51 o d s t o t n i u s t a n o ­
v i t v e n i delež, 20 o d s t o t k o v j e
d e l e ž M e r x a , 29 o d s t o t k o v
kapitala je prispeval Marjan
sam. E m o E k o naj bi se kas­
direktor
Emo Eko In bodoči
neje preoblikovalo v delni­
ško družbo, njihova glavna
d e j a v n o s t p a j e e k o l o š k i in­
ženiring.
»Ukvarjamo se predvsem
s p r o b l e m o m posebnih od­
padkov v nekaterih delovnih
organizacijah.
Poleg
tega
s e m s e lotil stvari, k i s o m e
že d o l g o časa zanimale. Raz­
vil s e m n e k a j p r o i z v o d o v za
široko potrošnjo. Narejeni so
iz m a t e r i a l o v , k i s o r e l a t i v n o
poceni in predstavljajo no­
vost n a n a š e m tržišču,« pravi
Drev. G r e za cedila za odstra­
njevanje nitritov in nitratov
iz p i t n e v o d e , r i s a l n e d e s k e ,
p r i m e r n e zlasti za t r g o v c e in
gostince ter najmlajše, na­
p r a v o za ultrafiltracijo, u p o ­
r a b n o za pridobivanje pitne
v o d e , filtracijo v i n in žganja.
Za ekologijo, pravi Drev, so
p o m e m b n e male destilacijske naprave, ki bodo dobro­
direktor
Keramike
Uboje
Oživiti staro
umetnišico Iceramiico
došle zlasti v lakirnicah, av­
t o m o b i l s k i h d e l a v n i c a h in ti­
skarnah, rezultat
lastnega
znanja p a j e še gorilna pasta
za f o n d u e , k i naj bi v gostin­
stvu nadomestila
uporabo
špirita.
Marjan D r e v naj bi v pri­
hodnje postal direktor novo­
ustanovljenega podjetja K e ­
ramika v Libojah. Za to seje,
kot s a m pravi, odločil zaradi
izkušenj v E m u . »Kupci po­
sode in keramike,« razlaga
D r e v , »so isti in p o d o s e d a ­
njih razgovorih z njimi s e m
optimist.« O razlogih, ki so
Keramično industrijo Liboje
pripeljali d o razsula, razmi­
šlja b o d o č i d i r e k t o r t a k o l e :
»Menim, da j e firma prišla
v težave, k e r sta poginili d v e
kokoši, ki sta dolgo časa ne­
sli z l a t a jajca. P r o p a d e l j e k l i ring in potekla j e Učenca za
grafitne lonce. Vodstvo je
p o t e m ostalo s a m o p r i želez­
n e m programu. Težko je go­
voriti o krizi vodenja, o n e ­
»Obnašam se, ifot da Je podjetle moje«
Pogovor
z direktorjem
polnilnice
Coca
cola Žalec
P o l n i l n i c a C o c a cole iz Ž a l c a s e že v s a l e t a u v r š č a m e d
najbolj poslovno trdna in dobra podjetja v žalskem gospo­
darstvu. Zaradi vsesplošnih slovenskih in jugoslovanskih
razmer j i m letos likvidnostne težave in zmanjšana pro­
d a j a n i s o n e z n a n a s t v a r , t o d a z a p r i h o d n j e l e t o i n l e t o 93
računajo n a kolikor toliko normalne razmere. In še nekaj
je značilno za to podjetje - m e d t e m ko vsepovsod slišimo,
d a je m o r a l a d i r e k t o r j e v n a p s u ,j e R u d i Cizej e d e n r e d k i h
vodilnih mož, o k a t e r e m njegovi delavci ne povedo niče­
sar slabega.
Letošnja sezona se je za te vi in tuji poslovni part­
Coca colo začela r a v n o v ča­ nerji?
Cizej: »Trenutno j e izpad
su, k o so se začele zaostro­
v a t i r a z m e r e v S l o v e n i j i i n prodaje največji v Sloveniji
t u d i d r u g o d p o Jugoslaviji. in n a H r v a š k e m , m e d t e m k o
K a k o to vpliva n a vaše po­ po podatkih, ki so n a m na
voljo, p r o m e t v Srbiji naraš­
slovne rezultate?
Cizej: » D o k o n c a junija ča. C o c a cola k o t firma b o
s m o dosegali takšno prodajo z nami sodelovala naprej, bo­
k o t leto poprej. Julij in av­ d o p a stvari organizacijsko
drugače
urejene.
gust p a sta bila za n a s pravi verjetno
šok. Poleg Slovenije pokri­ O s e b n o d v o m i m , d a b o d o
v a m o tudi Istro in izpad tu­ državne meje stvari spreme­
rizma j e za n a s prava kata­ nile. Iz n a š e polnilnice oskr­
strofa. R a č u n a m o , d a b o m o b u j e m o t u d i d e l H r v a š k e in
imeli 30 o d s t o t n i izpad p r o ­ p r e p r i č a n s e m , d a b o t a k o
daje v primerjavi z lanskim tudi v prihodnje, d a se b o d o
razmere
normaUzirale.
letom.«
Pri svojem poslovanju ste V pravem tržnem gospodar­
vezani n a tujino. K a k š e n j e stvu meja ni, k e r tako zahte­
o d n o s n r m e Coca cola d o va rentabilnost. N i m a smi­
sla, d a b i n e k d o vozil v o d o
vašega podjetja?
2 0 0 aU 3 0 0 k i l o m e t r o v d a l e č
Cizej: »Na srečo j e firma
s a m o z a t o , d a j o b o vozil iz
C o c a cola zelo fleksibilna.
svoje države. Vzel j o b o t a m ,
Najprej s m o načrtovali m e ­
kjer b o to ceneje. Z a Coca
š a n o podjetje za v s o Jugosla­
colo lahko rečem, d a v t e m
vijo. T o j e bilo p r e d l e t o m
trenutku čaka na sklepanje
dni. K o so se razmere spre­
pogodb, čaka n a to, da se do­
minjale, so se naši partnerji
govorimo o vlaganjih, m o r d a
prilagajaU.
Jugoslovanski
o o d k u p u . V obliki leasinga
prostor so razdeli n a d v a de­
la. K e r s o s p o z n a l i , d a t u d i j e C o c a c o l a ž e vložila svoj
d e n a r in za ta leasing j e pred­
tako n e b o šlo, gredo zadnji
videno, da bi se pretvoril
razgovori v tej smeri, d a bi se
povezali s p o s a m e z n i m i dr­ v vložek v našo polnilnico.
Menim, da bomo do konca
žavami. Pred kratkim s m o
leta t e stvari razčistili.«
biU n a s t r o k o v n i e k s k u r z i j i
K a k š n e so v polnilnici
na Dunaju. Kot zanimivost
naj p o v e m , d a so p r e d s t a v n i ­ t r e n u t n o r a z m e r e p r i o s k r b i
ki Coca cole t a m naštevali, s s u r o v i n a m i i n zagotavlja­
k a m v s e izvažajo svoje izdel­ n j e m d e v i z ?
Cizej: »Na deviznem po­
ke. Našteli so Švico, Avstri­
jo, Č e š k o , M a d ž a r s k o , Slove­ dročju so uvozniki k a r nekaj
nijo, H r v a š k o in Jugoslavijo. časa krojili politiko p o svoje
V t e m v i d i m j a s e n d o k a z , d a in si s e v e d a lastili p r e c e j š e n
v o d s t v o in t u d i že nižje delež. S p o j a v o m Ljubljan­
s t r u k t u r e sprejemajo Slove­ ske borze so stvari stekle, n a
nijo k o t državo. Š e najbolj borzi s m o k u p o v a l i E D P in
jih moti to, d a tako zavlaču­ stvari reševali z b a n č n i m i
j e m o s procesi lastninjenja. akreditivi. V zadnjem času
zaostrujejo,
V s a k n a m r e č r a d ve, s k o m se stvari spet
najhuje pa je, ker se spet po­
bo podpisal pogodbo.«
javlja m o č n a inflacija. P r i
Glede n a dogajanja v Ju­
oskrbi s surovinami p a j e tre­
goslaviji se bo očitno treba
n u t n o največ težav pri oskr­
sprijazniti s t e m , d a se tržiš­
bi s sladkorjem.
Slovenija
če zožuje. K a k o n a to gleda­
ima
sladkorja
razmeroma
d o v o l j za t e k o č e
potrebe,
m e d t e m k o se v industriji že
čuti pomanjkanje. Pričaku­
j e m o , da b o d o pristojnosti za
uvozne kontingente
prešle
n a Slovenijo in d a n e b o
težav.«
V t e m času je aktualna
lastninska
problematika.
Se tudi v vašem podjetju
pripravljate na lastninsko
D E L O
vedno
v središču
dogajanj
Rudijem
Clzejem
preoblikovanje in kaj meni­
te o očitkih n a račun direk­
t o r j e v , k i n a j b i si p r i s v a j a l i
družbeno premoženje?
Cizej: »To j e i z r e d n o delikatno področje.
Prepričan
sem, da e n del gotovo pripa­
da
delavcem.
V
nekem
splošnem
lastništvu
tudi
sam ne vidim perspektive,
vedeti pa je treba, d a vsa
lastnina tudi ni pridobljena
z delom. T u je treba upošte­
vati prelivanje kapitala, raz­
ne kredite in podobno. Do­
slej v n a š e m p o d j e t j u n i s m o
storili še ničesar. Č a k a m o n a
zakon in k o b o sprejet, se m u
b o d o prilagajaU. Z a s e l a h k o
rečem, da s e m se n e glede n a
sistem obnašal tako, kot bi
bilo podjetje moje. V polnil­
nici se r a v n a m o p o panožni
kolektivni pogodbi,
doslej
s m o osnove uspeli revalori­
zirati, r a z p o n p r i o s e b n i h d o ­
h o d k i h j e e n a p r o t i štiri ozi­
roma pri direktorju malen­
k o s t večji. V s e t i s t o , k a r sli­
šim n a cesti o delitvi ogrom­
nih vsot m e d direktorji v ne­
katerih podjetjih, o velikan­
skih razmerjih pri osebnih
dohodkih, o tem, d a direk­
torji k u p u j e j o podjetja, vse­
m u temu preprosto težko
v e r j a m e m . V o d s t v e n i dela­
vec d e j a n s k o n e s m e biti
o b r e m e n j e n s t e m , ali si lah­
k o k u p i n o v o o b l e k o aU n o v e
čevlje, k e r k o n e c k o n c e v le
predstavlja
podjetje. ^ V s e
drugo je stvar morale. Če de­
lavec d o b i za svoje delo 5 ali
6 tisoč dinarjev, direktor p a
veliko večje vsote, kje j e t u
morala. Morda s e m naiven,
verjetno so t u d i p o t r e b e sta­
rejših ljudi d r u g a č n e in mor­
d a t u d i to vpliva n a m o j e gle­
danje in razmišljanje o t e h
s t v a r e h . G o t o v o p a si p o s a ­
mezniki tudi z nekaj večjimi
plačami n e b o d o mogU zago­
toviti eksistence d o k o n c a
življenja.«
Težko je dajati ocene, p a
vendar, kaj menite, kako
boste
poslovali
v
pri­
hodnje?
Cizej: »Upamo, d a b o m o
d o k o n c a leta splavali in d a
se b o d o razmere normaUzi­
rale. M o r d a b o m o dosegli tu­
di k a k m o r a t o r i j za izplačilo
leasinga. C o c a coli s m o m o ­
rali v t e h d n e h pripraviti že
načrt dela za prihodnje leto
in leto 93. Z a p r i h o d n j e leto
načrtujemo, da b o m o dosegU s t a n j e , k a k r š n o j e b i l o l e ­
ta 90. T o j e m i n i m u m , k i g a
žeUmo in m o r a m o doseči.«
IRENA BASA
disciplini, o škartu, ki se p o ­
javlja, č e p r o p a d e t a d v e t a k o
p o m e m b n i stvari. R e s p a j e ,
da so v podjetju premalo narediU za usposabljanje usta­
ljenega repertoarja, d a bi
l a h k o živeli s a m o o d zahod­
nega
tržišča.«
Preživeti
s konvertibilnim izvozom je
po besedah Marjana Dreva
nujna usmeritev novega po­
djetja. » N o v a firma m o r a p o ­
slovati pozitivno s posli, ki
jih ima. Razmišljanje o t e m ,
da bi povečevali obseg po­
slovanja, j e nesmiselno. P o
razgovorih s tujimi k u p c i tr­
dim, da so tržne možnosti
v tujini zelo velike.«
In še o n e č e m razmišlja
Marjan Drev. O tem, da bi
v L i b o j a h p o n o v n o oživili
staro umetniško keramiko.
T a d o s e g a n a z a h o d n i h tržiš­
čih b i s t v e n o višjo c e n o k o t
j e d i l n a k e r a m i k a . Dj
d o r a č u n i izšli, pa ^
t u d i v L i b o j a h okles«
ške. Marjan Drev
č a n , d a j e t r e b a števil,
s l e n i h p r i l a g a j a t i obsi
s l o v , k a r p o m e n i , da]
d o v o l j z a 3 5 0 d o 360 Ij
p o m e n i 3 0 odstotkov
l j u d i v p r i m e r j a v i s se,
š t e v i l o m zaposlenim.,
na ta način bo boli^
s h o d i l , « t r d i D r e v . »p,
j e m p a , « j e nadaljeval
b o o b s e g poslovanja \
p o v e č a l , d a b o m o us|
a k u m u l a c i j o i n odpira
d e l o v n a m e s t a . Pri j
j e p r e d v i d e n o , da nap
č u n a s t a n e n e k a j non
d a v e č i n a d e l a v c e v te
n e o b č u t i . Najpomem
p a j e t o , d a stečeg ne j
p r o p a d a firme.«
.
.Mi^
BORZA
Primer CALL opcije
Prepričani ste, da je n a k u p delnic po­
djetja X p o 100 D E M z e l o a t r a k t i v e n . R a ­
č u n a t e n a m r e č , d a s e b o tečaj delnice
v bližnji p r i h o d n o s t i m o č n o d v i g n i l . K e r
pa ta t r e n u t e k nimate dovolj denarja in
n e m o r e t e k u p i t i n p r . 1000 d e l n i c , s t e s e
prisiljeni tej špekulaciji o d p o v e d a t i .
Č e kljub t e m u želite p o s e l izpeljati in
č e s t e bolj š p e k u l a n t s k e n a r a v e , s e l a h k o
o d l o č i t e za n a k u p C A L L o p c i j e . Z a p r i ­
m e r v z e m i m o , d a ste še odločili za C A L L
opcijo, ki zagotavlja v r o k u treh m e s e c e v
l a s t n i k u p r a v i c o d o n a k u p a 50 d e l n i c p o ­
djetja X p o t e č ^ u 100 D E M . T r e n u t n a
o p c i j a j e 500 D E M . P r e d v i d e v a t e , d a b o
t e č a j v t r e h m e s e c i h z r a s e l n a 150 D E M . P i š e D a r j a O I I
Sledi račun:
P r i isti k o l i č i n i vložene
n a r j a j e d o b i č e k z naic
o p c i j , d e n i m o d a tečaj i
^'"»^ =
z r a s e za 50 o d s t o t k o v , Ii
P r i t e m o z n a k e p o m e n i j o : večji. T o t o r e j pomeni
s k u p - s k u p n i s t r o š k i z a n a k u p d o b i č e k , k i j e n a s t a l ol
d e l n i c p r e k o p c i j ; š t o p c - š t e v i ­ d o v a n j u d e l n i c e , le 50 D
lo o p c i j ; c o p c - c e n a o p c i j e ; V d posedovEinju o p c i j e v isl
- n a k u p n a v r e d n o s t delnic pri nosti, pa j e dobiček k
izpolnitvi opcije; Š t d - število D E M .
delnic; Š t d o - število, n a koli­
L a h k o p a s e s e v e d a zg(
k o delnic se opcija nanaša.
t e č a j d e l n i c e n e narase:;
V n a š e m p r i m e r u j e r a č u n ali p a c e l o p a d e . Pred«
torej t a k š e n :
npr., d a tečaj d e l n i c e ran
k r a t , k o h o č e t e opcijo pro
p a d e n a v r e d n o s t 100 D9
Skup
=
20x500
D E M D o h o d e k p r i p r o d n i lO*'
+ lOODEM X 1000 = 110 000 n i c p o t e č ^ u 100 DEM
DEM
LOO.OMI
Stroški nakupa delnic prek
o p c i j s o v s o t a s t r o š k o v n a k u p a S k u p e n s t r o š e k nakupa
opcij in delnic p o v n a p r e j d o ­ delnic p r e k opcij
g o v o r j e n i bcizični c e n i .
-IIO.oooi
Delnice lahko p o izpolnitvah
Izguba p r e k nakupa C
C A L L opcije zadržite, to p o ­
m e n i , d a ste zanje plačali opcije
s k u p = ( š t o p c X c o p c ) -i-Vd
110 000 D E M , l a h k o p a j i h n a
borzi takoj prodate p o takrat
veljavnem b o r z n e m tečaju.
K o j e tečco d e l n i c e p o d j e t j a
X z r a s e l n a 150 D E M , j e d o b i ­
ček takšen:
D o h o d e k p r i p r o d n i 1000 d e l ­
n i c p o t e č a j u 150 D E M
150.000 D E M
S k u p e n s t r o š e k n a k u p a 1000
delnic p r e k opcij
-110.000 D E M
Dobiček prek nakupa CALL
opcij
40.000 D E M
LO.OOOT
Iz p r i m e r a l a h k o P^f
u g o t o v i t e , d a l a h k o s po"^
o p c i j n a h i t r o obogatite 3
p o h i t r e m p o s t o p k u vse'
b i t e . Z a t o b o d i t e p r i špeB"
n j u z o p c i j a m i previdni
M o ž n e s o t u d i opcij« ^
v e z n i c e . T r e n u t n o se nai
Ijanski borzi trguje z oP
o b v e z n i c R e p u b U k e Slo\
2. i z d ^ a ter o b v e z n i c
v e n d a r l e v m ^ h n i h ko«
(10 d o 20 l o t o v ) .
I
Kljub sporom bo Elkrol delniška družba
Šoštanjska
poslovna
enota
Nazarski Elkroj se bo po sklepu de­
lavskega sveta preoblikoval v delni­
ško družbo. Preoblikovanje p a ne ve­
lja za p o s l o v n o e n o t o E l k r o j a v Šo­
štanju. Njeni p r e d s t a v n i k i so n a m r e č
v skladu z odločitvijo zbora delavcev
v šoštanjski enoti glasovali proti od­
ločitvi, d a se š o š t a n j s k a e n o t a izvza­
m e iz p r e o b l i k o v a n j a .
»Bistvo preoblikovanja je, da delav­
ci d o b i j o v l a s t i n u p r a v l j a n j e p o d j e t j e ,
ki so ga dolga leta s a m i ustvarjaU,«
m e n i direktorica Elkroja Marija Vrtačnik. »PreobUkovaU se b o m o v skladu
z obstoječo veljavno zakonodajo, kas­
neje p a s e b o m o prilagajali z a k o n u
nasprotuje
preoblikovanju
o lastninskem preoblikovanju podje­
tij. D e l n i c e b o l a h k o k u p i l v s a k , k i j e
zaposlen v Elkroju, tudi delavci šoštanjske enote. Odločili s m o se, da j i h
d e l a v c i l a h k o k u p u j e j o p o želji, z a v o d ­
stvo podjetja p a j e n a k u p delnic obve­
zen. Sicer p a s m o n a k u p omejili n a
največ 2 odstotka.« Seveda bodo m o raU v E l k r o j u p r e d n a k u p o m d e l n i c
počakati še na veljaven sklep sodišča
o preoblikovanju v delniško družbo.
K a k o b o d o rešiU s p o r e s Š o š t a n j s k o
enoto še ni jasno. RepubUško sodišče
še v e d n o odloča o dveh zapletih m e d
m a t i č n i m podjetjem v Nazarjih in po­
slovno enoto Elkroja v Šoštanju. G r e
šoštanjsK":^,^
za p r e m e s t i t e v v o d j e
M a r t i n a P r e s k a r j a n a delovno
v N a z a r j e t e r z a l o č i t e v šošta'^'
dela o d m a t i č n e g a podjetja.
,J
» P r i t e h s p o r i h n a j b o l j trpiPV'
nost. V e n d a r m e n i m , da bolj/'
s k a k o t n a š a , « p r a v i Vrtad"-^^
» L j u d j e s o p r i d n i , d e l o v n i , vei-'
l e f i g u r e n a š a h o v n i c i . Z a t o J'^ ^.
tak, k o t je,« še m e n i Vrtačnik^ l
K a k o o c e n j u j e j o p o l o ž a j '^^
o d l o č i t v i o p r e o b l i k o v a n j u v ^. |J
d r u ž b o v Š o š t a n j u , n a m d o za^^^
redakcije zaradi odsotnosti
š t a n j s k e e n o t e M a r t i n a Preskani uspelo izvedeti...
^ , i-'
U R Š K A SBll^' ,
inainii več
idvetnikov
[Ot sodnikov
je oastopU
predsednik
sotinega
sveta
dr.
Boris
U s a c k ?
^ e r e v sodstvu,
nezaupanje
^enta do dela sodnega s v e t a ter
,,i i z v r š n e i n z a k o n o d a j n e o b l a s t i
zadeve - to je le nekaj stvari,
JI, je k o t r a z l o g z a s v o j o d s t o p
|j(jei p r e d s e d n i k s o d n e g a s v e t a
jjris S t r o h s a c k . S s v o j i m p r e d l o ijena z a s e d a n j u s l o v e n s k e g a p a r jBta m i n u l i t e d e n s p r o ž i l b u r n o
ifavo. R a z p r a v o , k i j o j e p o n j e g o '^^sedah t e r j a l ž e n e k a j č a s a , d o pa š e l e s s v o j o o d l o č i t v i j o o o d -
1.
Boris S t r o h s a c k j e p r a v z a p r a v
gore h s t . P r e k o d v a j s e t l e t ž e p r e prosti trenutek v Andražu,
se konec tedna povabili na
jet. S v o j o s o d n i š k o p o t j e z a č e l
p r i J e l š a h , k j e r si j e , t a k o
y
pridobil bogate izkušnje,
iveh l e t i h d e l a v Š m a r j u p r i J e l š a h
sodnik pri o b č i n s k e m sou v Celju t e r k a s n e j e p r i o k r o ž n e m
seu v C e l j u . P o l e t u 6 8 j e o d š e l
jubljano, b i l d v e l e t i t a j n i k v r h o v nato sodnik vrhovnega
je predsednik civilnega
vrhovnega sodišča republike
V v s e h teh letih se j e veliko
pisanjem, napisal je več kot
k n j i g , za s e b o j i m a h a b i rednega profesorja n a pravni
dve mandatni obdobji pa je
slovenskega sodniškeIn v tem času je začela
ideja o ustanovitvi s o d n e g a
vsak
jrsmo
iarju
pravi,
ifel kot
I sodišča,
iia, danes
ilka
enije.
larjal s
tokovnih
tijo
ilteti,
predsednik
liruštva.
ititudi
igati
sodstvo politiki
Irohsack: » V o k v i r u s o d n i š k e g a
tva s m o r a z m i š l j a l i o n e o d v i s n o s t i
tva i n j o p o s k u š a l i u r e s n i č i t i p o
vzoru. T a k o naj bi tudi
oveniji o b l i k o v a l i s o d n i s v e t , k i b i
lel i z k l j u č n o z a k a d r o v s k o p o l i t i k o
listvu. V s o d n i š k i h v r s t a h s m o i z s i zakona o rednih sodiin v z a k o n i n s t a l i r a h s o d n i s v e t .
f je z g o d i l o l a n i , , š e v č a s u p r e j š n j e
ibliške s k u p š č i n e . P r i t e m s m o
veliko težav, veliko je bilo
kov, d a s e h o č e s o d s t v o i z l o č i t i i z
^nih dogajanj. Tudi v s a m e m
dnem
premembo
lizelo
[odo VelenjčanI
klali za Avstrijce?
v petek j e o b m o č n a g o s p o d a r ­
ic z b o r n i c a V e l e n j e p r i p r a v i l a
[^anje s p r e d s t a v n i k i g o s p o d a r ''h z b o r n i c i n p o d j e t n i k o v z a v ^jskega V e h k o v c a
in
Wols-
J'Tga.
^0 je b i l o ž e d r u g o t o v r s t n o s r e ^''je g o s p o d a r s t v e n i k o v i n p o *tnikov, s s l o v e n s k e s t r a n i p a
% Velenjčanov sodelujejo tu"^ravograjčani.
srečanju v Velenju so Avj jci p o k a z a l i v e U k o z a n i m a n j a
{•Sodelovanje z m a n j š i m i p o d j e t področjih g r a d b e n i š t v a , kljui^^ičarstva, s t r o j e g r a d n j e , l e s •'^3 g o s p o d a r s t v a i n t r g o v i n e ,
.^^lenjski g o s p o d a r s k i z b o r n i c i
^l^eravaio z b r a t i v s e p o n u d b e
.'^'h p o d j e t i j i n o b r t n i k o v z v e •ijske i n m o z i r s k e o b č i n e , t e r j i h
;,"staviti a v s t r i j s k i m g o s p o d a r S^^f^ikom n a n a s l e d n j e m s r e č a J;.^ V e U k o v c u . A v s t r i j c i s e z a n i Jo tudi za s o d e l o v a n j e z v e l e n j y podjetjem E S O . Omenili so
v', d a j i m n a p o s a m e z n i h p o ».^Jih p r i m a n j k u j e d e l o v n e s i l e .
.J e l o v n a m e s t a bi l a h k o z a p o l M Slovenci, v e n d a r p a a v s t r i j s k a
1. °fiodaja o m e j u j e z a p o s l o v a n j e
f^^v. N o v a d e l o v n a m e s t a z a
n^^ence p a b i l a h k o A v s t r i j c i
il(j°§očili p r e k o d o d e l a v n i h p o U. S.
Dr. Boris Strohsack:»
Vsa naša
zorila
o razmerah
v sodstvu
so
zaman.*
opo­
bila
v o d s t v u so bili o d p o r i , ljudje so i m e h
različne p o g l e d e in m a r s i k o m u je bila
s t e m iz r o k v z e t a o b l a s t . K l j u b t e m u j e
bil s o d n i svet v e n d a r l e u s t a n o v l j e n , se­
stavlja ga d e v e t članov, od tega j e pet
sodnikov, vanj je vključen po svojem
p o l o ž a j u m i n i s t e r za p r a v o s o d j e , ostali
trije člani so z u n a n j i - to so trije r e n o m i r a n i univerzitetni profesorji. N a l o g a
s o d n e g a sveta je s k r b za k a d r o v s k e
zadeve, p r e k o tega sveta g r e d o vsi
p r e d l o g i za izvolitev s o d n i k o v s o d i š č
in tudi vse razrešitve. RekU s m o , d a se
neodvisno sodstvo odraža v kadrovski
politiki. To s m o poskušali uresničeva­
ti. O b t e m p a j e t r e b a d o d a t i , d a j e b i l
s o d n i svet izvoljen v stari skupščini,
z d e l o m pa je začel v času n o v e skup­
ščine.«
Lahko podrobneje razložite razloge
za v a š odstop?
Strohsack: »Težko je to povedati na
k r a t k o . G r e za cel k u p k a m e n č k o v , ki
sestavljajo mozaik. M o r d a vsak zase
n e p o m e n i ničesar, g l e d a n o v celoti pa
d o b i m o n e k o jasnejšo sliko. O s n o v n a
misel ob ustanovitvi sodnega sveta je
bila, d a bi k a d r o v s k o politiko v sod­
s t v u i z t r g a l i iz p o l i t i č n e g a m e h a n i z m a
in d a bi prevladali izključno strokovni
kriteriji. T a k o naj bi s o d n i s v e t sjcupš č i n i d i r e k t n o p r e d l a g a l s o d n i k e ' v iz­
volitev.
v skupščinskem meha­
nizmu je tudi tako imenovana komisi-
*roda
»Kot nosilec javne funkcije s e m
imel d o l o č e n o p r e d s t a v o o s v o j e m de­
lu in delu s o d n e g a sveta. Če t a k š n e g a
koncepta ne m o r e m uresničiti, se m i
zdi najpametneje, da o d s t o p i m . Edi­
no tako s e m lahko pošten do samega
sebe.«
j a za volitve in i m e n o v a n j a . T a k o m i s i ­
j a j e delovala in deluje t a k o v s t a r e m
kot v n o v e m p a r l a m e n t u . V praksi se
j e vloga s o d n e g a sveta p o j m o v a l a ta­
ko, d a j e p r e d l o g s o d n e g a sveta šel
najprej n a r e š e t o k o m i s i j e za volitve in
i m e n o v a n j a . T r m a s t o s e m vztrajal, da
j e t r e b a razčistiti relacijo m e d s o d n i m
svetom, komisijo in p a r l a m e n t o m . Vse
doslej ni bilo storjeno nič, d a bi s o d n i
svet lahko neposredno
komuniciral
s parlamentom, ne pa preko komisije
za v o l i t v e in i m e n o v a n j a . K o n e c k o n ­
c e v j e bil s o d n i svet u s t a n o v l j e n zato,
d a e U m i n i r a vlogo, p o m e n in pristoj­
n o s t k o m i s i j e za volitve in i m e n o v a ­
nja. T u s e ni d a l o storiti n i č e s a r in t u d i
to j e e d e n i z m e d r a z l o g o v za m o j od­
s t o p . N a z a d n j i seji k o m i s i j e za v o l i t v e ,
kjer so že o b r a v n a v a l i m o j o d s t o p , j e
bilo r e č e n o , d a b o d o predlagali prouči­
tev in s p r e m e m b o s k u p š č i n s k e g a po­
slovnika. T o j e bilo maja, pa se doslej
ni
nič
spremenilo.
Nasprotno.
V skupščinski razpravi pred t e d n o m
d n i s e m slišal očitke, d a z vztrajanjem
pri direktni komunikaciji
sodnega
sveta s s k u p š č i n o izsiljujem p o s l a n c e
in da skupščini o d v z e m a m del njene
pristojnosti. Kot nosilec j a v n e funkci­
j e s e m imel določeno p r e d s t a v o o svo­
j e m delu in delu s o d n e g a sveta. Če
takšnega koncepta ne m o r e m uresni­
čiti, s e m i zdi n a j p a m e t n e j e , d a o d s t o ­
pim. Edino tako sem lahko pošten do
s a m e g a sebe.«
Polovica sodišč brez
predsedstev
Ali menite, da gre pri v s e m skupaj
za p o s k u s politike, da bi v p l i v a l a n a
kadrovanje v slovenskem sodstvu?
S t r o h s a c k : »V k o m i s i j i za v o l i t v e i n
i m e n o v a n j a so vsi njeni člani o b e n e m '
tudi člani strank, tako opozicije kot
pozicije. M e n i je p o p o l n o m a vseeno,
pri kateri stranki j e k d o . G r e p a za
vprašanje, k a k o in k o h k o zaupa k o m i ­
sija s o d n e m u s v e t u k o t i z k l j u č n o s t r o ­
k o v n e m u telesu in njegovim predlo­
gom. Pri sodnem svetu nič ne sprašu­
j e m o , p r i k a t e r i s t r a n k i j e n e k d o aU p r i
k a t e r i j e bil. N a s z a n i m a s a m o to, k a k o
j e n e k d o s t r o k o v n o zrel za p r e d l a g a n o
funkcijo. In tu prihaja do temeljnih
nasprotij. S o d n i svet i m a svoje kriteri­
je, to j e z a k l j u č n o s t r o k o v n o s t , k o m i s i ­
j a za volitve in i m e n o v a n j a i m a p a svo­
je kriterije. In tu prihaja d o kratkih
stikov. Nasprotniki od resornega mini­
stra P i r n a t a navzdol m i očitajo, da je
k o m i s i j a s p r e j e l a 95 o d s t o t k o v s o d n i ­
kov, ki s m o jih predlagali v s o d n e m
s v e t u . T o j e r e s . T o d a t e h 95 o d s t o t k o v
s o d n i k o v je, če r e č e m v žargonu, sod­
n i k o v začetnikov. T o so ljudje, ki zače­
njajo svojo kariero, imajo l e p a spriče­
vala in so n e o b r e m e n j e n i s preteklost­
jo. P r i p r e d l o g i h za višje položaje
v s o d s t v u , za s o d n i k e višjih s o d i š č ,
p r e d s e d n i k e t e m e l j n i h s o d i š č in vr­
h o v n e g a sodišča, pa stvari n e gredo
v e č g l a d k o skozi. Poglejte primer: te­
m e l j n o sodišče v N o v i Gorici že d v e
leti n i m a p r e d s e d n i k a sodišča, k a n d i ­
d a t i so zleteli t a k o ali d r u g a č e , p r e p r o ­
s t o n i s o šli s k o z i r e š e t o . P o l o v i c a t e ­
meljnih sodišč v Sloveniji je brez pred­
s e d n i k o v . Ali d r u g p r i m e r : v s o d n e m
s v e t u in t u d i v komisiji j e šel skozi, če
l a h k o t a k o r e č e m , p r e d l o g za s o d n i c o
vrhovnega sodišča. N a skupščini, ka­
m o r n i s e m bil vabljen, p a j e d o b i l a
s a m o m i n i m a l n o število glasov in ni
bila izvoljena. S k r a t k a , d e l o v a h so
p o v s e m drugi m e h a n i z m i , n e pa stro­
k o v n i m e h a n i z e m , za k a t e r e g a j e za­
dolžen s o d n i svet. N a v s e te stvari s m o
v e č k r a t opozarjaU, pisali p i s m a s k u p ­
ščinskemu vodstvu, vendar odgovora
ni bilo. Šele s svojim o d s t o p o m s e m
v b i s t v u izsilil r a z p r a v o v s k u p š č i n i ,
č e p r a v s m o opozarjali, d a j e stvari tre­
b a razčistiti.«
Menite, da bo vaš odstop vendarle
sprožil urejanje razmer v slovenskem
vodstvu?
Strohsack: »Če n e bi bil optimist in
če n e bi verjel, d a m o j o d s t o p i m a smi­
sel, p o t e m se zanj n e bi odločil. N i
n a m r e č stvar v t e m , d a n e bi več hotel
delati, hotel s e m opozoriti n a vse od­
prte probleme. Teh pa je v sodstvu še
in še. T u d i t a k o b a n a l n i h in v s a k d a ­
njih k o t so d e n i m o o s e b n i d o h o d k i .
U p a m si t r d i t i , d a j e s o d s t v o b e d n o
plačano. Ob tem da sodnik ne sme
sprejemati n i k a k r š n e g a dela, s kate­
r i m b i si izboljšal svoj p o l o ž a j . S p o m i ­
n j a m se, d a s e m k o t s o d n i k z a č e t n i k
imel v Šmarju pri Jelšah takšno plačo
kot n a m e s t n i k komandirja postaje mi­
lice. D a n e s s e m p r e d
upokojitvijo,
i m a m d o k t o r s k i naslov in s e m pred­
sednik civilnega oddelka vrhovnega
sodišča, pa mislim, da pri o s e b n e m
d o h o d k u n i s e m kaj b i s t v e n o višje k o t
k o m a n d i r postaje mihce. Ne govorim
tega zaradi lastnih interesov, t e m v e č
zato, da p o k a ž e m n a v r e d n o t e n j e sod­
stva v družbi. In tudi to j e e d e n i z m e d
kamenčkov v mozaiku. Ce sam nimam
ustrezne plače, je jasno, da je nima
tudi sodnik temeljnega sodišča. Posle­
dica tega pa je, da večina s p o s o b n i h
ljudi u i d e v d r u g e poklice. Zadnje leto
s m o priča m n o ž i č n e m u o d h o d u sred­
nje generacije. Ostajajo mladi, ki se
učijo, in o s t a j a m o starejši. V s e d r u g o
beži v odvetništvo, v a d v o k a t u r o . Slo­
venija v vsej svoji z g o d o v i n i nikoli ni
imela toliko odvetnikov, kot jim ima
d a n e s . I n s p r a š u j e m s e , k a k o b o d o ži­
veli, če s o d s t v o n e b o delalo. I m a m o
več o d v e t n i k o v kot s o d n i k o v in tudi to
je ena izmed anomalij, na katere smo
v s o d n e m svetu kar naprej opozarjali.
I n s p e t j e t o k a m e n č e k v m o z a i k u , za­
radi katerega s e m odstopil.«
_
I B E N A B A Š A ^ .
OKiiO v OSTANEK
JUGOSLAVIJE
Piše
VLADO
SLAMBERGER
Huni 20. stoietia
K a k o č u d o v i t o b č u t e k b i bil s e d e t i za p i s a l n i m s t r o j e m
v metropoli S a m o s t o j n e Slovenije, dva d n e v a po izteku
moratorija, če bi bila zagotovljena t u d i d e n a r n a , g o s p o d a r ­
ska in še d r u g a samostojnost. In če n e bi n e k ^ k i l o m e t r o v
od s l o v e n s k e meje o d m e v a l i streli in letele g r a n a t e n a
s o s e d n j o h r v a š k o o z e m l j e . H u n i 20. s t o l e t j a , k o t i m e n u j e j o
nekdanjo jugoslovansko armado, ki je ušla z v ^ e t i vsem,
tudi srboslavski četverici v »predsedstvu S F R J « v Beo­
g r a d u , uničujejo vse, k a r morejo, in so v čast svojim divjim
p r e d h o d n i k o m , k i s o p r e d stoletji r u š i l i , p l e n i l i i n divjali
po tem delu Balkana.
Vsem pozivom, ultimatom im molitvam - od evropske
d v a n ^ s t e r i c e d o p a p e ž a J a n e z a P a v l a II. - n a v k l j u b s r b ­
s k a s o l d a t e s k a (z i z j e m o n e k a j j a n i č a r j e v , p r i p a d n i k o v
j u ž n o s l o v a n s k i h n a r o d o v , in A l b a n c e v , ki j i m groze
s smrtjo, če se n e udeležijo morije, j e a r m a d a s a m o še
srbsko-črnogorska) z zažigalnimi in k a s e t n i m i b o m b a m i
p o b i j a n e d o l ž n o h r v a š k o p r e b i v a l s t v o , n a neobolj s v i n j s k i
n a č i n s e z n a š a n a d o t r o c i i n civilisti, p o s k u s i l a j e a t e n t a t
n a d r . Freinja T u d m a n a - n a s r e č o n e u s p e š n o - r u š i s v e ­
t o v n o z n a n e z g o d o v i n s k e zaklade, k o t so v D u b r o v n i k u ,
Š i b e n i k u i n Z a d r u , d a b i i z b r i s a l a iz z g o d o v i n e v s e , k a r j e
v tisočletju ustvaril h r v a š k i n a r o d na t e m l a s t n e m ozemlju.
V s e t o s e d o g a j a v » k r i ž a r s k i vojni« V e U k e S r b i j e , k i si
želi p r e d m o r e b i t n i m i p o g a j a n j i o m i r n i r e š i t v i j u g o s l o v a n ­
s k e krize, kolikor j e sploh še mogoča, zagotoviti p r o d o r
č i m dlje proti z a h o d u . S l o b o d a n Miloševič in s r b s k o s l a v s k a a r m a d a uresničujeta t a k o i m e n o v a n i n a č r t »Okvir«, ki
n ^ bi Veliko Srbijo razširil skoraj d o Slovenije in o m o g o ­
čil » z a t i r a n i m g o l o r o k i m S r b o m « (ti s o d o s l e j p o b i l i ž e
skoraj tisoč Hrvatov), k a t e r i h ozemlje » m o r a biti p o v s o d ,
k j e r živi e n s a m S r b o z i r o m a j e e n s a m s r b s k i g r o b « z e l o
želeni d o s t o p d o h r v a š k e g a morja. Ž r t v e pri t e m niso
p o r n e m b n e , n e lastne n e n a n a s p r o t n i strani. P r a v groz­
ljivo j e , k a k o s r b s k a i n a r m a d n a s t r a n s k r i v a t a š t e v i l o
svojim mrtvih in ranjenih (general R a š e t a j e v Z a g r e b u
» p r i z n a l « 60 m r t v i h v o j a k o v - k a k š n a s r e č a , d a s o s l o v e n ­
s k i fantje š e z a d n j i č a s l a h k o z a p u s t i l i v r s t e t e n o r e s o l d a t e s k e - i n 132 r a n j e n i h ) , č e r a v n o j e j a s n o , d a s e m o r a j o t u d i
n a s r b s k o - a r m a d n i strani te « t r a š n e številke bližati tisočici. P o g r e b e v o j a k o v s p r e m i n j a j o v p r o t i s r b s k e d e m o n ­
s t r a c i j e le n a K o s o v u , m e d t e m k o s o v n e k d a n j i ožji S r b i j i
n a j b o l j b r a n e o s m r t n i c e , saj j e l e n a t a n a č i n m o g o č e
z v e d e t i , k d o j e p a d e l v tej k r v a v i i n n e s m i s e l n i o s v a j a l s k i
vojni zoper h r v a š k o ozemlje.
Mrtvih Srbov uradno ni!
Molk Srbije, k a r zadeva m r t v e , j e razumljiv s a m o
z enega gledišča: srbska komunistično-socialistična oblast
n e s m e priznati da vodi vojno proti Hrvaški, torej u r a d n o
t u d i n e m o r e imeti m r t v i h . K a k o grozljivo! K a k o b a l k a n ­
sko! K a k š n a pokvarjenost! M o r d a b o d o s r b s k e vdove, srb­
s k e sirote le spregledale, d a so žrtve agresije n a H r v a š k o ,
dasiravno tudi o t e m spregledanju obstaja upravičen
d v o m . S r b s k a j a v n a g l a s i l a - v s e e n o , ali j i m g o s p o d a r i
o b l a s t ali o p o z i c i j a - s o u g l a š e n a n a t o , d a V e h k a S r b i j a
b r a n i svoje »otroke«, velike in male, p r e d »ustaši«, d a
»ustaš papež«, p o d p r t z »zaslepljenimi Evropejci in Ameri­
čani« p o s k u š a uničiti pravoslavje itd. K a k o k r u t b o t r e n u ­
tek, k o se b o Velika Srbija n a čelu z Velikim v o d j e m znašla
p r e d n e u s m i l j e n o z g o d o v i n o in p r a v i c o . . . P r i t e m ji n e b o
p o m a g a l n i t i u v o ž e n i » b o d o č i kralj« S r b i j e p r i n c A l e k s a n ­
der Karadordevič.
Črna gora posebnost na Zemlji
B a l k a n s k i p r o s t o r j e p o s t a l k a r n e k a k o r e z e r v i r a n za
svetovne r e k o r d e in novote. P o samoupravljanju (dobra
zamisel, toda ponesrečena izvedba, ker njeni tvorci niso
r a č u n a l i n a t o , d a j e č l o v e k - š e c e l o v v e l i k o bolj r a z v i t i h
o k o l j i h - s e b i č n o bitje, p o l n o n a p a k i n d a l e č o d p o p o l n o ­
sti, k o t b i j o t a k s i s t e m z a h t e v a l ) s o B a l k a n c i zdaj u s t a n o vih še »prvo ekološko državo« n a n a š e m planetu sploh. Za
to so se prejšnji m e s e c odločili v Črni gori, Žabljak p o d
Durmitorjem pa je prva »prestolnica« te na svetu edin­
stvene »države«.
S e v e d a g r e s p e t za b a l k a n s k o p o t e z o , ki n a j b i p r e p r i č a l a
s v e t , d a n a t e m p o l o t o k u ž i v e s a m i geniji. » P r v a e k o l o š k a
d r ž a v a « n a s v e t u i m a v e č k o t 100.000 n e z a p o s l e n i h , i m a
s o c i a l i s t i č n e i n d u s t r i j s k e » v e l i k a n e « , k i u n i č u j e j o ( n e le
onesnažujejo) okolje (aluminijski k o m b i n a t v Titogradu
i m a 5.000 d e l a v c e v , ž e l e z a r n a v N i k š i č u 7.000 d e l a v c e v ,
l a d j e d e l n i c a v Bijeli 2.000 d e l a v c e v , t o v a r n a čistil R i v i e r a
v K o t o r j u 2.000 itd.), t a k o d a b i j i h m o r a h č i m p r e j z a p r e t i
ali v g r a d i t i č i s t i l n e n a p r a v e , za k a r p a b a n k r o t i r a n o č r n o ­
gorsko gospodarstvo n i m a denarja.
» N a š i p o g l e d i s o u p r t i v p r i h o d n o s t , n a š cilj j e mir,« n a
v e s glas razglašajo č r n o g o r s k i veljaki, o p r o d e S l o b o d a n a
M i l o š e v i č a (na z a d n j i h v o l i t v a h so k o m u n i s t i , p o z n e j e p r e ­
i m e n o v a n i v s o c i a l i s t e , p r e p r i č l j i v o z m a g a h in j e o p o z i c i j a ,
p o d o b n o k o t v Srbiji, s a m o folklorna p r v i n a v p o l i t i č n e m
in p a r l a m e n t a r n e m življenju Č r n e g o r e ) . P r i h o d n o s t Č r n e
g o r e naj bi bila v k m e t i j s t v u , živinoreji, p o m o r s t v u in
t u r i z m u , k a r j e n a č r t , z a s t a v l j e n 45 let p r e p o z n o , saj s o
ljudi naganjali v t o v a r n e , zemlja pa j e o s t ^ a l a n e o b d e l a n a .
T u d i t u r i z e m j e iluzija v s e d a n j i h k r v a v i h s p o p a d i h n a
o z e m l j u b i v š e J u g o s l a v i j e , ki j i m n i v i d e t i k o n c a . M i r ,
e d i n o u r e s n i č l j i v o v i d e n j e č r n o g o r s k e s e d a n j o s t i in p r i ­
h o d n o s t i , p a so v o d i t e l j i Č r n e g o r e z a v r g l i in s e rajši o d l o ­
čili za v o j n o in n a p a d n a h r v a š k o o z e m l j e . M e d l j u d m i j e
s i c e r v s e v e č n e g o d o v a n j a , k o se » h r a b r i « Č r n o g o r c i
v k r s t a h vračajo s h r v a š k i h bojišč, kjer p a d ^ o p o d r d e č o "
p e t e r o k r a k o zvezdo, sovraštvo do Črnogorcev, ki so ga
črnogorski rezervisti s svojim divjanjem povzročili m e d
p r e b i v a l c i B i H in H r v a š k e , p a o d d a l j u j e Č r n o g o r o o d
drugih delov n e k d a n j e države. Tega se zaveda tudi
» p a m e t n i in l e p i b r k a č « M o m i r B u l a t o v i č , saj j e p o h t i č n e m u m e n t o r j u in g o s p o d a r j u S l o b o d a n u M i l o š e v i č u z a s a ­
dil nož v h r b e t . K a r čez n o č se j e B u l a t o v i č začel ogrevati
za » o h l a p n o k o n f e d e r a c i j o « n a t e m d e l u B a l k a n a , t o r e j j e
izdal Miloševičevo zamisel o »mali Jugoslaviji« oziroma
»Veliki S r b i j i « .
T u d i Č r n o g o r c i o č i t n o n i s o v e č t i s t o , k a r s o biU, a m p a k
jih je Veliki brat naučil z a h r b t n i h dejanj. P o m e m b n o p a je,
da i m ^ o »prvo ekološko državo n a svetu«. Bog jim jo
požegnaj...
^
Konec moratorija
- Ifonec more?
Tolarji in boni - Ob carini še cestnina
- Spremembe
bodo
povsod
N o v a slovenska d r ž a v a je
m a r s i k o m u trn v peti in za
svet tudi ne p r e v e č zaželen
otrok. A t r m a s t o vztrajanje,
da končno p o s t a n e m o go­
spodarji na svojem, je obro­
dilo p r v e sadove.
En dinar z a en bon
- za s e d a j . . .
Poslanci slovenske skupš­
č i n e s o s e v n o č i iz p o n e d e l j ­
k a n a t o r e k sestali za zaprti«mi v r a t i i n o b r a v n a v a l i tri za­
kone: zakon o spreminjanju
deponiranih deviznih vlog
občanov pri Narodni banki
Jugoslavije v dolg republike
Slovenije in o izdajanju ob­
veznic na podlagi deviz ob­
čanov pri b a n k a h v republiki
Sloveniji, z a k o n o d e n a r n i
enoti Republike
Slovenije
ter zakon o uporabi d e n a r n e
enote R e p u b l i k e Slovenije.
Najpomembnejši
sklep
s tega nočnega zasedanja je
gotovo
ta,
da
je
začel
z o s m i m o k t o b r o m v Slove­
niji k o t e d i n o p l a č i l n o s r e d ­
stvo veljati tolar. Kratica n o ­
ve slovenske denarne enote
j e S L T , d e l i p a s e n a 100 s t o Z o s m i m o k t o b r o m zače­
njajo veljati s l o v e n s k i pot­
ni listi. Z n j i m i je m o g o č e
potovati v sosednjo Avstri­
jo, u r a d n o p a v e l j a j o t u d i
v treh pribaltiških državah,
ki so že p r i z n a l e S l o v e n i j o .
Za p r e h o d meje s H r v a š k o
zaenkrat zadoščajo osebni
d o k u m e n t i o z i r o m a za de­
l a v c e , ki p r i h a j a j o na d e l o
v Slovenijo, tudi potrdila
delovnih organizacij. Slo­
venske potne liste bomo
s s t a r i m i z a m e n j a v a l i po­
stopno, veljali bodo deset
let, z a n j p a b o t r e b a o d š t e t i
o k o l i 1200 d i n a r j e v . Š e v e d ­
no pa po izteku moratorija
velja
tudi
jugoslovanski
p o t n i list.
tinov. Tečaj tujih valut do to­
larja b o določila B a n k a Slo­
venija. D o izdaje tolarskih
b a n k o v c e v in k o v a n c e v b o ­
d o v Sloveniji veljali v r e d ­
nostni boni, ki jih je izdala
Republika Slovenija v ime­
n u in za r a č u n B a n k e Slove­
nije.
Z o s m i m o k t o b r o m s o iz
o b t o k a začeli j e m a t i b a n k o v ­
ce in k o v a n c e , ki se glasijo
n a dinarje in pare, istočasno
pa so bih v obtok dani boni.
V celjski podružnici Službe
družbenega
knjigovodstva,
k i j e bila v t o r e k t a k o k o t v s e
ostale službe po Sloveniji,
b a n k e in pošte, zaprta, so po­
jasnili, da b o menjava dinar­
jev ta t e d e n m o g o č a vse od
sedme do enaindvajsete ure.
- Siovensiio
M e n j a l n o r a z m e r j e m e d di­
n a r s k i m i b a n k o v c i in k o v a n ­
ci ter b o n i je e n a proti ena,
o morebitnem
drugačnem
razmerju p a se bo v nasled­
njih d n e h odločil svet B a n k e
Slovenije.
P o o s m e m o k t o b r u se vse
c e n e izkazujejo v d e n a r n i
enoti Republike Slovenije.
Zakon o uporabi denarne
enote
določa,
da
poštne
z n a m k e , koleki ter druge
takse in d a v č n e vrednotnice,
čeki, plačilni nalogi in drugi
i n s t r u m e n t i notranjega pla-
D o 25. d e c e m b r a l e t o s š e
vedno velja rok, v k a t e r e m
je treba pridobiti slovensko
državljanstvo. Bistvena no­
vost, ki jo predlaga republi­
k a Slovenija je določilo, po
katerem nimajo pravice do
slovenskega
državljanstva
vsi tisti, ki so sodelovali pri
vojaški agresiji n a Sloveni­
jo. O m e j i t e v p a n e velja za
ostale družinske člane agre­
sorjev.
čilnega prometa, ki so v pro­
m e t u o s m e g a oktobra, osta­
nejo še naprej v veljavi, do­
k l e r n e b o d o i z d a n i n o v i . Nji­
h o v a v r e d n o s t ustreza števi­
lu enot izraženih v denarni
enoti R e p u b l i k e Slovenije.
Za zneske, navedene v pred­
pisih in splošnih aktih, sod­
n i h in u p r a v n i h aktih, n a ob­
veznicah in drugih vrednost­
nih papirjih, menicah, v po­
g o d b a h in d r u g i h Ustinah ve­
lja, k o t d a s o n a v e d e n i v d e ­
narni enoti Republike Slove­
nije.
Z a k o n o spreminjanju de­
viznih vlog občanov v dolg
R e p u b l i k e Slovenije, o kate­
r e m b o d o poslanci m e n d a še
razpravljali, k e r j e bil sprejet
k o t o s n u t e k , naj bi p o m e n i l
novo jamstvo države Slove­
nije o b č a n o m , ki imajo v slo­
venskih bankah
blokirane
svoje devizne vloge. Za te
devize naj bi o b č a n i dobili
obveznice, ki naj bi bile v ce­
loti i z p l a č a n e v d e s e t i h letih
o z i r o m a d v a j s e t i n e p o p o l le­
ta, o b r e s t n a m e r a p a naj bi
bila 7 odst jtkov. P o b e s e d a h
ministra Ocvirka bo mogoče
s temi obveznicami trgovati
t u d i na ljubljanski borzi.
državljanstvo
vozniki svoje blago prijaviti
izhodni carinarnici. Če je vse
tako kot je treba, dobijo do­
voljenje za izstop blaga, pre­
voznik pa je dolžan plačati
cestnino, česar doslej n i s m o
poznali.
Pri uvozu blaga v Sloveni­
j o iz d r u g e r e p u b l i k e j e n e
glede na poreklo carinski po­
stopek izenačen z uvozom
b l a g a iz t r e t j i h d r ž a v . P r i
u v o z u blaga, ki je p o poreklu
iz e n e a h v e č j u g o s l o v a n s k i h
republik,
mora
prevoznik
prijaviti b l a g o s prijavo za
uvoz ter tranzit blaga ter zah­
tevati napotitev blaga v no­
tranjo carinarnico. T a m bo­
d o opravili u v o z n o carinje­
nje in plačali c a r i n s k o evi­
d e n c o v višini enega odstot­
ka. Če se uvaža blago, ki je
p o p o r e k l u iz d r u g i h d r ž a v i n
s e u v a ž a iz j u g o s l o v a n s k i h
republik, je potrebno plačati
vse carinske dajatve, ki so
veljale že doslej. P o r e k l o bla­
g a s e u g o t a v l j a n a o s n o v i li­
stin ter s pregledom blaga.
In potni
listi
be gospodinjstva, bo vhodna
carinarnica carinila blago po
skrajšanem carinskem po­
s t o p k u , z a v s e b l a g o iz d r u ­
gih jugoslovanskih republik
pa je treba plačati carinske
dajatve v višini enega odstot­
ka carinske evidence plus
prometni davek.
IB
Če se najprej
sami ne bomo priznali,
nas tudi F M I
J
priznala.
Da z mednarodnim
priznanjem
slovensl^^
še lep čas ne bo nič, je mogoče
razbrati
na TURI!
prepustnici,
ki jo bodo na slovenskih
mejnih
pf^f
delili
tujcem,
turistom
v naši državi.
Ti bodo
nam!!
vedno prihajali
v Jugoslavijo
in ne v državo
Slove^
Pri
izvozu
slovenskega
blaga v druge jugoslovanske
r e p u b l i k e m o r a b i t i b l a g o iz­
vozno ocarinjeno v notranji
Sedanje registrske tabli­
ce na avtomobilih
bomo
s s l o v e n s k i m i o z n a k a m i za­
menjali v naslednjih treh
letih. Pri registraciji n o v i h
v o z i l n a j bi s p r e m e m b e za­
čele veljati takoj po o s m e m
oktobru.
carinarnici,
na
izstopnem
mejnem prehodu pa mora
prevoznik
prijaviti
blago
izhodni carinarnici.
Določene s p r e m e m b e ve­
ljajo t u d i v p o t n i š k e m p r o ­
metu. Postopek s potniško
prtljago je na hrvaški meji
i z e n a č e n s p o s t o p k o m n a za­
hodnih mejah. V kolikor bo­
do potniki prenašah preko
m e j e s H r v a š k o p r e d m e t e za
o s e b n e p o t r e b e a h za p o t r e ­
Nova slovenska
država
bo imela svoje korenine
Cetisu,
kjer so se rojevali
slovenski
potni listi
tudi na Celjskem,
in boni.
natančneje
foto:
EDO
v cem
J
EINSPm
Carinjenje po novem
š e z najbolj k o n k r e t n i m i
informacijami so n a m
ob
zaključku redakcije postregU n a c e l j s k i
carinarnici.
M e d novostmi, ki so začele
veljati o s m e g a o k t o b r a , velja
omeniti naslednje: pri tranzi­
t u b l a g o v n e g a p r o m e t a iz
drugih republik p r e k o Slo­
venije v tujino morajo pre­
Ta naš denar pa so tako dolgo spravljali
skupaj,
bi na koncu lahko imenoval
»En
starček.«
da
se
Zmagaj Je toiar, ijudem bolj diši iipa^
P o stari s l o v e n s k i n a v a d i se j e slo­
v e n s k a j a v n o s t razdelila t u d i pri izbiri
i m e n a novega slovenskega denarja.
V l a d a je ponujala klas, stoti del p a naj
b i b i l s t o t i n aH z r n o . S t r a n k e s o p r e d l a ­
gale k a r a n t e , Upe in tolarje, m e d ljud­
m i p a s e j e pojavljala še kopica d r u g i h
predlogov. Lojze Peterle se j e še v po­
nedeljek zvečer zadovoljno nasmihal
v prepričanju, d a b o v denarnici nosil
klasje. P a so m u jo zagodU skupščin­
ski p o s l a n c i in se ogreU za t o l a r j e . . .
Kaj p a n a v a d n i s m r t n i k i ? Kaj bi raje
videli v svojih žepih? K e r referendu­
m a ni bilo m o g o č e izpeljati, s m o n e k a j
naključnih sogovornikov povprašali,
kateri o d p r e d l o g o v j i m j e bil najbolj
pri srcu in k a k o se b o d o navadili n a
spremembo...
J a n e z Š u m a k , P o d v r h : »Doslej s e m
sUšal različna i m e n a . Š e najbolj m i j e
v š e č i m e lipa, n e k a m najbolj d o m a č e
m i zveni. T u d i klas bi bil sprejemljiva
rešitev, n a tolar bi se p a bolj težko
navadil. Sicer pa bo najbolj p o m e m b ­
n o to, k o l i k o b o veljal n o v d e n a r in
koliko bo vreden.«
Zdenka Fidler, Šmarje pri Jelšah:
»Največkrat s e m doslej slišala, d a naj
b i s e s l o v e n s k i d e n a r i m e n o v a l k l a s ali
p a Upa. M e n i j e lipa k a r d o b e r p r e d l o g .
V začetku se b o m o najbrž težko nava­
dili n a t o , d a n e b o m o i m e l i v e č d i n a r ­
jev, v e n d a r se b o t r e b a sprijazniti. Kaj
drugega n a m tudi ne b o preostalo.«
M i r o s l a v K e r s t n i k , Š e n t j u r : »Če bi
jaz odločal, bi imeU S l o v e n c i Upo. Ta
m i j e š e n a j b o l j p r i s r c u . Na^
b o m p a t e ž k o , to p a zagotovo,
p a m e z a n i m a t o , k o U k o b o ve
slovenski denar.«
Sonja Kroflič, Prožinska
U p a m i j e v š e č , t u d i k l a s n i ta*'
T a i m e n a s e m i zdijo najbolj
S e b o p a n a z a č e t k u m a l c e ču*"
l o , k e r s m o n a v a j e n i n a dinari^j,
pa, da je kar prav, da imamo^
n a r . Č e s m o s a m o s t o j n i , moraH*
t u d i s v o j o v a l u t o , v s e p a j e tak^
odvisno od politikov.«
Marjan Šušterič, Lesično:
naj b o in p a zrno, za lipo
p r e v e č n a v d u š e n . U p a m saii^^
p o t e m kaj boljše, če b o m o
denar.«
rtekaj jih ni smelo v Slovenijo
Laure
na mejnem
izmed največjih m e d [^nih m e j n i h p r e h o d o v n a
rlaed
Slovenijo in Hrvav Obrežju p r i B r e g a n i .
dobro uro pred otvo'no t e g a p r e h o d a , s m o g a
Kg^li i n s k u š a t i z b r a t i n e ' vtisov, k a j s e p r v i d a n d o Ina m e j i .
I^ževalo je k o t za s t a v o i n
-"jjji t e r m i l i č n i k i n a m e j [Tprehodu s o bili d o b e s e d '"^iTiočeni. P r e h o d n a m r e č
i tako u r e j e n k o t b i m o r a l
fje g l e d e n a t o p a j e k o n L potekala n a t a n č n o , a t u d i
.5 p r e d v s e m p a je t r e b a za•ji, da s o bili d e l a v c i na
•pern p r e h o d u i z r e d n o p r i z v s a k i m p o t n i k o m , k i je
^^al v S l o v e n i j o . T u j c e v j e
jpalo, saj s m o v p r i b l i ž n o
()] urah v i d e l i le d v a v o z n i osebnih a v t o m o b i l o v s t u j o
ijstersko t a b l i c o . Iz S l o v e n i proti H r v a š k i p r o m e t a s k o ­
pani bilo, z a t o p a s e j e s h r jte strani p r o t i n a m v i l a n a (gledna k o l o n a z d o m a l a
(0i r e g i s t r s k i m i t a b l i c a m i ,
fjih p r e m o r e s o s e d n j a d r ž a Z nekaterimi potniki s m o
pogovarjali, t o d a n i h č e n a m
potrdil, da j e b e g u n e c , p a
jrav s o bili a v t o m o b i l i njiloli z o b l e k a m i , v p r e n e k a t e jnpa so bili t u d i o t r o c i . V e č i ,je z a t r j e v a l a , d a p r i h ^ a
Slovenijo p o s l o v n o , p a t u d i
idajih m e j n i p r e h o d n e m o t i
I da je t a k o p r a v . M n o g i s o
'"IjK,
prehodu
v
Po novem na
slovenskohrvaški meji
Obrežju
n a m p o v e d a l i , d a si želijo v e č
m ^ n i h prehodov na južnih
straneh Hrvaške.
M o r d a j e k d o mislil, d a m i ­
ličniki in cariniki v s ^ prvi d a n
n e b o d o preveč zahtevni in natcinčni, v e n d a r n i b i l o t a k o . R e s
j e za p r e h o d m e j e z a d o s t o v a l
k a k r š e n koli o s e b n i
doku­
m e n t , k d o r p a j e bil brez njega,
ni s m e l v Slovenijo. T u d i mlaj­
ša ženska z avtomobilom kopr­
s k e registracije. S sabo ni ime­
la n i t i v o z n i š k e g a d o v o l j e n j a .
M i h č n i k o m j e zatrjevala, d a j e
šla n a H r v a š k o p o s o r o d n i k e in
da je v njihovem stanovanju
pozabila
vse
dokumente.
Pogovarjali
s m o se tudi
z Mladenom Mokotarjem, še­
fom carinske izpostave. Pove­
dal n a m je, da delo še n e pote­
k a tako k o t bi moralo. Mejni
prehod je namreč še eno samo
veUko gradbišče. Ni prostorov
za š p e d i c i j o , n i p o g o j e v z a d e l o
raznih inšpekcijskih služb in
inšpektoratov. T a k o so carini­
ki z a e n k r a t le prisotni n a tere­
n u in kontrole blaga še n e
opravljajo. B o p a v s e n a r e d že
v d o b r e m t e d n u dni. Miličnik
R o b e r t M o č i v n i k p a n a m j e za­
trdil, d a prvi d a n t u d i še ni bilo
bistvenih p r o b l e m o v in bil j e
p r a v z a p r a v z a č u d e n , d a ljudje
n a meji niso negodovali in se
pritoževali. Večina j e vedela za
predpise. No, marsikdo pa je
moral odpreti tudi prtljažnik
a v t o m o b i l a i n t o p r e d v s e m za-
Iz smeri Hrvašlte
ni bilo prometa.
proti Sloveniji
so prihajale
dolge
Za prehod
meje zaenkrat
zadostuje
kolone
vozil, proti Hrvaški
pa
skoraj
kakršen
koli osebni
dokument.
radi m o r e b i t n e g a v n o s a orožja
in e k s p l o z i v a n a n a š e ozemlje.
Prvi d a n n a meji je minil
brez vsakršnih presenečenj.
JANEZ VEDENIK
fprašanja brez odgovora
Sedmega o k t o b r a j e b i l o
gospodarstvenikov
aajbolj j a s n o t o , d a s e i z ka m o r a t o r i j . V s a j t a k o b i
sodili po odgovorih
vprašanje, k a j p r i č a k u j e direktorji n a g o s p o d a r m
t področju po izteku
iratorija.
ileš I l c , K o v i n o t e h n a C e {»Mislim, d a j e v e l i k a r a ­
ka m e d t i s t i m , k a r s e j e
Rajalo j u n i j a i n t e m , k a r s e
iSaja d a n e s . V t e m t r e n u t ini v e č n o b e n i h n a č e l n i h
ikusij a l i b o m o s a m o s t o j n i
i ne. A l t e r n a t i v e n i , p r e d v ta pa s o s e s t v a r i v e l i k o
•Ij z a k o m p l i c i r a l e . N a d a ­
m«i se v o j n a v d r u g i h d e h h
l?oslavije, v z h o d n i d e l d r ^ se b o o č i t n o o r g a n i z i r a l
svoje, E v r o p a n i s p o s o b ^ narediti r e d a , m i p a s m o
f^puščeni s a m i s e b i . Z d i s e
da so o d p r t e v s e o p c i j e i n
O
' težko j e n a p o v e d o v a t i ,
^0 se b o d o s t v a r i o d v i j a l e ,
konsko s o s t v a r i n e d o r e 'f. b o j i m o s e , d a s e b o d o
'Sovni t o k o v i š e b o l j z a -
iini
kilo
vprašanja,
kako
se
bodo
stvari odvijale p o izteku m o ­
ratorija, s o za n a s ključnega
pomena.
Izven
Slovenije
p r o d a m o d n e v n o 45 odstot­
k o v p r o i z v o d n j e , t o j e 20 d o
2 5 k a m i o n o v . Oh v s e m t e m
n a m ni jasno, kako se bo od­
vijalo carinjenje i n k a k o b o
s plačili. N o b e n i h k o n k r e t ­
n i h n a v o d i l n i m a m o , š e bolj
m e čudi to, da konkretnih
odgovorov n e poznajo tik
pred iztekom moratorija tudi
b a n č n i k i . Slišali s m o t u d i
predloge o kliringu s sosed­
njo H r v a š k o , n i h č e p a n a m
d o s l e j n i p o j a s n i l , k a k o naj
bi ta k h r i n g v resnici po­
tekal.«
Andrej Kržič, Gorenje Ve­
lenje: »O izteku moratorija
lahko rečem samo to, d a naj
bo to dan, k o b o m o nadalje­
vali z o s a m o s v o j i t v e n i m i p o ­
stopki, nikakor pa n e dan, k o
bo obstalo poslovanje. In te­
ga se bojimo. Bojimo se, d a
se b o d o blagovni tokovi pre­
trgali š e bolj k o t doslej in d a
se b o zaradi birokracije in
nejasnosti blago kopičilo n a
mejah. Informacij o tem, ka­
ko se b o d o stvari odvijale, j e
premalo. N e vemo, kako bo
potekalo
preračunavanje
z nadomestnim
denarjem,
kakšni bodo odnosi s sosed­
n j i m i r e p u b l i k a m i i n kciko
b o m o poslovah s tujino, ka­
ko b o m o zavarovali posle.
I m a m o k u p vprašanj, na ka­
tera ni pravočasnega odgo­
vora.«
IB
Na mejni prehod
je prišel
tudi slovenski
finančni
minister
\
Dušan Šešok. Beseda je tekla seveda
tudi o bonih, tolarjih,
\
dinarjih
in o tem, kako
bo izgledala
menjava
na meji \
v naslednjih
dneh. Vrednost
bonov
bo pač odvisna
tudi od
tega, kako bodo tiskali
dinarje
na Topčiderju,
je povedal
\
v pogovoru
za Novi tednik
in Radio
Celje. Pogovarjal
pa \
seje tudi s šefom carinske
izpostave,
Mladenom
Mokotar­
jem.
Napotki
iz prve roke so pač
najboljši.
Na
našem
območju
i m a m o o d t o r k a , 8. o k t o ­
bra dalje šest m e j n i h pre­
h o d o v n a meji m e d Repu­
bliko Hrvaško in Repu­
bliko Slovenijo. Doseda­
nje kontrolne t o č k e so
z d n e m osamosvojitve to­
rej u k i n j e n e .
Mejna prehoda Dobovec in Bistrica o b Sotli
imata status mednarod­
n e g a m e j n e g a p r e h o d a za
cestni promet, Imeno in
Rogatec sta mejna preho­
da za m e d d r ž a v n i cestni
promet, v I m e n e m in Ro­
gatcu p a sta še m e d n a ­
r o d n a m e j n a p r e h o d a za
železniški promet. Kon­
trolo n a teh prehodih bo­
do opravljali policisti in
cariniki,
na
nobenem
mejnem prehodu pa ne
bo fitopatološke in veteri­
narske inšpekcije. Držav­
ljani bivših j u g o s l o v a n ­
skih repubUk bodo lahko
mejo prestopali z osebni­
m i ' i z k a z n i c a m i ali drugi­
mi ustreznimi dokumen­
ti, v s i o s t a l i p a z v e l j a v n i ­
m i p o t n i m i Usti.
P r v e d n i p o uveljavitvi
novega mejnega režima
b o d o delavci U N Z Celje
opravljali selektivno poli­
cijsko kontrolo, in b o d o
delovaU bolj s v e t o v a l n o
kot represivno. Ljudem
je treba dati nekaj časa,
d a s e privadijo n a n o v si­
stem. Z Republiko Hrva­
ško
potekajo
dogovori
o problematiki
dnevne
migracije, ki se b o reševa­
la p o p o s e b n e m s p o r a z u ­
mu. T u gre predvsem za
migrante, ki so zaposleni
v drugi državi (okoli d v a
tisoč Hrvatov je zaposle­
nih n a celjskem območ­
ju),
za
takoimenovane
dvolastnike (državljan, ki
ima zemljo n a H r v a š k e m
stanuje pa v Sloveniji in
obratno) ter za tranzitno
migracijo, k o j e državlja­
n u treba omogočiti skraj­
šanje poti pri p r e h o d u čez
državno mejo. N a vseh
omenjenih mejnih preho­
dih bodo tudi menjalnice.
M. A.
Se iim bo zaliotelo naše krvi?
in n i h č e n e v e , k a k š n a
lisoda k o n v e n c i j , k i g o v o kontingentih ter kaj bo
"'d p r i z n a l . P r i m e n j a v i
f^a p a m i s l i m , d a b i m o ' izhajati iz m e n j a v e e n a
^ ena, vsaj n a z a č e t k u ,
pa s e naj t u d i tukaj
tržne
zakoni­
ti,'.
Jštevajo
Seničar, Zlatarna
»Na žalosat t i k p r e d
•^om m o r a t o r i j a n e p o z ^ v podjetjih vladinega
TJoga, n i n a m j a s n o , k a k o
"Odo o d v i j a l i p o s l i n a z u ,trgovinskem
področju
•^okviru b i v š e J u g o s l a v i Slovenski i z v r š n i
svet
fiujno p r e c i z i r a t i o d n o ^stalimi r e p u b l i k a m i n a
,'^^Wnem p o d r o č j u
ter
W o k u blaga, kapitala in
;j'Ob t e m j e t r e b a u p o š t e ^' da j e v e l i k d e l s l o v e n V t>roizvodnje o d v i s e n o d
^^i^ n a j u g o s l o v a n s k e m
J*^- Z a n a s j e z e l o p o jjj^ono t u d i v z p o s t a v l j a n j e
ij^ov s t u j i n o , p r e d v s e m
n ^ozu i n i z v o z u p l e m e n i ij^^in, k j e r s m o v e z a n i š e
llrj*^ n a z v e z n o z a k o n o Son T u m š e k , P i v o v a r -•^ko: » O d g o v o r i
na
Darko
Založnik
Ana
Krumpačnik
Zadnje čase živimo od velikih do­
godkov in velikih datumov. E d e n
o d n j i h j e b i l 7. o k t o b e r , k o s e j e
k o n č a l t r i m e s e č n i moratorij n a osa­
mosvajanje Slovenije. Kaj naj bi se
po t e m d n e v u zgodilo? N a m b o kaj
bolje?
D a r k o Založnik, 34, let, d e l a v e c
iz Celja: » P r a v z a p r a v s e m p e s i m i s t .
M e n i m , d a n a m nekaj časa n e b o šlo
ravno najbolje. D o b r o p a je, d a bo­
d o s Hrvaško vzpostavljene meje in
d a b o m o imeli svoj denar. Č e se že
osamosvajamo, se m o r a m o dokonč­
no. Sicer p a o t e m , kaj se n a m b o
zgodilo, n e razmišljam vehko. Pre­
več
opravkov
imam
s
seda­
njostjo...«
Andrej
Holešek
A n a K r u m p a č n i k , 54 let, d e l a v k a
z Ljubnega: »Če n e bo spet k a k š n e
vojske, b o vse dobro. Mogoče bi
m o r a l a b i t i p r e p r i č a n a , d a s e p o iz­
t e k u moratorija Sloveniji zares obe­
tajo boljši časi, v e n d a r p a že n e k a j '
časa živimo v takšni negotovosti, da
ni v e č veliko stvari, v k a t e r e bi lah­
k o z a u p a l a i n n e ljudi, k i bi j i m lah­
k o verjela. N e v e m , r e s n e v e m , ka­
k o se b o v s e s k u p ^ obrnilo.«
A n d r e j Holešek, 21 let, š t u d e n t iz
Velenja: »Upam, d a n a s b o Evropa
priznala. T o si v s i želimo. U p a m , d a
se v naši vladi n e b o d o v e č prepirah
m e d seboj in da bodo skupaj nare­
dili, k a r j e t r e b a . M i s l i m , d a m o r a ­
m o najprej uvesti lasten denar. Nekco m e s e c e v n a m b o v e i j e t n o z e l o
Jože Lesko
var
Nada
Caharijas-Ferme
h u d o in vsi Slovenci b o m o morali
pošteno stisniti zobe. N e k o č b o p a
p r a v g o t o v o bolje.«
Jože Leskovar, 43 let, k o v a č iz
Zreč: » U p a m , d a b o sedaj, k o s e j e
moratorij k o n č n o iztekel, bolje in
da se b o m o k o n č n o l a h k o zares osa­
mosvojili. Č e se n e b o tistim v Srbiji
spet zahotelo naše krvi, b o v s e v re­
du. V s e k a k o r p a j e e n a prvih stvari,
ki j i h m o r a m o s e d ^ storiti, u v e d b a
l a s t n e g a denarja. M a l o č u d n o izgle­
da, d a u p o r a b l j a m o d e n a r tistih,
s k a t e r i m i s m o p r a v z a p r a v v vojni.«
N a d a Caharijas-Ferme, 29 let,
p r a v n i c a iz Celja: »Zdi s e m i , d a j e
s e d ^ še vse odprto in d a j e trenutno
zelo t e ž k o n a p o v e d o v a t i , k ^ se b o
zgodilo. Ni v s e odvisno o d nas. Naši
Ivančič
vladi in politikom zelo z a u p a m .
U p a m tudi, d a n a s b o Evropa sčaso­
m a priznala. T o se s e v e d a n e b o zgo­
dilo takoj, prepričana p a s e m , d a se
bo. I n t o j e zelo p o m e m b n o ! «
Ilija I v a n č i č , 60 let, u p o k o j e n e c
iz Celja: » S e v e d a s e b o S l o v e n i j a
sedaj, k o s e j e moratorij iztekel, p o ­
p o l n o m a o s a m o s v o j i l a . T o j e vendcUže o d n e k d ^ želja v s e h S l o v e n c e v .
S a m s e m sicer Hrvat, v e n d a r pa, že
štirideset let živim v Sloveniji. Žeh m ji v s e najboljše. S e d ^ , k o b o
u v e d l a svoj d e n a r in osamosvojila
carine, b o lahko zares samostojna,
popolnoma neodvisna od drugih.«
NINA MARUŠKA SEDLAR
Foto: E D O E I N S P I E L E R
Veliki lažnivec
Po premieri
BUrgerJevega
v torek je celjsko Sloven­
sko ljudsko gledališče pred­
s t a v i l o j a v n o s t i že svojo
d r u g o p r e m i e r o v tej sezoni,
tokrat namenjeno
predv­
sem otrokom. Na oder je po­
stavilo Lažnivega Kljukca
ali Čudovite prigode baro­
na Miinchhausna
znanega
n e m š k e g a pesnika Gottfrieda
Augusta
Biirgerja
Niz
njegovih
vojaških in lovskih zgodb je
p r e v e d e l V l a d i m i r K r a l j , za
oder pa priredil in drama­
turško
pripravil
Blaž
Lukan.
G r e b r e z d v o m a za z a n i ­
m i v in tvegan uprizoritveni
p o s k u s oživitve in ugledališ-
(1747-1794).
barona
ii^Unchhausna
čenja v e č k o t d v e s t o let sta­
rih z g o d b , p i s a n i h za p o v s e m
drug čas ter
namenjenih
predvsem branju. V času
m n o ž i č n e d o s t o p n o s t i neiz­
m e r n e koUčine d o s e ž k o v in­
d u s t r i j e o t r o š k e z a b a v e (ri­
s a n k , filmov, v i d e o i g e r i p d . )
j e m o g o č e u g o t o v i t i , d a laž­
nivi b a r o n M u n c h h a u s e n po
domišljiji in drznosti svojih
z g o d b n e zaostaja za s o d o b ­
no industrijsko proizvodnjo
lažnih zgodb. Opazen pa je
njegov zaostanek v jeziku in
slogu pripovedi, v »tehnolo­
giji«, k i v n j e g o v i h z g o d b a h
nastopa. Ta svojevrstna zgo­
dovinska patina, ki jo tako
nosi v sebi Biirgerjeva pred­
Likovna aicademija v Ceiju
"
Z a v o d za k u l t u r n e prire­
d i t v e Celje n a z a n i m i v na­
čin ponuja vstop v umevanje likovne umetnosti. Na
osnovne in srednje šole so
poslali vabilo za p r e d a v a ­
nja doc. dr. Jožefa Muhoviča, rednega predavatelja n a
Akademiji za likovno umet­
nost v Ljubljani.
Z r e d n i m i p r e d a v a n j i žeUjo likovnim p e d a g o g o m in
d i j a k o m višjih letnikov sred­
njih šol, še p o s e b n o t i s t i m , k i
s e b o d o o d l o č i l i z a š t u d i j li­
kovne umetnosti,
razširiti
obzorje poznavanja likovne
ustvarjalnosti.
Predavanja
bodo dvakrat mesečno, ob
p e t k i h o b 18. u r i v L i k o v n e m
s a l o n u v Celju, v s e b o v a l a p a
b o d o devet poglavij. Prijave
s p r e j e m a Z a v o d d o jutri, 11.
oktobra, predavanja pa se
b o d o z a č e l a 18. o k t o b r a . S l u ­
šatelji, z a e n k r a t se j i h j e pri­
javilo p e t n a j s t ( m e d njimi žal
n i l i k o v n i h p e d a g o g o v iz
s r e d n j i h šol), se b o d o s p o ­
močjo priznanega strokov­
njaka seznanjali z različnimi
temami.
Spoznavali
bodo
o d n o s m e d likovnim in vizu­
alnim, oblikotvorne lastnosti
likovnih prvin, p o j e m likov­
n e k o m p o z i c i j e , p r i n c i p zla­
tega reza in m o d u l a r n o s t i in
druga načela ter skrivnosti
likovne umetnosti.
MP
v SLG
loga, ki se ji t u d i u p r i z o r i t e v
ni hotela in verjetno t u d i ni
m o g l a odreči, pa terja od gle­
dalca neobremenjen, odprt,
naravno zvedav vstop.
E d i n i nosilec in p o p o l n i
subjekt vsega dogajanja je
namreč pripovedovalec, kije
hkrati ustvarjalec, oblikova­
lec ter n e p o s r e d n i a k t e r in
p r e d m e t presenetljivih do­
godivščin. Vse dogajanje je
spočeto, p o s p e š e v a n o in zau­
stavljeno v njegovi brezmej­
no
bogati
in
svobodni
ustvarjalni domišljiji. T u j e
prostor edine prave človeko­
ve svobode, svobode duha.
Celjsko uprizoritev je že
ob koncu pretekle sezone
postavila na oder režiserka,
scenografka, kostumografka
in g l a s b e n a
opremljevalka
E k a V o g e l n i k o v a , ki j e poi­
skala odrsko
vzporednico
središčnici dogajanja v pri­
povedovalcu, igralcu v m n o gofunkcionalni,
razstavljivi
sceni, ki s svojo osjo ustvarja
Bratje Kray
»Tvoje o b r v i s o z a r a š č e ­
n e . Ali v e š k ^ t o p o m e n i ?
R o j e n si, d a b o š o b e š e n ! «
T o s o b e s e d e , ki j i h j e m o ­
ral m a l i R o n n y slišati že
v nežni otroški dobi.
Že od otroštva so brata
s m a t r a l i za n a s i l n i k a , k m a ­
lu p a s t a z a č e l a t u d i k r a s t i .
V času d r u g e s v e t o v n e voj­
n e s t a b i l a R o n n y in R e g g y
zelo a k t i v n a v o t r o š k i h i n
mladinskih uličnih b a n d a h
v L o n d o n u . M a m a in t e t e
so j u v z g ^ a l e v b r e z s r č n i
strogosti, o n a d v a pa sta
z brezobzirnim nasiljem re­
agirala na vse okoli sebe.
V družini Kray imajo
glavno besedo ženske: ma­
m a V i o l e t in n j e n i s e s t r i
R o s e in M a r y . O č e j e s l a b i č ,
D r a g o K a s t e l i c se je v vlo­
gi
barona
Miinchhausna
predstavil kot zavzet in rado­
živ k o m e d i j a n t , d i s c i p l i n i r a n
v govorni interpretaciji bese­
dila, d i n a m i č e n v g i b u in ge­
sti, s p r e t e n v n a g l e m p r e o ­
blikovanju scene in uporabi
številnih rekvizitov. Pri do­
ločanju gibalnega izraza m u
je
pomagala
koreografka
A n a V o v k P e z d i r , pri izgo­
vorjavi nekoliko starinskega
jezika pa lektor Marijan Pušavec.
SLAVKO
PEZDIR
Zaljubljen v Talijo
N a t o p l e m o k t o b r s k e m s o n ­ k a r 60 let o d k a r j e p r v i č s t o p i l
cu, p r e d d o m a č o hišo v Arcli- na oder učiteljišča v Mariboru.
n u , s e j e o b g o s p o d a r j u g r e l š e S k o r a j t o l i k o let j e t u d i o d k a r
k u ž a T a j . T o n e Z o r k o , d o l g o ­ j e položil m a t u r o . P o t e m j e te­
l e t n i g l e d a l i š k i d e l a v e c , p r o ­ k l o n j e g o v o u s t v a r j a l n o življe­
f e s o r , s c e n a r i s t i n t u d i i g r a ­ n j e m e d k a t e d r o m in o d r o m in
lec, j e p r e b i r a l j u t r a n j i k , p o l n n j e g o v o i m e j e z n a n o m e d p o ­
g r o z o t o v o j n i . O n v e , d o b r o k l i c n i m i in l j u b i t e l j s k i m i gle­
v e , k a j j e v o j n a , s a j j e d o ž i v e l d a l i š č n i k i in s e v e d a m e d g e n e ­
t r i . Z a d n j o n a p r a g u s v o j i h 80. r a c i j a m i d i j a k o v , k i g a š e da­
l e t , k i j i h j e p r e d d n e v i s l a v i l n e s , t u d i ž e osiveli, c u k ^ j o za
s s v o j i m i prijatelji, znanci, rokav, češ, k a k o ste, gospod,
gledališčniki, najbližjimi. Tu­ profesor.
di m i m u n a z d r a v l j a m o in
K o T o n e Z o r k o lis ta življe­
s k u p a j z n j i m o b u j a m o s p o ­ nje, v v e č i n i p o v e z a n o p r a v
m i n e ...
z gledališčem, se spomni kore­
Ti s o b i s t r i , k o t d a bi s e b i l o n i n . N j e g o v a m a m a j e b i l a na­
zgodilo včeraj. T o n e Z o r k o se m r e č pred p r v o vojno gledalis a m s p o m n i , d a j e m i n i l o ž e *ška i g r a l k a v T r s t u . S p o r o k o
v K a m n i k u je morala pustiti
koprenasti svet sanj. T o n e pa
j e z a d i h a l z r a k k a m n i š k i h pla­
nin. P l a n i n e ima še v e d n o rad.
Krepijo duha, pravi, telovadba
p a t e l o . T o n e Z o r k o j e bil na­
m r e č tudi aktivni telovadec na
k r o g i h , č l a n S o k o l a in t e k m o ­
valec srednjega razreda. Blišč
gledališča p a j e vzljubil tudi
skozi prav vse o p e r n e predsta­
v e t i s t e g a č a s a , k i si j i h j e ogle ­
d a l k o t š t u d e n t n a s t o j i š č u za­
grebške opere. » T e d ^ sem
znal vse opere tudi zapeti, še
posebej so m e n a v d u š e v a l e
o p e r e t e « , s e p o v r n e v m l a d a le­
t a T o n e Z o r k o , k i j e bil p r v i
režiser prve predstave poklic­
n e g a a n s a m b l a c e l j s k e g a gle­
d a l i š č a . »To j e bil za Celje v e l i k
d o g o d e k « , se spominja T o n e
Z o r k o . »Igrali s m o d e l o M i r e
Mihelič Operacija. P r e m i e r a je
b i l a 17. m a r c a 1951. N a s t o p i l i
k i s e s k o r a j n e p r e m a k n e iz
s o igredci: Z o r a Č e r v i n k a , P e ­
svojega naslonjača. Dvojč­
t
e r B o ž i č in B o g d a n a V r e č k o . «
k a sta se že zgodaj naučila,
T o n e Z o r k o o s t ^ a še v e d n o
da bo m o č n a družina tudi
z v e s t g l e d a l i š č u in r a d o s t i ga,
njiju n a r e d i l a m o č n a : s k u ­
da so prav na n a š e m k o n c u
paj s t a z a v l a d a l a l o n d o n ­
gledališke s k u p i n e t a k o dejav­
s k e m u p o d z e m l j u . N a vr­
n e , m n o g o bolj k o t n a P r i m o r ­
h u n c u s v o j e m o č i s t a si z iz­
s k e m , D o l e n j s k e m ali k j e r k o l i
s i l j e v a n j e m in p r o d a j o m a ­
d r u g j e . O s e m let j e bil T o n e
mil pridobila veliko p r e m o ­
ženje, v e n d a r s o š e n a p r e j
živeli v s k r o m n i h i š i v d e ­
lavski četrti L o n d o n a . Za­
č e l e p a so s e p o j a v l j a t i ra­
Celjski revijski t a m b u r a zlike: R o n a l d j e p o s t a l k o ški orkester Akord začenja
l e r i č n i p s i h o p a t in n a d a n
n o v o sezono s k o n c e r t o m , ki
j e prišla njegova prikrita
b o jutri, v petek, ob pol
homoseksualnost,
Regio s m i h zvečer v cerkvi svete­
n a l d p a j e p o s t a l h l a d e n in
ga Danijela v Celju.
p r e r a č u n l j i v p o s l o v n i člo­
Tako bo nadaljeval pestro
v e k - v s e d o k l e r g a ni s k o ­
raj z l o m i l s a m o m o r n j e g o ­
in u s p e š n o m i n u l o sezono
v e ž e n e . Ali s o b i l e t o p o s l e ­
z mladimi glasbeniki. Pred­
dice pošastnega matrijarstavili se b o d o z Griegovo
hata?
suito Peer Gynt, Mozartovim
Film je resnična zgodba
k o n c e r t o m za flavto, R o d r i o b r a t i h K r a y , d v o j č k i h , ki
g o v i m k o n c e r t o m za k i t a r o ,
sta v šestdesetih vladala
t e r G o t o v č e m i p l e s i iz o p e r e
v londonskem podzemlju
E r o z o n e g a sveta. K o t soli­
z železno okrutnostjo. Se
sta bosta nastopila flavtistka
d a n e s s t a v Vel. B r i t a n i j i
J u d i t a T k a v c in kitarist Mat­
z l o g l a s n a k o t Al C a p o n e
jaž Stošič. Koncert bo vodil
v ZDA.
dirigent Matjaž Breznik.
MP
NA CELJSKIH PLATNIH
V e l . B r i t a n i j a , 1990
gangsterska drama
Režija: Peter Medak
I g r a j o : G a r y in M a r t i n
K e m p , Bellie
Whitelaw,
Susan Fleetwood
p r e d gledalci krožno prizo­
rišče. Z množico presenetlji­
v i h l i k o v n i h i n t e h n i č n i h iz­
najdb ponuja scena, ki je
hkrati tudi rekvizit oziroma
z b i r r e k v i z i t o v , i g r a l c u , d a si
p o m a g a z njimi v smeri pre­
p r o s t e i l u s t r a c i j e ali bolj rafinirane ironizacije posamez­
n i h z g o d b . Iz n a p o l ladje na­
pol hiše ustvarja igralec pred
n a m i m n o ž i c o prizorišč in
nas
vedno
znova
vrača
v izhodiščni k r o g okoli osi
igre, gledahšča samega. Ko­
s t u m in glasba postavljata
pripovedovalca v poudarje­
n o d i s t a n c o , živ stik z občin­
stvom, videz improvizacije
pa ga stapljata z o b č i n s t v o m
v čisti sedanjik.
Ai(ord v cericvi
Zorko predsednik združenja
gledaliških skupin Slovenije
in
prav
temu
njegovemu
ustvarjalnemu obdobju gre ne­
m a r a z a h v a l a za r a z c v e t g l e d a ­
liških skupin na Celjskem.
» P o j d i t e za m a n o ! « j e g a n j e n
dejal po k o n c u
predstave
O s k u b i t e jastreba, ki so m u jo
t r n o v e l j s k i Z a r j a n i za n j e g o v
praznik odigrali v p e t e k zve­
č e r . P r i š l i s o t u d i g o s t j e s če­
s t i t k a m i iz d r u g i h d r u š t e v in
s k u p i n , ki hodijo p o njegovih
p o t e h , s k u p ^ z b o g i n j o Talijo.
MATEJA PODJED
ZAPISOVANJA
Stop the War
Iz naslova
sodeč
bi
lahko
kdorkoli
sklepal
na še en po­
ziv k ustavitvi
ognja na Hr­
vaškem,
kot še eno
besedilo,
ki obsoja
»ne boj,
mesarsko
klanje«,
kakor bi se znal
izra­
ziti že zdavnaj
pokojni
Fran­
ce Prešeren,
v sosednji
repu­
bliki, kot še en apel
»vsem
ljudem
dobre
volje«,
da bi
vendarle
razumeli,
kaj se de­
jansko
dogaja med Dravo
in
Jadranom
na eni in med
Kol­
po ter Drino na drugi
strani.
Pravzaprav
ne bo prav
nič
narobe,
če bo pričujoči
tekst
razumljen
tudi s te plati, seu
končno
v tehle
»zapisova­
njih«
še ni bilo
besedice
o grozotah,
ki se
dog£(j^jo
v naši neposredni
bližini.
Si­
cer pa opozarjam
na
gostova­
nje hrvaških
pisateljev,
ki se
je pred tednom
dni
dogodilo
v
Cankarjevem
domu
v Ljubljani,
na »prvo
gosto­
vanje
hrvaških
pisateljev
v tujini«,
kot se je na
sreča­
nju ilustrativno
izrazil
vodja
hrvaške
delegacije,
sicer
pi­
satelj in Literarni
zgodovinar
ter predsednik
Hrvaškega
pisateljskega
društva
(Dru­
štvo
književnika
Hrvatske)
Nedelj ko
Fabrio.
Srečanje
oziroma
tribuno
je vodil
Rudi
Šeligo
in jo
podnaslovu
kar kot
Hrvaški
pisatelji
v vojni, kar je
konec
koncev
popolnoma
točno.
Čeprav so se s peresom
v ro­
ki (namesto
s puško)
zbrali
na tribuni
(namesto
na
fron­
ti), kjer se ponavadi,
mimo­
grede
povedano,
veliko
go­
vori in malo pove, so s tem
vs£u simbolno
»ubili«
nekaj
sovražnikov.
Govorili
so na­
mreč iz srca in duše.
Njihovo
hotenje
in zelenje
se je
kot
reka,
če se izrazim
malce
pesniško,
ker konec
koncev
gre vendarle
za pesnike,
zli­
valo k enemu
samemu
izhvu
v
morje,
imenovanem:
STOP THE WAR.
Zaustavite
vojno in necivilizirano
izni­
čenje
vsega
tistega,
česar
pravimo
dosežek
človeškega
uma
in omike.
Zaustavite
najbolj
krvavo
vojno
v evropski
zgodovini,
zausta­
vite vojno, ki to več ni,
zakaj
na Hrvaškem
gre za
genocid
nad enim narodom,
nad
nje­
govo
kulturo,
identiteto
in
celotnim
njegovim
bitjem.
Hrvaški
mojstri
pisane
bese­
de so se v Slovenijo,
k slo­
venskim
kolegom
prišli
do­
besedno
»izpovedati«,
»izjo-
kati«...,
povedati
neksji
tistega
najhujšega,
lahko zgodi nekemu
nai
človeštvu
in
nenazadnj^
kemu
posamezniku.
Sk
ski sogovorniki
jih niso
žili, niso bili patetični,
J
si
marsikdo
predsU
temveč
so s celo
vrsto
kretnih
mnenj,
predlog
stališč predstavili
laste
gled na dognanje
na j
škem.
In seveda
poj
konkretno
pomoč:
zbj
knjig
za sesuto
vinko
knjižnico,
prirejanje
trik
in simpozijev
ter kar je
raznoraznih
omizij za prej
v o porušenih
katedral
vi
beniku
in Osijeku
ter orgai
ziranje prireditev
za uniiti
osiješko
gledališče.
S t«
v zvezi se pa pozivajo
dje, vsi kulturniki
v Slon
ji, da s svojimi
močmi, j
svojih
močeh
pomagajo i
konkretno
prispevajo
no knjigo
v vinkovško
taj;
nico, slikarji prodajo
kakh
shko
in njen izkupiček u
menijo
obnovi
hrvaških Jci
turnih
spomenikov,
glet
liščniki
odigrajo
kaki
predstavo
s katere
bi bil
kupiček
namenjen
osiješk
mu gledališču...
Sevedai
je nujno
potrebno
še
pisati
raznorazne
apc
v svet, apelirati
na pozna
kulturne
delavce
v tujini,i
še ti po svojih
močeh in;
lastni vesti pomagajo
hni
skim kulturnikom,
hrvaši
mu narodu in njegovi
kut
ni obnovi.
Zdaj ni čas
vojne, v kateri muze molisi
zdaj ni čas za kulturni
mo.
zdaj je pisatelj
in z njim «
kulturnik
pozvan
pred tnb
nalzgodovine,
da izkriiii''''jo pesem
k miru
na
škem.
Pa
čeprav
»jfl
s peresom.
fl
vsiji
Jcai
vedi
Ni človeka
na svet\i,wL
bil otok
zase,
kakor
^
v svojih
verzih
John Do^i^
velik človek
ne sprašuje^'
mu zvoni, ker se zavedi'zvoni
vsem
nam.
Če P^'
Hrvaška
bo padla
SLO"
nija. Če pade Zagreb
bo^
la tudi Ljubljana.
Zvoni
zvoni
še tudi kje
druš^f
Evropi
in po
svetu.
tudi
Lilcovna
Icolonija na
Poizeii
I
L i k o v n i k i - ljubitelji j
ž a l s k e , v e l e n j s k e in c\
ske občine so se v
u d e l e ž i l i p r v e l i k o v n e kj^
l o n i j e n a P o l z e l i , k i j e bi'J
posvečena
krajevnerfi
p r a z n i k u . K a r 22 Ijubn^
Ijev - l i k o v n i k o v j e
d a n n a P o l z e U i n nje^J
o k o l i c i u s t v a r j a l o razU«^"
U k o v n a d e l a , k i s o jih K
to zvečer razstavili v
d v o r a n i d o m a Svoboo
n a P o l z e U . N a razstavij,
p r i b U ž n o 60 U k o v n i h
razstava pa b o odprta
14. o k t o b r a .
•„
N a s l i k i : M e d ustvaflj
n j e m S t a n i s l a v a Stojal"'
v i č a iz C e l j a .
^.j
sobo
|ovo informacijsko
;rediSče za Kozjansko
a Podsreda
- ObnoviU
tudi sramotiini
stelter
j e m govoru opozoril na uničeval­
n o vojno n a H r v a š k e m , ki n e pri­
zanaša kulturnim
spomenikom.
Otvoritve so se udeležili številni
gostje, m e d njimi t u d i slovenski
m i n i s t e r za t u r i z e m I n g o P a š ter
predstavniki prijateljskega gradu
W o l f s e g g iz O b e r p f a l z a n a v z h o d ­
n e m Bavarskem. V njihovem ime­
n u je Podsredčane v slikovitem
r e n e s a n č n e m n oblačilu pozdravil
dr.Adolf Eichenseher, predsed­
nik kuratorija omenjenega gradu,
ki je opozoril, da n a B a v a r s k e m
naselja kot je P o d s r e d a nimajo
več, d a so s k a p i t a l o m k u l t u r n o
krajino p o p o l n o m a uničili. Zato je
P o d s r e d i priporočil, naj n e izgub­
lja s t a r e v a š k e a r h i t e k t u r e i n n a j
ohrani svojo originalnost.
^lformacijsko s r e d i š č e j e o d p r l
Središče je del širših naložb
^
1 predsedstva republike Slovev P o d s r e d o in S p o m i n s k i park
^dr. M a t j a ž K m e c l , k i j e v s v o ­
obnovljeni S o t o š k o v i d o m a srednjeveškega
trga
so v soboto slovesno
novo informacijsko sreL Spominskega parka Trebje bilo doslej v Bi•fj ob S o t l i , v n o v i h p r o s t o r i h
p a je dobilo tudi dvo^,iSO s e d e ž i . V s r e d i š č u b o d o
Q obiskovalci dobili inforJ^jje o k u l t u r n i h p r i r e d i t v a h
vsem, k a r j e n a K o z j a n s k e m
^no o g l e d a . P r i p r a v l j a l i b o d o
p r e d s t a v i t v e Kozjškega i n p r i l o ž n o s t n e r a z s t a V Podsredi so za d a n otvori^ središča o b n o v i l i t u d i s r e d pranger sramotilni
sredi
Lgda
Jjfli
gredišče
Jjsredi
jtivizijske
(veški
tber.
T r e b č e , z a k a t e r e s o l e t o s iz r e p u b h š k e g a proračuna namenili 9 in
p o l m i l i j o n o v d i n a r j e v , iz o b č i n ­
s k e g a p r o r a č u n a p a d o b r a 2 mili­
jona. Večina sredstev je namenje­
n a obnovi gradu Podsreda, letos
p a so v kraju dobili t u d i telefone.
V s e t o n e b i bilo m o g o č e b r e z sa­
m o p r i s p e v k a krajanov, ki j e bil
p o g o j za n a l o ž b e .
Otvoritev nove pridobitve Koz­
j a n s k e g a so s svojimi nastopi po­
pestrile številne kulturne skupine
s tega območja, instrumentalni
d u e t iz B a v a r s k e , k u l i n a r i č n a r a z ­
stava podsreških gospodinj ter
razstava z naslovom Odstrt spo­
min, ki razkriva zgodovino Podsrede. V srednjeveškem trgu pa so
predstavili tudi stare obrti.
BRANE
JERANKO
Med uglednimi
gosti sta bila predsednik
predsedstva
republike
Slo­
venije
dr.Matjaž
Kmecl
in bavarska
gosta
v renesančnem
oblačilu,
kot so jih nosili graščaki
na romanskih
gradovih
Podsreda
in Wolfsegg. Šaljivi
predsednik
kuratorija
gradu
dr. Adolf
Eichenseher
je
dejal, da nosi tudi drugačna
oblačila,
glede
maloštevilne
bavarske
udeležbe
pa je pripomnil,
da someščani
preveč
gledajo
TV in vsi ne
razlikujejo
povsem
med Slovenijo,
Slavonijo
in Slovaško.
»Strah
v hlačah« je imel celo njihov pihalni
orkester,
zato sta prišla z njim le
dva ljudska
glasbenika,
se je duhovito
opravičil
prijateljem
iz Podsrede.
Zlata simfonija Iz Zlatarne
v ponedeljek so v celj­ tarne. Razlika pa je tudi rešuje usmerjenost na zuna­
s k e m L i k o v n e m s a l o n u od­ v oblikovanju. K o t j e pove­ nje trge, ki so j o v p r e t e k l i h
p r l i r a z s t a v o z l a t e g a n a k i ­ dal S t a n i s l a v R a n d l , e d e n letih že utrdili. Upajo, d a se
ta, ki b o sestavljal kolekci­ od avtorjev kolekcije, upo­ bo u s p e š n o prodajala tudi
jo, s k a t e r o se b o Z l a t a r n a rabljajo pri t e h izdelkih zelo n o v a kolekcija, v k a t e r o se
C e l j e p r i h o d n j e l e t o p r e d ­ d r a g e m a t e r i a l e , p a t u d i v e č b o u v r s t i l o p r i b l i ž n o 80 o d ­
stavljala n a tržišču. Raz­ materiala lahko
uporabijo stotkov razstavljenega naki­
s t a v l j e n i h j e p r i b l i ž n o 400 k o t p r i s e r i j s k e m n a k i t u , ki ta. O b l i k o v a n j e v s k l a d u
izdelkov, ki b o d o d o s o b o t e i m a p r e d p i s a n o težo in je ce­ « m o d n i m i s m e r n i c a m i , ki
n a p r e i z k u š n j i o k u s a obi­ nejši. Z a t o se l a h k o obliko- narekujejo b a r v n e
kamne,
skovalcev
in
p o s l o v n i h v a l č e v e ideje bolj uveljavijo. fantazijske briljante in m o d ­
partnerjev Zlatarne. Po raz­
Čeprav tudi v Zlatarni ob­ n o kombinacijo belega in ru­
s t a v i b o o b l i k o v a l s k a e k i p a čutijo položaj, v k a t e r e m se m e n e g a zlata.
n a podlagi ocen obiskoval­ je znašlo gospodarstvo, jih
NATAŠA GERKEŠ
cev dokončno izoblikovala
kolekcijo.
N a ogled razstave so pova­
bili p a r t n e r j e iz S l o v e n i j e , za­
h o d n e g a d e l a H r v a š k e i n iz
tujine. Š e posebej upajo, da
jih b o d o obiskaU Avstrijci in
I t a l i j a n i , saj n a m e r a v a j o d e l
V celjskem Muzeju novejše zgodovine so v p o n e d e ­
kolekcije prodati na njihovih
ljek o d p r l i r a z s t a v o o b 71-letnici o r g a n i z i r a n e g a delo­
tržiščih.
vanja slepih na S l o v e n s k e m . Razstavljeni so pripo­
»Zlatarna uvaja galerijsko
m o č k i za u s p o s a b l j a n j e ljudi s p r i z a d e t i m v i d o m , p a
prodajo. Izdelki so narejeni
t u d i n j i h o v i i z d e l k i , o d r o č n i h d e l d o p r a k t i č n i h iz­
v m a j h n e m številu in so
delkov.
oproščeni prometnega dav­
ka,« j e pojasnila A n i c a BrOrganizacija slepih in slabovidnih v Sloveniji zdru­
glez, izvršna direktorica Zla­
žuje tri tisoč članov, ki so vključeni v devet m e d o b č i n ­
s k i h d r u š t e v , n j e n a u s t a n o v i t e v p a s e g a v l e t o 1920.
Razstava slepih
iomacijsko
središče
Spominskega
parka
»Trebče«
bo poslej
v obnovljeni,
bivši
Sotoni domačiji
v srednjeveškem
jedru Podsrede.
Otvoritveno
slavje,
ki so se ga
udeležili
mačini in številni
gosti, so popestrili
z razstavo
o zgodovini
Podsrede,
multivizijsko
odstavitvijo
Kozjanskega,
v trgu pa so nato pokazali
svoje znanje mojstri
starih
obrti,
m so lončar Franc Čretnik
iz Lemberga,
pletarja
Franc Terner iz Trebč in Jože Rak iz
tfonja, kovaška
mojstra
Milko Podgoršek
iz Pisec in Jože Krainer
iz Bizeljskega,
sodar
iiimčič
in rezbar
Marko
Kostanjšek
iz Podsrede,
steklarski
mojster
Iztok Zupan
iz
mga...
Foto: EDO
EINSPIELER
lit o Veroniki
eronika, v i z v e d b i P l e s p f o r u m a iz C e l j a , b i m o 8 doživeti svojo k r s t n o
fizoritev v č a s u S v e t o v n e slovenskega k o n g r e s a , p a
]o v o j n i d o g o d k i p r e m a ''i v m i r n e j š i č a s . T a k o b o
fiiiera v s o b o t o o b p o l
"^ih z v e č e r v S l o v e n s k e m
^skem g l e d a h š č u C e l j e .
^tem d o g o d k o m b o P l e s /omm o b e l e ž i l t u d i š e s t I^Uetnico s v o j e g a d e l a n a
""•očju p l e s n o g l e d a h š k e
^^tnosti.
}^ V e r o n i k o j e
izvirno
^_t)o n a p i s a l N e n a d F i r š t ,
je, p r i s p e v a l a
Bina
"^Pe-Žmavc, s c e n a in k o ­
Slepi in slabovidni se n a S l o v e n s k e m še v e d n o
borijo za e n a k o p r a v n o v k l j u č i t e v v življenje, za kvali­
t e t o življenja ter za socialno, p r o f e s i o n a l n o in p o k l i c n o
rehabilitacijo. Mislijo, d a j e življenje prijetno, če naj­
dejo njegov smisel. M n o g i so ga našU, k a r d o k a z u j e
tudi razstava v Celju. O d p r t a b o v Muzeju novejše
z g o d o v i n e v s a k d a n o d 9. d o l 18. u r e , d o 14. o k t o b r a ,
pokrovitelj razstave pa j e H m e z a d Žalec, delovna orga­
nizacija E x p o r t - i m p o r t .
2 g
s t u m i so delo F r a n c a Purga,
koreografija pa G o g e Stefanovič-Eijavec. Zaplesale bo­
do: Sava Malenšek, Estela
Žutič, Ksenija
Steblovnik,
B a r b a r a Lebič, Tanja Ferlež,
Vesna F r a n k o in a n s a m b e l
Plesnega foruma.
Izhodišče
predstave
je
iskanje poti do Veronike, ki
je mit, je legenda in del naše
p o d z a v e s t i , iluzije in r e s n i č ­
nosti. N a ta plesno gledahški
d o g o d e k vabi tudi izvirno
z a s n o v a n g l e d a l i š k i list, k j e r
se, v s a k v svoji g o v o r i c i ,
predstavljajo glavni ustvar­
jalci predstave o Veroniki.
MP
^Btnine šmarsicili upoicojencev
^Drodaj
'dinarskem d o m u u p o k o so p r i p r a v i l i t r a d i c i ­
j o razstavo izdelkov, ki
/"skrbovanci izdelajo pri
terapiji. Razstavljajo
l^^^ine, t a p i s e r i j e , m a k r a % Vezene p r t e , o t r o š k e
^ in o k r a s n e p r e d m e t e
^Snovanja. R a z s t a v a b o
^ do p r i h o d n j e nedelje.
^ ^ P i č e k o d p r o d a n i h izju^^. k i j i h v d o m u r a z s t a »J^akrat l e t n o , b o d o n a ^ ^ za n a k u p m a t e r i a l a i n
) ^Srado o s k r b o v a n c e m ,
v šmarskem domu
u p o k o j e n c e v 188, v e n d a r j e
polovica nepokretnih, delov­
n a terapija p a t u d i za pokretn e ni o b v e z n a . Tisti, ki želijo,
l a h k o tu ustvarjajo najrazlič­
nejše izdelke, se sproščajo,
telovadijo, obiskujejo
pev­
s k e vaje, obdelujejo vrt, skr­
bijo za h l e v s 33 prašiči in
p o d o b n o . Udeleženci delov­
n e terapije, ki jo vodi Franja
U b i p a r o v i č , v s a k m e s e c pri­
pravijo k a k š n o
prireditev.
O b razstavi izdelkov pa so
t u d i letos izdali glasilo Š m a r ­
ski oskrbovanec.
Z. S.
Marijino znamenje v Prelioidu
L e t a 1942 o d s t r a n j e n o M a r i j i n o z n a m e n j e z o p e t stoji p r e d
š e n t p a v e l s k o cerkvijo v P r e b o l d u . V nedeljo d o p o l d n e ga j e
b l a g o s l o v i l š k o f d r . J o ž e f S m e j iz M a r i b o r a . T o z n a m e n j e s o
p o s t a v i l i p r e d n i k i l e t a 1880. M a r i j i n k i p j e v i s o k 2,2 m e t r a i n j e
bil u h t n a M o r a v s k e m . O b n o v i l i s o g a d e l a v c i F e r r a l i t a t e r
m o j s t e r iz Š e n t j u r j a . N a č r t za š e s t m e t r o v v i s o k k a m e n i t p o d s t a ­
v e k j e n a p o d l a g i s h k iz l e t a 1934 i z d e l a l Z a v o d za n a r a v n o in
k u l t u r n o d e d i š č i n o v Celju. I z k l e s a l i s o g a d e l a v c i p o d j e t j a
M a r m o r iz S e ž a n e , v r s t o k a m n a p a s o i z b r a h p o z a p i s u š e n t p a v e l s k e f a r n e k r o n i k e . P r v o t n i p o d s t a v e k j e bil iz n a b r e ž i n s k e g a
k a m n a . P r e b i v a l c i š e n t p a v e l s k e in m a r i j a r e š k e fare so v v e h k i
večini, n e glede na v e r s k o prepričanje in težak gospodarski
p o l o ž a j , z b r a l i d e n a r in p o m a g a l i p r i p o n o v n i p o s t a v i t v i Mariji­
nega znamenja.
I. D., F o t o : T O N E T A V Č A R
V vodnem stoipu
V o d n i stolp v Celju postaja v s e bolj o d p r t za k u l t u r n e
prireditve in t a k o je minuli t e d e n odprl vrata m l a d i m ustvar­
j a l c e m gledališča F z g i m n a z i j e Celje. M l a d i so uprizorih,
najprej premierno, nato pa še reprizno. Zaprta vrata Paula
S a r t a in t a k o z n o v a opozorili n a s e . Z a tiste, ki ste jih z a m u dih - srečanje z Zaprtimi vrati b o še jutri, v petek ob pol
o s m i h zvečer.
MP, Foto: E E
Ni deia za hh
zapornilce
Zvon za nrliateljstvo prek meja
v soboto in nedeljo so
Zgornjesavinjski
planinci
gostili
sosede,
planince
z avstrijske Koroške, ki so
s sabo prinesli 25-kilogramski bronasti zvon prijatelj­
stva. Ta zvon bo poslej pel
v Koči na Loki pod Raduho
»kot znak prijateljstva, po­
vezanosti
in
solidarnosti
z našo sosednjo državo in
njenimi prebivalci.«
T e b e s e d e s o k o r o š k i pla­
ninci zapisali n a posvetilo, ki
so ga podarili skupaj z zvo­
nom.
Akcijo
Prijateljstvo
prek meja - obisk pri sosedu
pripravljajo v Koroški aktiv­
ni skupini, ki združuje pla­
ninska društva na Koro­
š k e m , sodelujejo p a še Slo­
vensko planinsko
društvo
Celovec, Slovenski vestnik
in pevsko društvo Sangerrunde
Ebenthal.
Zvonovi
prijateljstva že donijo n a
«Salzburškem, ob K r n s k e m
jezeru,_v Italiji in n a avstrij­
s k e m Štajerskem, v znak so­
lidarnosti p a so se avstrijski
Korošci letos
odločili za
Zgornjo Savinjsko
dolino.
»Vodilo n a s j e ljubiteljstvo
d o g o r a , š e p o s e b e j p a soli­
d a r n o s t zaradi p o p l a v in slo­
v e n s k i h p r i z a d e v a n j za last­
n o državo,« j e o b s l o v e s n e m
blagoslovu zvona v Lučah
povedal eden izmed organi­
zatorjev akcije Miha Trav­
nik. Avstrijski Korošci p a so
še posebej opozarjaU, d a bi
l a h k o bila p o t d o s o s e d o v
v Zgornji Savinjski dohni
precej k r ^ š a , če bi bil odprt
mejni p r e h o d Pavličevo sed­
lo, t e r h k r a t i o b l j u b i h , d a si
b o d o prizadevali za čim­
prejšnje odprtje.
N a C e n t r u pravijo, d^.
š i m z a p o r n i k o m včasjK
d e l o i n s t r e h o n a d glayj
p a j i m t o n e u s p e v a vg*
z a t o j e v s e v e č t a k i h , ki
novno
znajdejo
v j
K l j u b t e m u p a nekdan
p o m i k o m n u d i j o štiri vr
m o č i - m a t e r i a l n o 02. (j,
p o m o č , o b l e k o Rdečegj
s t a n o v a n j e , č e g a nimj
m o č p r i i s k a n j u zaposl
p r i v k l j u č e v a n j u v druj
K e r p a j e l j u d i , potrebi
moči, v s e v e č , bivšim z
k o m v s e težje p o m a g a j ^
pogosteje jim lahko
l e k a k š n o p o g o d b e n o zap,
t e v , p o v r a t n i k i p a si tudi ^
i š č e j o d e l o . P r i t e m so nji,
g o s t e j e n e u s p e š n i in
t r o v r n e j o n a s t a r a pota..
omogoj
sezati
Takole
so ob pesmi
Beli cvet (Edelweis),
ki jo je izvedel
čani sklenili
roke v znak prijateljstva
in dobrososedskib
na, ki so ga pripravili v sobo­
to v Lučah, so sodelovali av­
strijski Korošci in lučki m o ­
ški t e r dekUški pevski zbor.
Avstrijci s o si n a d v o d n e v ­
n e m obisku ogledali lepote
Logarske doline,
spoznali
krajevne
znamenitosti,
še
posebej pa jih je navdušila
Snežna jama pod Raduho,
k a m o r so jih Zgornjesavinj­
ski planinci odpeljali v n e ­
deljo.
URŠKA SELIŠNIK
Ob slovesnem blagoslovu
bronastega planinskega zvo-
Sadovi Ziatega
griča
N a 70 h e k t a r j i h r o d n i h
vinogradov Škalc so včeraj
začeli s trgatvijo. Z a r a d i
poškodb, ki jih j e povzroči­
la t o č a , s o g r o z d j e v p r e t e ­
klih d n e h že spodbirali.
Kljub
temu
pričakujejo
v podjetju Zlati grič d o b r o
l e t i n o - p r i b l i ž n o 400 t i s o č
kilogramov kakovostnega
grozdja.
» Z l a t i grič« j e z a ž i v e l s 1.
o k t o b r o m . T a k r a t s e j e ločil
o d k o n j i š k e K m e t i j s k e za­
d r u g e i n si n a m e s t o T O Z D
L a s t n a proizvodnja^ n a d e l
lepo zveneče ime. Štiride­
set zaposlenih j e sedaj sre­
di n a j o b s e ž n e j š i h i n t u d i
najbolj privlačnih j e s e n ­
skih del.
Nasadi jablan so obrani,
p r i n e s l i p a s o b l i z u 70 v a g o ­
nov jabolk. Večino jih bodo
prodali n a plantaži Dobji
dvor.
MBP
v C e n t r u z a sociaij,
v Celju, k a m o r p r i w
p o r n i k i p o odsluž«^
i s k a t z a p o s l i t e v , so v n
v i z Z a v o d o m za zapo^
l e t o s n a š l i d e l o le ,
vseh, ki so prišli ii
lučki
pevski
zbor,
darovalci
zvona
in
Zgornjesavinj-
m
Računainiif na liribovski kmetiji
ž e l e l a si je računalnik.
Vse počitnice je vneto poga­
njala pedala gorskega kole­
sa in razvažala knjige Mo­
drega Janeza po hribovskih
zaselkih, da bi zaslužila za
računalnik. P a ni. Zato pa
se je Natalije Podjavoršek
iz L i p e p r i F r a n k o l o v e m , k i
obiskuje tretji letnik Peda­
goške gimnazije v Celju in
namerava študirati mate­
m a t i k o i n fiziko, usmilil
žreb v K m e č k e m g l a s u . . .
V rubriki za mlade so v po­
čitniških tednih pri Kmeč­
Obnovitev vodovoda na Poizeii
N a Polzeli so lani m o d e r n i ­
zirali c e s t o L o č i c a - B r e g t e r
zgradili pločnik od Brega d o
Polzele. V t e h d n e h p a se lo­
tevajo
obnove
vodovoda
v središču Polzele, k a r je tu­
d i n a j v e č j a n a l o ž b a iz p r o ­
g r a m a samoprispevka. Pri­
čenjajo se tudi
strokovna
ureditvena
dela v
parku
Šenek.
Obnova vodovoda se bo
pričela z zamenjavo primar­
nega cevovoda od Polzele do
Brega, dela pa bo opravila
K o m u n a l a iz Ž a l c a . Z a u r e s ­
ničevanje n a č r t o v imajo le­
tos zagotovljenih 2 0 0 tisoč
dinarjev republiških in prav
toliko občinskih
sredstev.
dekliški
odnosov.
obračajo seno in otavo, k o
r o č n o s a d i j o k o r u z o i n š e zla­
sti, k o j o k o ž u h a j o . T o j e n ^ Ijubše opravilo Hriberniko­
v i h otrok. Veliko v e d o o sta­
rih običajih in kožuhanje j e
priložnost, da tovrstni običa­
ji oživijo. D o b r o p o z n a j o t u d i
miklavževanje, pa prave in
neprave »parkeljne«, s kate­
r i m i j i m j e m a m a A n i c a za­
grozila,
kadar
niso
bili
pridni.
P r i H r i b e r n i k o v i h tJ
z n a r a v o i n l j u d s k i m iaJ
lom, nadaljujejo tradidi
b i c i n d e d k o v . H k r a t i pa
j o za jutrišnji d a n , v
b r e z r a č u n a l n i k a n e bo
T e g a s e d o b r o z a v e d a mi;
s i m p a t i č n a Natalija,
p o č i t n i c e d e l a l a za rač.
n i k , p o t e m p a j i g a j e po:
l a s r e č a . . . P r i š e l j e v p;
roke.
katei
kije
Zdraviia povzročajo giavoboi...
k e m glasu pripraviU nagrad­
O teh naložbah je v soboto
n o igro Počitniška košarica.
n a s l a v n o s t n i seji s k u p š č i n e
Vanjo so nabiraU odgovore
in sveta K S Polzela sprego­
m l a d i h bralcev n a zastavlje­
voril p r e d s e d n i k s k u p š č i n e
na vprašanja. Prva nagrada,
K S S t a n k o Novak. Sejo so
računalnik, j e z ž r e b o m pri­
pripraviU v počastitev kra­
padla sedemnajstletni Natajevnega praznika, ki ga na
liji.
PolzeU praznujejo v s p o m i n
Natalija živi n a h r i b o v s k i
n a leto 1 9 4 2 , k o so v Maribo­
kmetiji Hribernikovih, kot
ru ustreliU p r v e talce s Pol­
se Podjavorškovim po do­
zele.
m a č e reče. Poleg staršev so
N a s l o v e s n o s t i s o podelili t u š e štirje otroci. V s i s e šola­
tudi letošnja priznanja in jo in vsi se n a k m e č k a dela
pohvale, k i s o j i h prejeli Hil- d o b r o spoznajo. N i h č e o d
d a Pfeifer, S t a n k o Š t o r m a n , n j i h n o č e sUšati, d a j e življe­
krajevna organizacija RK, nje n a k m e t i h težko. Njim j e
Jože Vrečko, Martin Steiner vse lahko - k o kosijo n a roke
i n T u r i s t i č n o d r u š t v o P o l ­ ali s k o s i l n i c o , k o r o č n o
zela.
T.TAVČAR
P o p l a v l j e n a z d r a v i l a iz celj­
s k e b o l n i š n i c e š e v e d n o čakcgo
n a svojo, z a e n k r a t še nedoreče­
no usodo. Posebna republiška
k o m i s i j a , k i s o j o i m e n o v a l i la­
ni, i n k i r a z i s k u j e z a p l e t e z a r a ­
di zdravil, pripravlja sedaj zak­
ljučno poročilo, v katerem b o
poleg nakazanih rešitev tega
p r o b l e m a Zcihtevala t u d i o d g o ­
vornost vseh, ki so sodelovali
pri
načrtovanem
sežigu
zdravil.
Zapleti so nastali takoj p o
lanski poplavi, k o naj bi uniče­
n a z d r a v i l a iz c e l j s k e b o l n i š n i ­
ce sežgali v šoštanjski t e r m o ­
elektrarni. V celjski bolnišnici
so pripravili s e z n a m u n i č e n i h
zdravil in ga posredovali n a
ustrezne republiške organe, ki
s o u g o t a v l j a l i , ali s o d i j o z d r a v i ­
la m e d p o s e b n e o d p a d k e ali
ne. R e p u b l i š k i sanitafl
š p e k t o r j e izdal o d l o č b o «
g u z d r a v i l , v e n d a r pa v Vd(
t e g a n i s o storili. Občinsio
v r š n i s v e t j e o d l o č n o zaUj
d a z d r a v i l a o d p e l j e j o izm
s k e o b č i n e , k a r s e j e tutffl
d i l o . S e d ^ j e t u d i posebnal
p u b l i š k a k o m i s i j a ugotoj
da poplavljena zdravila«
med posebne odpadke!
j i h z a r a d i k a l c i j e v i h in iek
v i h o k s i d o v n i primerno SI
gati.
^
T a k o s o z d r a v i l a iz SM
r o m a l a n a z ^ v Celje, W
s e d a j p o v s e h zagotovililii
p o l n o m a v a r n o i n pra"
h r a n i j o v p r o s t o r i h bolniJr
M o ž n o j e , d a b o d o popla\ v
z d r a v i l a s e ž g a l i skupaj y
padki z Jesenic.
I
Siovesnost pri Sv. Ani na Vrheh
V nedeljo, 1 3 . oktobra o b 1 5 . uri b o pri podružnični cerkvi
Sv. Ane n a Vrheh pri Teharjih cerkvena slovesnost, ki j o b o
vodil mariborski škof dr. F r a n c Kramberger. Blagoslovil b o
novo c e r k v e n o fasado, odkrili pa b o d o tudi s p o m i n s k o ploščo
ž r t v a m p o v o j n e g a nasilja. N a v z o č i b o d o t u d i p r e d s t a v n i k i v l a d e
in s k u p š č i n e R S , p r e d s e d n i k celjske o b č i n e , p r e d s e d n i k izvrš­
n e g a s v e t a Celje t e r p r e ž i v e l i t a b o r i š č n i k i , m e d n j i m i b o t u d i
n e k ^ p r e d s t a v n i k o v iz A v s t r i j e .
Z . S.
Teritoriaici so poicazali sodobno oborožitev
Čakanje na premog
V v e l e n j s k e m r u d n i k u Ugnita čakajo prevozniki v vrsti za p r e m o g tudi p o 1 1 . ur. Z a t o so
v r u d n i k u uvedli še e n o čakalno d o b o . K o k u p e c vplača p r e m o g , m u določijo tudi d a n , k o
bo prevoznik p r e m o g tudi dejansko dočakal. Se bodo tako vrste zmanjšale?
L. O
N a č r e t i n a D o b r o v l j a h s o v s o b o t o p r o s l a v i l i p e t d e s e t l e t n i c o z n a m e n i t e frontaln^
I. Š t a j e r s k e g a b a t a l j o n a z N e m c i . T o j e b i l a e n a p r v i h t a k š n i h b i t k p r i n a s . N e m c i so j
v e h k e i z g u b e , b i t k a p a j e o d m e v a l a d o H i t l e r j e v e g a b r l o g a , saj j e bil p o r u š e n mit o
magljivosti n e m š k e vojske.
ip(
S p o m i n n a b i t k o j e o b u d i l š e ž i v e č i u d e l e ž e n e c R a d o Z a k o n j š e k C e n k a r , kulW^ IJII
g r a m p a s o p r i p r a v i U u č e n c i o s n o v n e š o l e z V r a n s k e g a t e r m o š k i p e v s k i z b o r iz
J^J!
O b tej priložnosti so b i h deležni največ p o z o r n o s t i p r i p a d n i k i teritorialne o b r a m b K
p r e d s t a v i l i n a j n o v e j š o o b o r o ž i t e v , p r i k a z p a s o i z k o r i s t i h t u d i k o t u č n o u r o za ^
osemsto članov Zveze rezervnih vojaških starešin.
.^i'
J A N E Z VEDENIK, Foto: TONE
! kakšno pravico pobirajo vstopnino?
^gKl planinci
ogorčeni
zaradi
vstopnine
j planinskega društva Celje ostro nasprotujejo pla^'^fispevka o z i r o m a v s t o p n i n e z a p r i h o d v L o g a r s k o
•nO. M e n i j o , d a m o r a b i t i v s t o p p r o s t i n d a n i h č e n i m a
'•'jfe p o b i r a t i t a k s n a j a v n i h c e s t a h , k i s o b i l e z g r a j e n e
sredstvi. Trdijo, da doslej niso opazili, da bi
/prometom in parkiranjem v Logarski dolini karkoli;
'be. s a j s o z a s e d e n a l e n e k a j d n i v l e t u , p a š e t o p r e d t ob s o b o t a h i n n e d e l j a h . M e n i j o t u d i , d a s e l a h k o
zaračunavajo le za nudenje d o l o č e n i h uslug ali
^vnosti, o d p o s a m e z n i k a p a j e o d v i s n o , a l i b o u s l u g o
Jjl in j o p l a č a l .
fiipnimi
^ojbine
jianinci
pravijo, da so
logarski d o l i n i i n v S a v i n j jj^pah z g r a d i l i i n o b n o veliko d o m o v , izdelali
p p l a n i n s k i h poti, za k a j ni p o t r e b n o p l a č e v a t i
vstopnin ah poseb,{aks. S k a k š n o p r a v i c o
^0 sedaj, k o j e v s e t o z g r a ­
bi p r e d v s e m p o z a s l u g i
organizacije, pon a j a v n i h c e s t a h za-
[lenih
.finske
Jljajo
rpodjetju E p s i t r d i j o , d a
^s, da s o m o r a l i p l a n i n c i
ičevati v s t o p n i n o t u d i z a
ikov k o t . . .
juce i n p o b i r a j o t a k s e , s e
ižujejo p l a n i n c i . H k r a t i
dodajajo, d a p o d p i r a j o
I druga p r i z a d e v a n j a z a
lanitev l e p o t L o g a r s k e d o t s posebnimi zaščitnimi
Rpi i n d a ž e l i j o p r i t e m
ji s o d e l o v a t i .
Predsednik P D C e l j e , A d i
(čar je p o d p i s n i k
tega
pročila, v k a t e r e m š e n a v a ita so za v s t o p n i n o i z v e d e i dnevnega časopisja in
isa m o z i r s k e g a i z v r š n e g a
sveta. V d o p i s u j e omenjeno,
d a so planinci morali plačati
pristojbino t u d i za M a t k o v
kot.
M a t e v ž L e n a r č i č iz p o d j e t ­
ja za t u r i z e m , p r o p a g a n d o in
fotografijo Epsi, k i j e sodelo­
val pri določanju vstopnine
za
Logarsko
dolino,
pa
o vstopnini razmišlja takole:
»Logarska dohna je
bila
p r e d t r e m i leti z o b č i n s k i m
odlokom
zavarovana
kot
krajinski park. V praksi pa
se ukrepi varstvo doline niso
uresničevali. Letos so v mozirski občini izdelah strategi­
jo razvoja turizma v Zgornji
Savinjski dolini, še posebej
p a so o b d e l a h L o g a r s k o doli­
no. Prepričani so, d a je treba
v Logarski dolini individual­
n i p r o m e t o m e j i t i , saj j e L o ­
garska dolina enkraten pro­
stor z vrsto izjemnih krajin­
skih prizorišč. Kolone avto­
mobilov kvarijo p o d o b o do­
line in jo spuščajo na raven
tranzitnega turističnega kra­
ja. Avtomobili, ki se jih v ko­
nicah nabere več k o t tisoč na
dan, onesnažujejo zrak, po­
krajino. Rezervat miru spre­
v Logarsko
dolino
minjajo v zabavišče v naravi.
V Logarski dohni tudi ni
pravilno u r e j e n i h in označe­
n i h parkirišč, obstajajo le
prostori pri posameznih ob­
jektih. Obiskovalci p a veči­
n o m a parkirajo na zasebni
zemlji, ki j e n a m e n j e n a k m e ­
tijskemu
in
gozdarskemu
obdelovanju, s t e m p a lastni­
k o m povzročajo veliko ško­
do. Veliko število obiskoval­
cev i m a L o g a r s k o d o l i n o za
i d e a l n o t o č k o za svoje p i k n i ­
ke, za njimi p a ostajajo s m e ­
ti, u n i č e n a t r a v a , o s i r o m a š e ­
na podrast in onesnažene vo­
de. Kurjenje n a t a k š n i h pi­
knikih pa predstavlja tudi
potencijalno
nevarnost
za
požare, ki lahko povsem uni­
čijo dolino.«
Vendar p a se doline ne da
k a r n a e n k r a t zapreti za pro­
m e t , za to so p o t r e b n e števil­
n e priprave. Urediti bi bilo
treba parkirišča pred vsto­
p o m v dolino, vzpostaviti
m o ž n o s t prevoza s kolesi,
k o č i j a m i , e l e k t r i č n i m i vozili,
konji...
»Trenutno stanje je takš­
no, d a za k a k r š e n k o l i u k r e p
ni denarja,« pojasnjuje Le­
narčič. »Denarja n i niti za
p o s t a v i t e v o z n a č e v a l n i h ta­
bel, klopi, k o š e v za smeti,
ureditev poti, tekaških prog,
niti za o d v o z s m e t i . D a bi
v z p o s t a v i h vsaj m i n i m a l e n
red, s m o s k u p ^ z večino
lastnikov zemljišč podpisali
dogovor, v katerem s m o se
d o g o v o r i l i za p o b i r a n j e pri­
s p e v k a za o h r a n i t e v Logar­
ske doline. K pogovorom in
p o d p i s u d o g o v o r a j e bil p o ­
vabljen t u d i p r e d s e d n i k celj­
skih planincev, vendar se
p o g o v o r o v ni udeležil,« pra­
vi L e n a r č i č , ki m e n i , d a j e
stanje v dolini, milo rečeno,
neurejeno...
»Če h o č e m o , d a s e stvari
premaknejo z mrtve točke, je
p o t r e b n o k a k š n o b e s e d o ali
s t a v e k iz o d l o k o v i n z a k o n o v
tudi uresničiti. Seveda pa
p l a č e v a n j e p r i s p e v k a za L o ­
garsko dolino kljub zako­
n o m in o d l o k o m ostaja v pri­
stojnosti p o s a m e z n i k a , nje­
gove m o r a l e in etike,« m e n i
Matevž Lenarčič.
Prireditve ob gasilskem jubileju
V soboto bodo celjski gasilci začeli
p r a z n o v a t i v e l i k i j u b i l e j - 120 l e t n i ­
co. D o p r i h o d n j e g a č e t r t k a se b o d o
vrstila srečanja gasilk, gasilcev vete­
ranov, prikazi gašenja s sodobno
o p r e m o , gasilski rally, taktična vaja,
kviz za mlade gasilce in seveda pa­
rada.
L e t a 1871 s o v p r o s t o r i h , kjer j e s e d a j
N o v i t e d n i k in R a d i o Celje, ustanovili
prvo celjsko gasilsko društvo. Obstaja­
lo j e d o u s t a n o v i t v e c e l j s k e p o k l i c n e
gasilske enote, ki se je nato preobliko­
vala v sedanji Z a v o d za p o ž a r n o var­
n o s t . L e t o s t o r e j m i n e v a 120 l e t o r g a n i ­
ziranega gasilstva v Celju in celjski o b ­
čini. P r a z n o v a n j e so p r i p r a v i h v m e s e ­
c u p o ž a r n e v a r n o s t i , o d s o b o t e , 12. o k ­
t o b r a d o č e t r t k a , 24. o k t o b r a .
P r v a p r i r e d i t e v b o v s o b o t o v gasil­
s k e m d o m u v Š k o Q i v a s i . O b 16. u r i s e
b o d o srečale gasilske in spregovorile
o svoji vlogi v gasilski organizaciji.
V č e t r t e k , 17. o k t o b r a b o n a D o b r n i
srečanje gasilcev veteranov. Prikazali
bodo gašenje z različnimi napravami
- od najenostavnejših do najsodobnej­
š i h . V s o b o t o , 19. o k t o b r a b o o b 8. u r i
gasilski rally za ž e n s k e in m o š k e eki­
p e , o b 14. u r i p a b o d o p r i p r a v i l i t a k t i č ­
n o vajo n a objektih Elektra, Zavaro­
valnice, Kovinotehne, Celeie in K o m u ­
n a l e v Celju. P o vaji b o p a r a d a , k i b o
k r e n i l a iz m e s t a p r o t i h a l i G o l o v e c .
T a m b o o b 17. u r i d r u ž a b n o s r e č a n j e .
Z a d n j a p r i r e d i t e v p a b o v č e t r t e k , 24.
o k t o b r a , k o se b o d o m l a d i člani gasil­
s k e organizacije p o m e r i l i n a k v i z u ga­
silskega znanja.
Gasilci so o b jubileju izdali b r o š u r o ,
v kateri so k r o n o l o š k o predstavljeni
najpomembnejši dogodki v razvoju
celjskega gasilstva v zadnjih dvajsetih
letih, za p r i h o d n j o p o m l a d p a priprav­
ljajo t u d i v e č j o r a z s t a v o .
TONE VRABL
D a n e s d e l u j e v c e l j s k i o b č i n i 19 t e ­
ritorialnih prostovoljnih
gasilskih
društev, šest industrijskih gasilskih
društev in poklicna gasilska enota.
V o b č i n i j e 2045 g a s i l c e v , o d t e g a k a r
845 o p e r a t i v c e v . 36 p o k l i c n i h g a s i l ­
c e v j e v Z a v o d u i n 32 v d e l o v n i h or­
ganizacijah.
Letos so s sredstvi dobljenimi za
sodelovanje v lanski poplavi nabavi­
l i 13 n o v i h m o t o r n i h b r i z g a l n , t r i p a
so podarili enotam na Ptuju, v Slo­
venskih Konjicah in Šmarju. Enajst
d r u š t e v jt ž e v e z a n i h n a Z a v o d p r e k o
alarmnih n a p r i v , zdaj pa delajo na
uvedbi tihega alarmiranja. Vključili
so se tudi v p o m o č h r v a š k i m gasil­
skim društvom.
Duhovnik JI je predpisal dolgo življenje
je dobivala s k r o m n o pokojnino, vsi
otroci pa so hodili v šolo. D a jih j e
lahko preživela, j e hodila n a dnino.
S e v e d a p a se j e tudi zanjo našel k a k
Gospodov d a n počitka. Takrat je rada
igrala karte, ki jih j e izdelal brat. O d
nekdaj je rada kvartala. O b nedeljah,
k o se ni s m e l o delati, j e z otroki igrala
A l i p a j i m j e b r a l a iz E v a n g e l i j a .
V e d n o j e bila samosvoja, kljub terr
p a j e bila njena vera v B o g a neizmt
na. Č e j e bila h r a n a za otroke, j o j e c
Bog, če j e ni bilo, j e p a č V s e m o g o č
ni hotel dati...
P i n t a r j e v a R e z k a z d a j ž e 17 l e t ži
pri hčeri, ki ji v r a č a d a n o ljubeze
V č e r a j s o s k u p a j n a z d r a v i l i . M i p a tu
di: V s e najboljše, P i n t a r j e v a m a m a !
NINA-MARUSKA SEDLAR.
Včeraj je Pintarjeva Rezka prazno­
vala stoti rojstni dan. Pravi, da je sto
let d o č a k a l a zato, k e r ji j e d u h o v n i k
d e j a l , d a j i h m o r a . N a j b r ž r e s , saj j e
v Storah, o n e s n a ž e m u kraju, zdržala
dlje k o t m a r s i k a t e r a u p o r n a r a s t l i n a . . .
Tereziji P i n t a r življenje ni prizanaša­
lo. R o d i l a s e j e v L a š k i , v a s i n a d Š t o r a mi, k j e r živi š e d a n e s . Ž e o d m a l i h n o g
j e p o o k o l i š k i h k m e t i j a h služila k o t
dekla. Tistih časov se z grenkobo spo­
minja. Spala je v hlevih in p o senikih,
v g o s p o d a r j e v o h i š o j e s t o p i l a le, k a d a r
je prinesla m l e k o . . .
K o ji j e bilo t r i d e s e t let, se j e p o r o č i l a
in rodila s e d e m otrok. D v a sta umrla,
leta 43 p a ji j e u m r l t u d i m o ž . Ostala j e
sama, vdova s petimi otroki. P o vojni
obraza,
pravilno
eksponiranega
(osvetljene­
ga).
Uporabil
je
ozkokotni
(tele)
objektiv,
ki
je
obraz
lepo
izrisal,
ozadje
pa je lepo
zabri­
sano.
Resno je k naši
akciji
FOTO
LIFE
pristopil
Ivan Kocbek
iz
Sloven­
skih
Konjic,
ki nam
je
poslal
kup čb
fotografij
večjega
formata.
Za ob­
javo smo izbrali
portret
znanca,
zanimivega
predvsem
zaradi
nena­
vadno
»kosmatega«
Poleg
avtorja
bo
na­
gradno
vizitko
našega
pokrovitelja
FOTO
STU­
DIA FONDA,
ki
pomeni
brezplačno
razvijanje
filma in fotografij,
prejel
še Bogdan
Suc za
kras­
no
mavrico,
ki jo
žal
v časopisu
ne
moremo
objaviti.
Enako
nagrado
tokrat
namenjamo
še
Domnu
Turnšku
iz Ce­
lja. Sicer
pa še
enkrat
velja
vabilo
vsem
foto
amaterjem,
da nam
po­
šljejo
svoje
izdelke,
saj
najlepše
nagrade
še ča­
kajo.
Upoštevamo
tako
črno bele kot barvne
iz­
delke,
pri
slednjih
pa
vam lahko
pomaga
tudi
naš pokrovitelj
STUDIO
FONDA,
ki vam
izdela
slike v najkrajšem
času,
dodaja
pa tudi, da je pri
njih aktualno
fotografi­
ranje
za nov
slovenski
potni
list, ki ga
bomo
slej ko prej vsi
potrebo­
vali.
Novo pohištvo za malčke
Minuli torek so v celj­
s k e m vrtcu Anice Černejeve prevzeli novo pohištvo
za
opremo
poplavljenih
enot ob lanski novembrski
poplavi. Pohištvo so izdela­
li v i t a l i j a n s k e m p o d j e t j u
G o n z a g a r r e d i iz G o n z a g e ,
odlikuje p a s e p o svoji ka­
kovosti in funkcionalnosti.
P o h i š t v o so d e l n o že na­
mestili v igralnice enot v Čo­
povi, Kajuhovi in Trubaijevi
ulici. N a Zelenici in n a L j u b ­
ljanski cesti, še nekaj časa p a
b o p o t r e b n o , d a b o d o vzgoji­
teljice znale k o m b i n a c i j o še
o h r a n j e n e g a starega in nove­
ga pohištva k a r najbolje upo­
rabljati. N o v a o p r e m a o m o ­
goča sistematično opremlja­
nje p o s a m e z n i h igralnic in
Reševaina alccija jamarjev
J a m a r s k a reševalna služba Štajerske regije je pripravila
d r u g o r e š e v a l n o v a j o v R a v b a r j e v e m b r e z n u g l o b o k e m 60
m e t r o v pri P o l z e h p o d G o r o Oljko. N a m e n vaje j e bil preiz­
k u s i t i d e l o v a n j e s i s t e m a za o b v e š č a n j e i n b r e z ž i č n i h z v e z ,
kot tudi samo reševanje ponesrečenca z vrvno tehniko.
V v a j i j e s o d e l o v a l o o s e m r e š e v a l c e v i n s e d e m j a m a r j e v iz
štirih regijskih k l u b o v B a k l a L e t u š , Podlasica Topolšica in
S i g a t e r S p e l g o s iz V e l e n j a . V a j o s i j e o g l e d a l t u d i n a č e l n i k
o b č i n s k e g a š t a b a za civilno zaščito Celje Z o r a n L a h , k i j e
d e l o j a m a r j e v u g o d n o ocenil. D o g o v o r i l i so s e t u d i za t e s ­
n e j š e s o d e l o v a n j e m e d civilno zaščito in jamarji.
S to vajo in prejšnjo v H u d i luknji pri Velenju so jamarji
svoje n a č r t e za letos v g l a v n e m izpolnili. Č a k a jih s a m o še
u d e l e ž b a n a r e p u b l i š k i v e č d n e v n i akciji, ki b o k o n e c o k t o ­
b r a v 300 m e t r o v g l o b o k e m b r e z n u V e l i k a L e d e n i c a p r i
Paradani v Trnovskem gozdu.
EDI VLASIČ
O b č i n s k a organizacija
RDEČEGA
KRIŽA
ŽALEC
p o z i v a v s e o b č a n e , ki bi
bili pripravljeni
s tem tudi nove pedagoške
pristope. V vrtcu že razmi­
šljajo o p o s e b n i h i g r a l n i c a h
za l i k o v n o , g l a s b e n o i n teh­
VZETI k S E B I B E G U N C E
nično vzgojo m a l č k o v ter
IZ H R V A Š I C E
o ločenih spalnicah, v kate­
naj pokličejo p o telefonu,
rih bi malčki zares imeli m i r
številka 713-136.
v času počitka. Prehod otrok
m e d p o s a m e z n i m i igralnica­
m i p a b o l a h k o t u d i bolj
odprt.
Pokroviteljstvo n a d sana­
cijo p o p l a v l j e n i h e n o t v r t c a
P l a n i n s k o d r u š t v o Celje v a b i
A n i c e C e r n e j e v e j e p r e v z e l p l a n i n c e in ljubitelje planin,
z a m e j s k i P r i m o r s k i d n e v n i k d a s e v s o b o t o , 12. o k t o b r a o b
iz T r s t a , k i j e m e d s v o j i m i 9. u r i u d e l e ž i j o p r o s t o v o l j n e
b r a l c i v t a n a m e n z b r a l 142 d e l o v n e a k c i j e . O b s p o d n j i p o ­
žičnice b o d o nalagali dr­
m i l i j o n o v lir. O b n a k u p u p o ­
h i š t v a p o d j e t j a G o n z a g a r r e ­ va, o b d o m u n a Okrešlju p a
zlagali. O k u s n a e n o l o n č n i c a
di, k i j e o p r e m o v v r t c u t u d i
b o za z a h v a l o i n v l o ž e n i t r u d ,
m o n t i r a l o i n t a k o p r v i č n a ­ d e l o v n o in r e k r e a t i v n o p r e ž i ­
stopilo n a s l o v e n s k e m tržiš­ vet d a n izpod Savinjskih gora
č u , p a j e k o t p o s r e d n i k s o d e ­ p a v l o ž e k za z d r a v j e . S i c e r p a
l o v a l o p o d j e t j e E f e k t iz A j ­ j e F r i š a u f o v d o m n a O k r e š l j u
d o v š č i n e . V z a h v a l o v s e m , k i o d p r t v s e d n i v o k t o b r u , le v e č ­
s o p o m a g a l i p r i o b n o v i vrt­ j e s k u p i n e j e t r e b a prej najaviti
c a , b o d o m a l č k i n o v e m b r a P D Celje ( t e l e f o n 24-802).
ali v z a č e t k u d e c e m b r a p r i ­
UM
pravili p o s e b n o otroško pri­
reditev v celjskem Narod­
SAMOSTOJNA SLOVENIJA 1 9 9 1 /
nem domu.
hmjUjk,
IS
Okrešelj vabi
stni
Pike in pikice...
Velenje je od ponedeljka
v znamenju neustrašne, po­
g u m n e in m a l c e nevzgojene
P i k e Nogavičke. P i k i n te­
den, kakor so organizatorji
Kulturni center Ivan Napotnik in Občinska zveza
prijateljev mladine poime­
novali prireditve ob tednu
otroka, mineva v znamenju
otroških junakov.
Velenjski otroci so že po­
slikali izložbeni prostor ve­
l e n j s k e N a m e , si o g l e d a l i lut­
k o v n o p r e d s t a v o in obiskali
u r o pravljic ter zapeli s Piko.
D a n e s p a s e o b 17. u r i z a č e ­
nja z a b a v n i kviz v velenj­
s k e m D o m u kulture, kjer bo­
sta P i k a in Ostržek preizku­
sila o t r o š k o z n a n j e . J u t r i ,
v p e t e k , 11. o k t o b r a b o B o ž o
Kos pred N a m o slkal P i k o
N o g a v i č k o , o b 17. u r i s e b o
otroška junakinja odpravila
v cirkus, hkrati pa bodo
predstavili še n o v o knjigo
o neustrašni Piki.
Osrednja prireditev Pikin e g a t e d n a se b o začela v so­
b o t o , 12. o k t o b r a o b 9. u r i n a
P i k i n e m trgu v Velenju. Ta­
krat se b o začel Pikin sejem,
olimpiada, otroke b o d o obi­
skali klovn velikan, slon ve­
Žaičani za otroke
v žalski zvezi prijateljev
m l a d i n e so se letos r e s n i č n o
potrudili in ob tednu otroka
pripravili
vrsto
zanimivih
prireditev, jutri pa se naj­
mlajšim obeta še d o d a t n o
presenečenje.
Ob koncu septembra
so
v o b č i n i že o r g a n i z i r a l i e n o d ­
n e v n i izlet p r v o š o l c e v v l j u b ­
ljanski živalski vrt, ki se ga j e
u d e l e ž i l o p r e k o 500 m a l č k o v .
Minuli t e d e n so se u č e n c i viš­
j i h r a z r e d o v o s n o v n i h šol u d e ­
ležili t e k m o v a n j a v š p o r t n i ori­
entaciji v Gotovljah^ osrednja
prireditev pa bo v Žalcu jutri
popoldne. Poimenovali so jo
K r a t k o č a s n i k , začela p a se bo
ob petnajstih pred j ^ č i n s k o
m a t i č n o k n j i ž n i c o v ŽSilcu. Or­
g a n i z a t o r j i n a p o v e d u j e j o za­
b a v n o t e k m o v a l n e igrice, stare
o t r o š k e ljudske igrice, n a s t o p
m a ž u r e t k iz L a š k e g a , p l e s n e
šole Bolero ter n a s t o p glasbe­
n e s k u p i n e Č u d e ž n a polja. M a ­
li n a d e b u d n e ž i s e b o d o t o k r a t
l a h k o izkazali še na o d r u sra­
mežljivih, d a bo teklo vse k o t
je treba, da bo skrbel Bojan
RakoYec. P o v s e m zastonj bo­
do v Žalcu tudi palačinke, na­
m e s t o v s t o p n i n e pa b o d o otro­
ci t o k r a t d o b i l i d r o b n a d a r i l c a .
P o b e s e d a h Elice J a k o p , ki
s k r b i za d e l o v d r u š t v u p r i j a t e ­
ljev m l a d i n e , s o n e k a j d r o b n i h
s t v a r i n a p r o s i l i p o d o m a č i h tr­
govinah, nekaj so jih tudi kupi­
li iz l a s t n i h s r e d s t e v , n a p o m o č
p a l a h k o priskočijo vsi tisti, ki
i m a j o d o m a še k a k š n o l e p o
ohranjeno igračko. V društvu
s o v e s e l i v s a k e s t v a r i za s t o j n i ­
c o želja, d o j u t r i p a j i h š e z b i r a ­
jo v občinski m a t i č n i knjižnici.
S t e d n o m otroka se v Žalcu n e
b o d o zaključile prav vse prire­
ditve, namenjene
otrokom.
N o v e m b r a b o v Žalcu še t a k o
imenovani
občinski
parla­
m e n t , ^ p o t e k a l p a b o p o d ge­
slom Živeti v miru.
IB
Za najmlajše v Celju
Celjska zveza prijateljev m l a d i n e je ob T e d n u otroka
pripravila številne prireditve.^
D a n e s b o k o n c e r t A n d r e j a Šifrerja, k i b o n a s t o p i l o b 10.
u r i v o s n o v n i š o h I v a n k e U r a n j e k , o b 12. u r i n a O S P o l u l e ,
o b 15. u r i n a O Š K o m p o l e . O b 15. u r i b o v Celju t u d i
l i k o v n a d e l a v n i c a M o t i v i Celja.
V p e t e k b o o b 10. u r i v s k u p š č i n i o b č i n e Celje O t r o š k i
p a r l a m e n t n a t e m o M l a d i v Celju, o b 16. u r i p a š p o r t n o
r e k r e a t i v n e i g r e n a T o m š i č e v e m t r g u . K i n o p o d j e t j e Celje
p a j e p r i p r a v i l o T e d e n o t r o š k e g a i n m l a d i n s k e g a filma.
Z. S.
likan, živali,
fijakar...
Uro
kasneje se bodo n ^ b o l j neu­
strašni otroci predstaviU na
P i k i n e m odru, kjer b o d o na­
stopile različne plesne sku­
pine. Lažnivi Kljukec, Krjav e l j , B u t a l c i i n d r u g i . O b 15.
uri pa b o otroke obiskala tu­
di čisto prava Pika, s p r e m ­
ljali j o b o d o r a z h č n i p r a v l j i č ­
ni prijatelji, o d K e k c a , Ostržka,
Robinzona,
Pepelke,
Sneguljčice, Rdeče kapice
do Barbapape.
Ob vseh prireditvah
so
v Velenju pripravili tudi več
razstav. V avli k u l t u r n e g a
d o m a je na ogled razstava
Ostržek v otroških
očeh,
v knjižnici prikazujejo Ostržka m e d otroki vsega sveta,
v v r t c u L u č k a p a otroci raz­
stavljajo svoje igrače. T u d i '
filmski
spored bo obogaten
s p r a v l j i č n i m i j u n a k i , saj si
lahko
otroci
v
velenjski
knjižnici, v N a m i ali v Z i b k i
o g l e d a j o filme o P i k i n i h d o ­
godivščinah. In še zadnja po­
sebnost
Pikinega
tedna:
v Velenju vozi P i k i n vlak, ki
čaka otroke na postaji pred
Namo.
U.S.
Kal vam ponuja narava jeseni
O b t e d n u o t r o k a s o v Celju t u d i letos p r i p r a v i l i t r a d i c i o n a l n o r a z s t a v o . Tokrat.
n a s l o v i l i » K a j v a m n a r a v a p o n u j a j e s e n i , s o d e l o v a h p a s o o t r o c i i n v z g o j i t e l j i c e vrtce
c e l j s k e m o b m o č j u , k i j i h j e z d r u ž i l Z a v o d z a s o c i a l n o m e d i c i n o i n h i g i e n o v C e l j u . Razj.,
k i j e b i l a p r e j š n j i t e d e n v M u z e j u n o v e j š e z g o d o v i n e C e l j e , s e j e v k l j u č e v a l a t u d i v pro^
S v e t o v n e z d r a v s t v e n e o r g a n i z a c i j e » Z d r a v j e v s e m d o l e t a 2000.« O p o z a r j a l a j e t a k o na':,
z a l a s t n o z d r a v j e , p r i k a t e r i n e g r e b r e z z d r a v e p r e h r a n e , k o t t u d i n a s k r b z a okolje,,
nekoč zaupano danes še nežnim otroškim ročicam.
F o t o : E D I EINSPIE:
Klopi nas ogrožajo
Cepljenje,
učinkovita
meningoencefalitisu
zaščita
Klopni meningoencefalitis je akut­
na, pogosto dvofazna bolezen, ki jo
povzroča virus, človek pa oboli zara­
di ugriza okuženega klopa. Prvotni
rezervoar virusa so razni glodalci,
gozdna in poljska miš, ptice, okužbo
p a p r e n a š a iz ž i v a l i n a ž i v a l i n t u d i
na človeka navadni klop. Podatki
o o k u ž e n o s t i k l o p o v so različni; pri­
bližno 0,5-10% je okuženih.
K l o p živi najraje v s v e t l e m , m e š a ­
n e m gozdu z nizko vegetacijo in veliko
vlage. Pozimi je otrpel, v toplejših me­
secih leta pa je najbolj aktiven. N a svo­
j o ž r t e v p r i d e iz g r m a a l i o d p a d l e g a
listja i n s e z r i l č k o m zarije g l o b o k o
v kožo. M e d pitjem krvi vnaša s slino
v r a n i c o v i r u s . C e ga s k u š a m o n a silo
odstraniti, rilček rad o s t a n e v koži in
p o v z r o č a d o d a t n o v n e t j e z m o č n i m sr­
benjem. Nevarnost okužbe je verjetno
majhna, če odstranimo klopa v prvih
petih urah, tako da m e s t o v b o d a nam a ž e m o z oljem, petrolejem, e t r o m ah
b e n c i n o m in p o č a k a m o d a k l o p od­
pade.
Slovenija predstavlja skrajni jugoza­
hodni del velikega e n d e m s k e g a po­
dročja z o k u ž e n i m i klopi. Največje šte­
vilo b o l n i k o v je v poletnih m e s e c i h .
proti
Draga kozjanska
starost
v š m a r s k e m d o m u upokojeni
s e j e z o k t o b r o m z a p r i b l i ž n o it
t i n o z v i š a l a p o v p r e č n a c e n a do
n e o s k r b e , k i z d a j z n a š a 227
narjev.
klopnemu
prenaša z vgrizom klopa, vendar
povzročitelj bolezni drug.
je
Cepivo se na splošno d o b r o prenaša.
Otroke lahko cepimo po dopolnjenem
3 letu starosti, zgornje starostne meje
p a ni. C e p i m o v m i š i c o v p r e d e l u nad­
lahti. D a se doseže solidna zaščita je
p o t r e b n o trikratno cepljenje, ki se
p r i č n e v h l a d n e j š i h m e s e c i h s pi-vo d o ­
zo, n a t o s l e d i e d e n d o t r o m e s e č n i p r e ­
sledek in n a t o tretje cepljenje 9-12 m e ­
secev p o drugi vakcinaciji. Če se prič­
ne z osnovno imunizacijo v toplejših
m e s e c i h se d r u g a d o z a aplicira že p o
štirinajstih dneh. S t e m trikratnim
cepljenjem se d o s e ž e p r a k t i č n o 100%n a zaščita, ki se obnavlja v s a k a tri leta
z eno dozo cepiva.
V celjski regiji se l a h k o c e p i t e n a
Z a v o d u za s o c i a l n o m e d i c i n o in higi­
eno in sicer v antirabični a m b u l a n t i
Z d r a v s t v e n e g a d o m a Celje, G r e g o r č i ­
č e v a u l . 5. P r i p o r o č l j i v o j e , d a s e t e l e f o n i č n o ( 2 7 - 7 2 1 i n t . 371) a h o s e b n o z g l a site v a m b u l a n t i zaradi e v i d e n c e in na­
b a v e zadostnega števila doz cepiva.
S t r o š k e cepiva in z d r a v s t v e n i h stori­
tev krije vsak p o s a m e z n i k sam.
dr. A L E N K A
SKAZA-MALIGOJ
Z a e n o p o s t e l j n o s o b o j e p o nov
t r e b a o d š t e t i 240, za dvopostel
228 t e r za t r i p o s t e l j n o 223 dinarji
S l a d k o r n a d i e t a s t a n e 15, ostale!
d i n a r j e v , za r e z e r v a c i j o postelje]
j e p o t r e b n o p l a č a t i 132 dinarjev. D
d a t k i za t u j o n e g o i n p o m o č ?c D
SPIZ-u.
družu
4-odstotD
M i n i s t r s t v o za z d r a v s t v o ,
i n s o c i a l n o v a r s t v o j e Šmarčana
u r a d n o p r i p o r o č i l o le
z v i š a n j e c e n e , k i b i potemtaka
z n a š a l a 202 d i n a r j a . K e r p a je v d;
m u , k i j e n a m e n j e n t u d i potreba:
šentjurske občine, približno
o s k r b o v a n c e v , k i j i m v celoti ali del
n o p l a č u j e j o o s k r b o iz občinske?
p r o r a č u n a , o s t a l i p a s o samoplate
k i cili p r i h a j a j o iz d r u g i h občin, so9
v Šmeirju o d l o č i h za v i š j o podrai
t e v . U t e m e l j u j e j o j o p r e d v s e m z zn
šanimi cenami hrane.
tretjir,
V š m a r s k e m d o m u zatrjujejo.*
ostajajo k l j u b p o d r a ž i t v i m e d naj«
n e j š i m i d o m o v i v S l o v e n i j i . Smai
s k i d o m j e s i c e r p r e z a s e d e n in ^
č i l n a j e d o l g a č a k a l n a d o b a . V 9^
d a l u i m a j o k a r 150 n e r e š e n i h Fš e n j za s p r e j e m v d o m .
5
Inkubacija, to je d o b a od ugriza klo­
p a d o i z b r u h a b o l e z n i , t r a j a o d 7 d o 14
dni.
V večini primerov ima bolezen dve
fazi: v z a č e t n e m s t a d i j u s o p r i s o t n i
s p l o š n i b o l e z e n s k i z n a k i , v r o č i n a , gla­
vobol, utrujenost, slabši apetit. P r v a
f a z a t r a j a 1-6 d n i i n l a h k o p o m e n i k o ­
n e c bolezni, za ostale p a z a č e t e k p r o ­
stega intervala. V t e m času so bolniki
V trgovini
R-interier
je poslovodkinja
Ivanka Flis s pomočjo ; b r e z t e ž a v a l i p a t o ž i j o o s l a b š e m a p e t i katalogov
ali razstavljenega
pohištva
vedno pripravljena
lju- j t u , g l a v o b o l u i n u t r u j e n o s t i . D r u g i ,
dem svetovati.
\ m e n i n g i t i č n i stadij se p r i č n e naglo,
s povišano telesno temperaturo, glavo­
bolom, bruhanjem. Včasih so bolniki
zelo prizadeti, prisotni so znaki vnetja
P r v a z a s e b n a t r g o v i n a s p o ­ m o g o č e k u p i t i v tej t r g o v i n i
možganovine: tresenje rok, vrtoglavi­
hištvom
in
s t a n o v a n j s k o n o g o vrst p o h i š t v a in stano­
ca, delirij, n e z a v e s t . L a h k o se pojavijo
o p r e m o n a Š t a j e r s k e m j e b i l a v a n j s k e o p r e m e n a 10 m e s e č n e
z a g o t o v o t r g o v i n a R - i n t e r i - k r e d i t e ali p a s k u p ^ s s v e t o ­ t u d i o h r o m i t v e p o s a m e z n i h m i š i c . B o ­
er
iz
Šlandovega
trga valci v trogovini poiskati dru­ l e z e n traja o d 3 - 1 4 d n i in l a h k o z a p u š ­
ge vrste kreditov, ki n ^ b o l j ča t r a j n e p o s l e d i c e , l a h k o p a s e t u d i
9 v Žalcu.
konča s smrtnim izidom.
ustrezno kupcem.
O d tcikrat j e s e v e d a v e l i k o
p o d j e t n i k o v in t r g o v c e v z v e č ­
Varovanje pred klopi z zatesnitvijo
j i m in m a n j š i m u s p e h o m pos­
Značilnost trgovine R-interi­
n e m a l o Vojka Rovereta, ki je
er je t u d i k a t a l o š k a prodaja in o b l a č i l o k o l i v r a t u , v z a p e s t j i h in gležlastnik t r g o v i n e R-Interier, to­
svetovanje. V veliki p o n u d b i njih j e s l a b a ; b o l j š e s e z a š č i t i m o z u p o ­
da v R-interieru jim je vendar­
v s e h vrst p o h i š t v a in razno­ r a b o r e p e l e n t o v - t o s o s r e d s t v a , k i
le v e d n o u s p e v a l o b i t i korcik
v r s t n o s t i s t a n o v a n j ali p o s l o v ­ o d g a n j a j o m r č e s . P o v r n i t v i iz i z l e t o v
p r e d k o n k r e n c o . Najbolj pri­
nih prostorov, kupci nasvete v n a r a v o j e p o t r e b e n temeljit p r e g l e d
vlačni so bih v trgovini R-inte­
še k a k o p o t r e b u j e j o . V s e k a k o r t e l e s a s t u š i r a n j e m .
r i e r v s e k a k o r k r e d i t i , kajti v Rvelja p o h v a l i t i š e v i s o k o e s t e t ­
Za specifično zaščito pred boleznijo
i n t e r i e r u so k u p c i v e d n o l a h k o
sko raven trgovine R-interier,
kupovali na v e č m e s e č n e kre­
ker je v časih velike k o n k u r e n ­ j e n a voljo c e p i v o , ki v s e b u j e m r t e v
d i t e i n t o t u d i v č a s i h , k o so bili
c e že s a m s t i k s p r o d a n i m i v i r u s . C e p i v o z a š č i t i č l o v e k a
pred
že t r i m e s e č n i krediti prava
prostori in o s e b j e m t r g o v i n e k l o p n i m m e n i n g o e n c e f a l i t i s o m , n e p a
redkost. Tudi v teh dneh je
izredno p o m e m b e n .
t u d i p r e d boreliozo, ki se p r a v t a k o
V trgovino, ki je orala ledino
Pasje tekmovanje
J
N a P o l z e U s o v s o b o t o p r i p r a v i U n a s t o p š o l a n i h p s o v iz c e l j s k e ,
m o z i r s k e in ž a l s k e o b č i n e . N a s t o p i l i so m l a d i psi z v o d n i k i , ki imajo
T e k m o v a U s o v p o s l u š n o s t i , s e d e n j u , n a p a d u i n o b r a m b i . P r v a t r i rne^
zasedli psi A l e š a S t e b l o v n i k a s P o l z e l e (na fotografiji v sredini), Marcela
n i k a iz Š e n t j u r j a ( n a l e v i ) i n F r a n c a K u r e t a iz V e l e n j a . N a s t o p s o o m o s i
številne d e l o v n e organizacije, zasebniki in K S Polzela.
JO
ladijci bodo tekmovali
gorijah. P o g o j za t e k m o v a l n e p r i s p e v ­
k e j e bil, d a so m o r a l i biti p r e d v a j a n i
v p r v e m t e d n u v o k t o b r u in dg n a festi­
valu sodelujejo v takšni obhki kot so
bili p r e d v a j a n i . N i č j i m n e s m e m o vze­
ti, n i č d o d a t i .
V kategoriji kontaktnih oddaj s m o
se odločili, d a pošljemo n a festival od­
dajo Mali O, k i j o v o d i M a t e j a P o d j e d ,
in ki ste ji l a h k o prisluhnili m i n u l o
sredo. V kategoriji glasbenih oddaj b o
s o d e l o v a l a N a t a š a G e r k e š z o d d a j o Ci­
ganska kri z O t o m Pestnerjem. Pri­
lani, k o j e b i l o t o t e k m o v a n j e
sodelovali, zato s m o se sluhnili ste ji l a h k o m i n u l i č e t r t e k
v M a v r i c i . Z a r e p o r t a ž o , k i n a s b o za­
d a bi n a p a k o popravili in
s t o p a l a , s m o i z b r a l i o d d a j o iz D o m a č i h
se l e t o s o d l o č i l i , d a p o š l j e m o n a
logov J u r e t a Kraševca, ki jo j e za to
(tival i z d e l k e v v s e h r a z p i s a n i h k a t e ­
jjiji p e t e k i n s o b o t o v o k t o b r u
* !yIoravcih t e k m o v a n j e r a d i j s k i h
3j S l o v e n i j e , k i g a t o k r a t p r i ­
šla r a d i o M u r s k a S o b o t a . G r e z a
J^al, n a k a t e r e m s e p r e d s t a v i j o
i* jj v s e s l o v e n s k e r a d i j s k e p o s t a j e
iz r a z l i č n i h n o v i n a r s k i h z v r V reportaži, i n f o r m a t i v n i o d d a j i ,
kontaktni
oddaji
in
Vni
oddaji, tekmujejo pa tudi
radijskih spotov.
Liki
Lntarju,
Ijtegoriji
(vijani
%^ nismo
Ljdili,
^KRATKI
p r i l i k o o b a r v a l v i n o g r a d n i š k o , n a fe­
stival pa b o m o poslali tudi k o m e n t a r ,
dnevno-informativno
o d d a j o in re­
k l a m n i spot.
V s e t o b o v M o r a v c i h p o s l u š a l a žiri­
ja, ki b o odločila k a t e r e oddaje so naj­
k v a l i t e t n e j š e , r a d i j ci p a s e M o r a v c e v
v e s e l i m o p r e d v s e m zato, k e r se b o m o
t a m s r e č a l i k o l e g i iz v s e h s l o v e n s k i h
hiš, za k a r n a m o b i č a j n o z m a n j k a časa.
O b e n e m pa n a m bo vpogled v delo
kolegov prav gotovo koristil v smislu
osvežitve pri pristopu do dela na radiu
v n a š e m novinarsko-radijskem vsak­
danu.
N.G.
Otroških oddal ni več
I preselitvijo
v
prenovlje[ prostore in nove
studie
s prihodom meseca okto­
L radijskega
Skratka
pre.jjnedli. Kar ne znajde
se b r a s m o s e o d l o č i l i , d a o t r o ­
teka od pisarn
novi- š k e o d d a j e , k i s o b i l e n a s p o ­
Wv do spodnjih
radijskih r e d u v s a k d a n o b 13.30 n e b o
ttorov. Povsod
smo
mu v e č . P r e d v s e m z a t o , k e r s o s e
Lvili zanke in pasti, da bi v a n j o o g l a š a l i e n i i n i s t i o t r o ­
\taačili reda in lepega
ve- ci, k e r t i s t i n a j m l a j š i v č a s i h
m. Vpisali
smo
ga
tudi n i s o m o g l i o d g o v a r j a t i n a t e ­
me, ki s m o jih odpirali. Če­
računalnike,
da
bi
p r a v s o b i l e o d d a j e v č a s i h iz­
^računati
z njim. Kdo
bo
fi,pa bomo videli po
raču­ j e m n o s i m p a t i č n e i n s m o j i h
nskem
tečaju.
Loin
[jove
tisti, k i s m o o d d a j e p r i p r a v ­
ljali, r a d i d e l a l i , s e n a n r ^ j e
počasi zdelo, da so postale
oguljene,
obrabljene,
po
istem kopitu delane. Tudi od
z u n a j s m o v e č k r a t slišali p o ­
d o b n a mnenja, zato s m o se
odločili, d a jih
ukinemo.
V takšni obhki.
To pa seveda ne pomeni,
da otroci v n a š e m p r o g r a m u
VA zasluženi
dopust
se je
JPRAVII šef radijske
tehnike
Pišek, si za
namestnii'jbral Saša Mateliča,
sam
I uživa med
klopotci
na
ienjskem.
Po
napornem
^mskem življenju
sije
Boliejal: »Tudi heroji so lah\\itnijeni, mar
ne?«
ijan
}lmuli teden
se je
pričelo
imalniško
usposabljanje
novinarje NT-RC.
Kako
bbučni smo za
pridobitve
iobne ere še ne vemo,
že
jprej pa lahko
napovemo,
bosta radijski
Mateja
in
lasa težko
uskladili
svoj
iijski urnik s tistim,
ki v e ­
ZA računalniško
usposabtje. Na tihem pa si
mislita:
k sreča, da mikrofon
in rahlnik nimata
nič
skupneOdpirati usta pred
mikrom je namreč
neprimerkžje kot kravžljati
mož:eob
računalniku.«
Napovedovalka, ki
rada pole in pleše
Bilo je sredi poletja, ko je
v n a š o redakcijo prišla Joži­
\tek je slab začetek,
praca
dvajsetletna štu­
1 To je na lastni koži
okudentka pedagogike in bibliienjamin
Rakifn.
Jutro
otekarstva
iz
Laškega.
je pričelo
s
preslišano K n a m j o j e p r i p e l j a l a , z d o ­
'^Iko, nadaljevalo
s praz- b r i m i p r i p o r o č i l i , B e t k a Šus^čnico na kolesu
in do- h e l , i n J o ž i c a j e b i l a e n a r e d ­
^0 še z zlomom
pedala k i h , k i j e p r a k t i č n o i z u l i c e
^ vožnjo. Še dobro,
da je p r i š l a p r e d m i k r o f o n .
natančni
Sašo
Matelič
Brez poprejšnje
tovrstne
čas na pravem
mestu.
i z o b r a z b e se je n a m r e č izka­
' se namestniku
šefa
tehzala p r i m e r n o za n a p o v e d o ­
^ spodobi, je mladega
Bevalko, č e p r a v bi se njeno teh­
^na poučil
o vrlinah
točn i k o g o v o r a dalo še izboljša­
ti, č e s a r s i t u d i J o ž i c a s a m a
žeh.
[ novimi
preselitvami
Jožica j e želela biti že o d
'•^ši hiši vlada
tudi
nov
nekdaj napovedovalka, zato
^ Urednik
Mitja
Umnik
se je javila tudi na našo radij­
'^^ program v tretjem
nads k o avdicijo za n a p o v e d o v a l ­
^Ju, radijski
Mateja
in
ce. Č e p r a v so ji že t a m priz'^a imata pisarno
v drunah, da ima
mikrofonsko
^, v prvem,
kjer je
tudi
p r i m e r e n g l a s , p a t a k r a t v iz­
j^o. p a sedi Franček
Punb o r ni prišla, kajti v hiši j e
^'č. pri
katerem
se
iz
prevladovalo mnenje, da po­
yčnih
razlogov
zbirajo
t r e b u j e m o n o v e m o š k e gla­
s posnetimi
oddajasove. Jožica se je torej čez
.'^^nček obljublja,
da zaleto dni vrnila in že k m a l u p o
'^ga delovnega
nereda n e k a j r a d i j s k i h n a s t o p i h d o ­
^Jegovi mizi ne bo
več. k a z a l a , d a m n o g o o b e t a .
" še, nered pa ne, je
njeSicer pa Jožica rada tudi
'^ovj moto.
p o j e in pleše. P r e d leti j e ple­
sala pri folklorni skupini An­
%^li
vikend
so
imeli
t o n T a n c , sedaj za to n i m a
Zupancijado,
ko naj
več časa. Prepevala je pri an­
^Jbrali vsi Zupanci.
Željs a m b l u Golding, še v časih,
jj^e p a seje spomnil,
da k o j e b i l a s r e d n j e š o l k a , p a
^*^tjana
Cvirn
lahko, t u d i t e g a s e d a j n e p o č n e v e č .
slovenskimi
Cvirni R a d a p a k d a j z a p o j e v s t u ­
p W i a tekstilijado.
Tek- d i u , k o s i n a d e n e s l u š a l k e i n
l^^e n e bo, je
odločna s a m a s e b e n e s l i š i , t e h n i k i p a
/^3, Zeljko
pa bo ob pri- s e j i s k o z i s t e k l o , k i j i h l o č i
]ll namočen
v
Škratkih, o d n a p o v e d o v a l n i c e , n a v i h a ­
%ublia.
n o smejijo.
J o ž i c a p r a v i , d a si s i l n o želi
v življenju delati k o t p e d a g o ­
ginja, še p o s e b e j
domska
v z g o j a j o m i k a . Ž e l i p a si t u ­
di napovedovati. M o r d a še
kje d r u g j e , n e le v Celju. D a
Skorja,
je polna življenjske energije
p o v e njen stavek: »Jaz bi de­
lala k a r v s e s k u p a j . Š t u d i r a ­
la, p e l a , n a p o v e d o v a l a , p l e ­
ska...«
N.G.
n e b o d o dobili v prihodnje
prostora. Obiskali jih bomo,
če b o m o izvedeli, da v k a k š ­
n e m v r t c u a h šoli pripravlja­
j o kaj p o s e b n e g a , obiskali jih
bomo, če n a m bodo v pisem­
c u napisali, d a kaj zanimive­
ga počnejo. Rednih, otro­
kom, namenjenih rubrik, pa
vsaj d o N o v e g a leta n e b o
več.
Tistim otrokom, ki so nas
radi poklicali
predlagamo,
da n ^ v prihodnje z nami
sodelujejo t a k o , d a n a m v pi­
s m u opišejo kaj z a n i m i v e g a
se pri njih dogaja. Če b o m o
presodili, d a bi to bilo zani­
m i v o t u d i za poslušalce na­
šega radia, jih b o m o gotovo
obiskali.
V e m o , če bi sedaj naredili
telefonsko a n k e t o in povpraš a h , ali j e n a š a o d l o č i t e v , d a
oddajo u k i n e m o pravilna, bi
otroci ogorčeno poklicah in
dejali, d a n i m a m o prav. A m ­
p a k t o bi bili z o p e t tisti, ki so
bih naši redni sogovorniki
v teh oddajah. Tudi kakšna
s t a r a m a m a ali m a m i c a , k i s o
včasih svojim kratkohlačnik o m p r i š e p e t a v a l e kaj naj
odgovarjajo, bi bile verjetno
hude. Toda vsega je enkrat
k o n e c , v s e se n e k o č izpoje,
p o s t a n e m o n o t o n o , zato m o ­
ramo tudi mi poiskati nov
n a č i n za pripravljanje otro­
ških oddaj. Ce imate kakšno
idejo, željo, p o b u d o , p a p o k h č i t e , ali n a m n a p i š i t e t o
v pismu. Vaše predloge bo­
m o z veseljem upoštevali.
Obljubljamo!
N. G.
Lonec z ocvirki
N e k a j v a m ž e h m r e č i o o d d a j i M a l i »o«, k a k o r s m o
s k r a j š a n o p o i m e n o v a l i m a l e oglase n a r a d i u Celje.
V s a k o d r u g o s r e d o o b 9. u r i s o n a v r s t i , z a t i s t e , k i t e g a
doslej m o r d a še niste vedeli.
O d d a j a s e j e r o d i l a ž e p r e d l e t i iz k r a t k i h p e t n a j s t
minut v petkovem mozaiku, potem pa smo jo, tudi na
v a š o željo, p o s t a v i l i n a l a s t n e n o g e . I n bolj k o so časi
težki in krizni, bolj u g o t a v l j a m o , se oddaja drži, j e
o d m e v n a i n k o r i s t n a , saj j e p o l n a n a s v e t o v i n p o n u d b .
S e v e d a po vaši zaslugi. M a r s i k o m u ste na tak način
pomagali. Se pa struktura vaših vprašanj zadnje čase
m o č n o spreminja. Č e ste še n e d o l g o tega spraševali za
nasvet, kako odstraniti kakšen madež z obleke, kako
z v a r i t i p i v o d o m a 31i k j e n a j t i s a d i k e k o s m u l j , v z a d ­
n j e m č a s u s p r a š u j e t e , ali j e k o m u o d v e č k a k š e n k o s
pohištva, otroški sedež, omara, hladilnik, p e č . . .
Iz t e g a l a h k o s k l e p a m o , d a o d d a j o t a k š n e g a t i p a
k r o j i č a s i n d a iz m a l e g a r a s t e v e l i k o . V s e t o s o
p o n u d b e , s k a t e r i m i nič n e k u p u j e m o in nič n e proda­
jate in tako b o ostalo tudi v prihodnje.
V m e s m e d v s e m i t e m i kramljanji pa se najde še kaj
posebej zanimivega, prijetnega, da človeka gane. Kot
m i n u l o s r e d o , k o j e p o s l u š a l k a iz L i s e p o v a b i l a n a
l o n e c m a s t i z ocvirki: »Z m o ž e m j e n e b o v a porabila«,
j e dejala »pa s v a si m i s l i l a - m n o g i o t r o c i so p a lačni,
naj j i m jo m a m a n a m a ž e n a k r u h . . . «
MP
Konec dober, vse dobro
Razburljiv
zaključek
svetovnega
Slab začetek, dober konec. To je
najbolj strnjena ocena vseh okoliš­
čin, ki so k e g l j a v k e E m a Celje
spremljale na poti do drugega na­
slova svetovnih klubskih prvakinj:
v Bratislavo so odšle kot jugoslo­
v a n s k e prvakinje in z n e g o t o v i m i
tekmovalnimi pričakovanji, nasto­
pile z uradno oznako zastopnic Slo­
venije in v r a z b u r l j i v e m
finišu
osvojile n a s l o v najboljših na s v e t u
z l e t n i c o 1991.
S p r v a je res šlo v s e n a r o b e . Mikčev a (lani n ^ b o l j š a š p o r t n i c a Celja) s e
je poleti vrnila v Zagreb, steze je
z a č a s n o z a p u s t i l a Z u p a n č e v a , v za­
četku avgusta je Mednarodna kegIjaška zveza Celju odvzela organiza­
cijo 3. s v e t o v n e g a p o k a l a , p o š k o d b i
sta zaustavili G o b č e v o in tik p r e d
t e k m o v Bratislavi še Lesjakovo, dva
Kje si, športni
razred?
P r e t e k l o leto so n a Gim­
naziji C e l j e u v e d l i p o s k u s ­
ni športni razred z gimna­
zijskim u č n i m p r o g r a m o m .
Ker s e j e ta p o s k u s ob kon­
c u š o l s k e g a l e t a i z k a z a l za
u s p e š n e g a ^ s a j dijaki šport­
nega razreda v u s p e h u niso
z a o s t a j a l i za o s t a l i m i p r v i ­
m i letniki, so ga razpisali
t u d i l e t o s . V e n d a r s e j e za­
t a k n i l o p r i s p r e j e m n i h izpi­
tih. O d dvajsetih k a n d i d a ­
t o v za š p o r t n i r a z r e d , j i h j e
uspešno opravilo sprejem­
n i i z p i t le š e s t . O b t e m s e
velja zamisliti. S e m l a d i
preveč ukvarjajo s š p o r t o m
in p r e m a l o z u č e n j e m ? Bi
bilo p o t r e b n o razmisliti tu­
di o š p o r t n i h r a z r e d i h v os­
n o v n i h šolah, da bi otroci
l a h k o b i h d o b r i u č e n c i in
hkrati perspektivni šport­
n i k i . K a k o r k o l i že, n a G i m ­
naziji n e m i s l i j o v r e č i p u ­
š k e v k o r u z o in p r i h o d n j e
leto zopet razpisati športni
r a z r e d , v e n d a r le za š p o r t ­
nike, ki so t u d i
dobri
učenci.
B.S.
pokala
v kegljanju:
m e s e c a p o p o r o d u j e bila K a r d i n a r jeva brez pravega t r e n i n g a . . . Nape­
tost in negotovost so na prizorišču
t e k m o v a n j a stopnjevale še prekinje­
ne telefonske povezave med Č S F R
in S l o v e n i j o t e r b a n a l n e t e ž a v e n a
kegljišču s prenizko električno na­
petostjo. Finale j e bilo zaradi časov­
n e s t i s k e o d p o v e d a n , za k o n č n o u v r ­
s t i t e v b o veljcil le e n n a s t o p i n z a č e l a
se j e igra živcev.
»Pred n a s t o p o m zadryih kegljavk
so i m e l e tri e k i p e d o m a l a p o v s e m
e n a k e m o ž n o s t i za o s v o j i t e v n a s l o v a .
Z M a d ž a r k a m i s m o bili i z e n a č e n i ,
toda n a stezo so poslale svetovno
prvakinjo Grampschovo, N e m k e pa
s o z a o s t ^ a l e za s a m o š e s t k e g l j e v .
Tekmovanje državnih p r v a k o v prir e j ^ o že o d l e t a 1970 i n kaj t a k š n e g a
se še ni zgodilo,« j e p o vrnitvi celjski
z boljšim
Svetovni poicai
B r a t i s l a v a - ženske: 1. E m o
Celje 2599 (1676 p o l n o + 923 čiš­
čenje; Tkalčič 437, S a m e c 411,
K a r d i n a r 440, G r o b e l n i k 419, Še­
š k o 452, P e t a k 440), 2. B K V Elore
(Madž) 2599 (1757-(-842), 3. Elekt r o m u r e s (Rom) 2583.
Nogomet
Slovensica liga
11. k o l o : R u d a r - I n g r a d K l a d i v a r 3:1 (1:0), s t r e l c i : C v i k l
2 i n G o r š e k za d o m a č e , J e l e n k o za g o s t e ; N a k l o - S t e k l a r
2:1 (1:0), s t r e l e c : N e s k i č . Vrst­
ni red: Maribor, Izola in N a k l o
17, V o z i l a 15, O l i m p i j a 14, M u ­
r a , I. K l a d i v a r , L j u b l j a n a , R u ­
d a r (V), K o p e r 12, S t e k l a r 11,
Z a g o r j e , S l o v a n , P o t r o š n i k 10,
S v o b o d a 8, P r i m o r j e , M e d v o d e
6, N a f t a , R u d a r (T) 5, D o m ž a l e
4, J a d r a n 3.
v čiščenju
trener in p r e d s e d n i k k l u b a L a d o Go­
b e c še e n k r a t podoživljal bratislav­
sko dramo.
» N e m k e so k m a l u zaostale, naša
Biserka Petak pa je prvič na tako
p o m e m b n e m tekmovaryu nastopila
zadnja. P o p r e j j e bila ta naloga rezer­
v i r a n a za K a r d i n a r j e v o , k i p a t e l e s n o
še ni p o v s e m pripravljena. B i s e r k a
j e n a p o l n o p o d r l a 127 k e g l j e v , k a r n i
ravno v r h u n s k i rezultat, toda v prvi
seriji j e s p o d r s n i l o t u d i M a d ž a r k i .
Čakala je na zadnji m e t P e t a k o v e ,
pri t e m pozabila n a u r o in z a m u d i l a
p r i l o ž n o s t za m e t . P s i h o l o š k a p r e d ­
n o s t j e bila n a naši strani.«
»Med o d h o d o m na novo stezo j e
B i s e r k a s p r e m e n i l a »luknjo« (stran
m e t a k r o g l e ) , p o d r l a o d l i č n i h 232
k e g l j e v (v z a d n j e m m e t u n a p o l n o le
tri) i n z v e l i k o n e s t r p n o s t j o s m o p r i ­
PANORAIVIA
Kegljanje
rezultatom
D r u š k o v i č in P l a n t a k ;
Korotan - Dravinja 3:2 (1:1),
strelca: Z o r e in J. Hrovat. Vrstni
red: K o r o t a n 11, Železničar 10,
Ojstrica, T u r n i š č e 8, I n t e r m a r k e ting, Dravinja, P. Hmezad, Belt r a n s , K o v i n a r 7, P o h o r j e , Parti­
zan, I m p o l 6, R a č e 5, S r e d i š č e 3.
MNZ Celje
5. kolo: K o v i n a r - R C K r š k o
4:2, H r a s t n i k - S v o b o d a 0:4, Era
Š m a r t n o - P a p i r n i č a r 4:0. Vrstni
red: Era Š m a r t n o 8, R C K r š k o 6,
P a p i r n i č a r 5, S v o b o d a , K o v i n a r
4, H r a s t n i k 1.
Rokometi
Super liga
Moški - 2. kolo: SI. Gradec
- Celje P i v o v a r n a Laško 17:21
(10:11), strelci: Š e r b e c 8, Ivandija
4, L e v e 3, T o m š i č , J e r š i č , R u n g a r t n i k 2; Velenje - A j d o v š č i n a
27:22 (10:10), strelci: K r e j a n 7,
Vogler 5, Ojsteršek, P l a s k a n , Še­
š k o 3, Čater, C v e t k o 2, R o z m a n ,
Vajdl 1. Vrstni red: Slovan, CPL,
D r a v a 4, B a k o v c i , Velenje, Us*njar, SI. G r a d e c , J a d r a n 2, Aj­
7. kolo: Partizan Hmezad d o v š č i n a , I n l e s 1, R u d a r , P r e d d ­
- K o v i n a r 3:3 (2:0), strelci: Majal, v o r 0.
II. Slovensica liga
V Bratislavi so nastopile Ljuba
Tkalčič, N i v e s S a m e c , Mira Grobelnik, Jožica Š e š k o , Marika Kardinar
in Biserka Petak, nastop pa so j i m
o m o g o č i l i o b č i n a C e l j e , Y U S t i p In­
ženiring in ZTKO Celje. Na sedežu
k l u b a so p o v e l i k i z m a g i našteli ne­
kaj d e s e t čestitk in v s e m se ob tej
p r i l o ž n o s t i z a h v a l j u j e j o za i z k a z a ­
no pozornost.
Ženske - 2. kolo: Velenje
- Burja 30:21 (16:7), strelke: Hudej 11, Misaljevič, T o p i č , O d e r 4,
Golič 3, Katic 2, Fale, Ikič 1. Vrst­
ni red: Olimpija, Mlinotest, Vele­
nje 4, Kočevje, Burja, K r i m , Bra­
n i k 2, K r a n j , N. m e s t o . P o l j e 0.
Slovenska liga
Moški - 2. kolo: CPL B - M o kerc 25:13 (10:5), strelci: L e s k o v šek 7, Vešligaj 6, Begovič, N o v a k
4, Ocvirk 3, L u b e j 1. Vrstni red:
D o b o v a , Grosuplje, Izola 4, CPL
B, Č r n o m e l j , K r š k o , Šešir, K a m ­
nik, V. Nedelja, R a d e č e , O r m o ž
2 itd.
Košarka
d o p o l d n e o d 10. d o 11.30 i n p o p o l d n e o d 15. d o
16.30 u r e . V s t o p n i n a za n o č n o ( p e t k o v o ) d r s a ­
n j e j e 50 d i n a r j e v , v s o b o t o i n n e d e l j o p a za
o d r a s l e 40 i n za o t r o k e 30 d i n a r j e v . N a sUki: n a
c e l j s k e m d r s a h š č u j e bilo ž i v a h n o že o b otvori­
tvi n o v e sezone.
Foto: EDO E I N S P I E L E R
Celjanke
n j u . K a r n a m j e s p l e t nesrefr, i
l i š č i n v m i n u l i h l e t i h odvzei '
t o k r a t p o v r n i l o v najlepši p . '
p o g o v o r s k l e n i l L a d o Gobe"^
n a s t o p v s e h š e s t i h kegljavk'^'^
z izbranimi besedami.
'
Celjanke so t a k o v desetemu
pu na velikem klubskem
n j u p o n o v i l e u s p e h iz D u n a j ^
v e d a p a i m a l o v o r i k a iz firJ
z a r a d i š t e v i l n i h t e ž a v in
v e n s k i m i obeležji d o d a t n o * ^
V normalnih okohščinah k i
p r a v š n j a n a p o v e d za 19.
v e n s t v o , k i b o v Celju majaTJ
t o d a . . . S p e t j e v s e o d v i s n o od?
žaja v s o s e d n j i h r e p u b l i k a h i-'
n i v e č v e h k o : z a d n j i r o k za pot!!"
o r g a n i z a c i j e p r v e n s t v a se bo i^
20. o k t o b r a .
Hokej
SHL
1. kolo: Cinkarna - Zagreb 2:2
(1:1,1:0,0:1), strelca: B u l a t o v i č in
Ostrožnik.
Judo
II. Slovenska liga
1. kolo: I. Reya II - Impol II
2:12, Tacen - Ostrožno 2:10, I.
R e y a II - Ostrožno 6:8,1. Reya II
- T a c e n 10:4, Impol II - Ostrož­
n o 8:6.
Streljanje
Slovenska liga
Prvenstvo Slovenije
Moški (rdeča skupina) - 1. ko­
lo: Rogaška - Comet 85:84
(78:78, 40:46), strelci: Ritonja 19,
S u š i n , T o b a k 16, Cerar 11, T i š m a
10, Kalinger 7, P e t o v a r 4, K i d r i č
2 za d o m a č e , Š m i d 37, Ž e l e z n i k a r
20, Šrot, Kožar 8, L u š e n c 6, Mla­
k a r 3, P u č n i k 2; S. Olimpija
B - E l e k t r a 77:108 (36:41), strelci:
Gole, T o m i e 29, P i p a n 18, B r e š a r
8, B o g a t ^ , D u m b u y a , L i p n i k ,
Plešej 6, Mrzel, P e č k o v n i k , Lip­
n i k 2; Celje - Ilirija 64:85 (29:42),
strelci: P u c k o 19, Nidorfer 18, Kit e k 6, S t a r o v a s n i k , K a h v e d ž i č 5,
D r o b n e 3, J e r i č , H e r m a n 2.
Ženske - 1. kolo: Jezica B - K.
Afrodita 65:86 (34:42), strelke: C.
J e z o v š e k 26, P e š i č 25, J u r š e 13,
Virant, Š k e g r o 6, K o k o l j , V o d o pivee 4.
Celje: MK puška, m e m o r i a l
Jožeta Klanjška - Vasje: 1. Ra­
dovljica 3. Celje 936 (Ma. D o b o vičnik 216, Matej D o b o v i č n i k
219, Malee 243, J e r a m 258), 4. Ko­
v i n a r 918 (Mijatovič 207, S e r š e n
231, H o č e v a r 236, R a v n i k a r 249).
Veterani: n a d 50 let - zračna pu­
ška: 4. J a g e r (Ce) 178, 5. P e t r o v i č
(Kov) 175, zračna pištola: 5. Mar­
j a n D o b o v i č n i k (Ce) 171, n a d 60
let: 1. Teržan 172; M K p u š k a : 4.
J a g e r 174; pištola D r u l o v - n a d
50 let: 1. S t r ^ h a r 162, n a d 60 let:
1. T e r ž a n 146; v e t e r a n k e - M K
p u š k a : 2. Želj (vsi Ce) 164.
Prvenstvo Slovenije
v z a č e t k u s e p t e m b r a s o n a d r s a l i š č u v celj­
s k e m M e s t n e m p a r k u narediU led, ki se je po
p a d c u d n e v n i h t e m p e r a t u r o d e b e h l in m i n u l i
p e t e k se je začela nova sezona rekreativnega
drsanja. Drsališče b o odprto ob k o n c u tedna:
o b p e t k i h o d 20. u r e , o b s o b o t a h i n n e d e l j a h p a
osvojile
č a k o v a l i z a d n j e tri m e t e M a d ž a r k e .
Č e b i p o d r l a v s e h d e v e t , bi svoji e k i ­
p i z a g o t o v i l a n a s l o v . N a p o l n o j e za­
d e l a š e s t k e g l j e v , n a t o le e n e g a i n
v zadnjem m e t u še osmega. Deveti
kegelj j e p o k o n č n o stal na bratislav­
s k e m kegljišču in o b e n a k e m dosež­
k u j e o d l o č a l boljši r e z u l t a t v č i š č e -
Atletika
Začela se je drsalna sezona
so naslov
Ljubljana: m l a d i n c i - 100 m :
2. Rojšek 11,44. 400 m ovire: 2.
H a r t m a n 58,13, višina: 3. C a n k a r
203, daljava: 1. C a n k a r 698,3. Sta­
r o v a s n i k 646, t r o s k o k : 3. R o j š e k
12,80; m l a d i n k e , 200 m : 1. L e n k o
25,45, 2. Matul 25,83, 400 m : 1.
L e n k o (vsi KI) 57,70, 1500 m : 1.
Steblovnik
4:53,01, 3. Mraz
4:55,99, 3000 m : 1. S t e b l o v n i k
10:32,28 - pio. rek. Slov., 3. Mraz
(obe Vel) 10:38,74, 400 m ovire: 3.
Kranjc 64:43; daljava: 2. Bezjak
562, kopje: 1. S t r a š e k 52,26, 3.
Bezjak 39,68, 4 x 100 m : 1. Kladi­
var 4:12,17.
Zmagovalci osnovnošolskega
p r v e n s t v a Žalca v krosu: pionir­
ji - letnik 77: P r a š n i k a r (Griže),
letnik 78: L u k n e r (Pol), l e t n i k 79:
K i t e k (Gr), letnik 80: G o l o b
(Vran); pionirke - letnik 77:
S t r o p n i k (Pol), l e t n i k 78: Gojzdbikar, letnik 79: Kitek (obe Gr),
letnik 80: P r e s k a r (Vran).
Šah
Hitropotezni turnirji
Žalec: B o m b e k 10,5, B r i n o v e c
(oba Žal) 10, Š t u c l (Ce) 10; Šent­
jur: Š t u c l (Ce) 11,5, Z a l o k a r (Trb)
11, B r n e č i (SI. Konj) 10,5, ž e n s k e :
Jazbinšek, mladinci: Gazvoda
(oba L i p a Šent); e k i p n i d v o b o j :
Žalec - Bistrica o b D r a v i (Avs)
5:2.
Mali nogotnet
S l o v e n s k e Konjice - 5. kolo:
V a n d r a v c i - L o č e 3:3, Zlakova
- Vitanje 3:1, Dr. vas - O r k a n 1:1,
N i r v a n a - D o b r a v a 0:6, S t r a n i c e
- B l a t o 1:1, K r o k a r - T e p a n j e 0:0.
Vrstni red: Vitanje, Blato 8, L o č e
7, K r o k a r 6, V a n d r a v c i , Zlakova,
D o b r a v a 5, O r k a n 4, Nirvana,
S t r a n i c e , Dr. vas 3. T e p a n j e 1.
Celje - 23. kolo: Klateži - Peli­
kani 4:3, Triglav - Črički 2:0,
S k a v t i - Š k o r p i o n i 5:2, G r a c e r
- C a k a n i 5:2, M a r i n e r o - Ašker­
čeva 3:3, U m e t n i k i - P e n a l 2:2.
Vrstni red: G r a c e r 34, Klateži 31,
P e n a l 30, P e l i k a n i 29, M a r i n e r o
25, A š k e r č e v a 24, U m e t n i k i , Tri­
glav 21, S k a v t i 19, C a k a n i 17,
Zvezdaš, Š k o r p i o n i 10, Črički 5.
zmjl
sveto3
ŽELJKOz^ŠPORTNI
KOLEDAR
Sobota, 12.10.
Judo
I
Gorišnica: 2. kolo slovensi
ge z u d e l e ž b o L Reye, I m m
Gorišnice (ob 17.00).
Košarka
Slovenske
Konjice: Co
- E l e k t r a (18.30), Rogaška SI
na: R o g a š k a - Podbočje
Medvode: M e d v o d e - CeljeO
kolo m o š k e S K L ) ; Rogaški
tina: A. Afrodita - Apis (l
kolo ženske SKL).
Nogomet
Ljubljana: S v o b o d a - R;
(12. kolo S N L ) , Krško: C r K :
- P a p i r n i č a r (obe 15.00, 6, i
M N Z Celje).
Kegljanje
Celje: 2. V a n o v š k o v merao
z n a s t o p o m m o š k i h ekip I
I n g r a d a , H m e z a d a in Kons':
turja, od 15.00.
Odbojka
Topolšica: Topolšica - B
(19), Ljutomer: E m o n a - V B
Ljubljana: Č r n u č e - Šerca
(1. k o l o m o š k e SOL); Topfliii
Topolšica Kajuh - Šentvid,
kolo
ženske
SOL), If
prosto.
Rokomet
Celje: Celje Pivovarna Li
- B a k o v c i (18). Ljubljana'
v a n - Velenje (19, 3. kolo r •
s u p e r S R D ; Kočevje: K '
- Velenje (18, 3. kolo ženp e r S R D , Velika Nedelja:
delja - C P L B (3. kolo r J
SRD.
Nedelja, 1 3 . 1 0 ^
Nogomet
Celje: I n g r a d Kladivar
la. Rogaška Slatina: ;
- P o t r o š n i k (12. kolo SN/
v e n s k e Konjice: Dravin?
vinar. Verzej : Bel trans - f ,
zad (8. kolo II. SNL); Sm«^
E r a Š m a r t n o - Svoboda, ^.
nik: H r a s t n i k - Kovinar"
15.00, 6. k o l o M N Z Celje)
Atletika
Topolšica: 2. mali
start ob 11.00.
tt^
n š e odbojka...
pniutrišnjem b o d o o d b o j I -j in o d b o j k a r i c e p r i č e l i
r liiiovanjem v s l o v e n s k i l i i^lper l i g i , k i b o s t a š t e l i p o
Pjeio ekip, s e b o s t a p r i č e l i 14
li^ liasneje, o d p r e d s t a v n i , g Celjskega pa bo m e d
'"'hnlišimi n a s t o p i l a l e ž e n fjpa
Celja.
za G r a n i t o m i n k a n d i d i r a l i z a
članstvo v super SOL, vendar
s e j e O Z S o d l o č i l a za s e d e m ­
č l a n s k o ligo. T r e n e r j a J a n k a
Kugoniča to prav nič n e moti,
ž e n s k a ekipa je skupaj z mo­
kcoti m e n i , d a j e n j e g o v a e k i p a š k o p o v e z a n a v k l u b u , d e l o v a t i
le p r e m a l o k a k o v o s t n a i n b i b i ­ p a j e z a č e l a p r e d d e v e t i m i leti.
la l a h e k z a l o g a j z a n ^ b o l j š a Z e š e s t s e z o n n a s t o p a v S O L ,
s l o v e n s k a m o š t v a . T a k o ciljajo 3. m e s t o p a j e b i l a n j i h o v a ncona
sredino
r a z p r e d e l n i c e . višja u v r s t i t e v . D a r k o M e n i h ,
Z
Mihalincem,
N a h t i g a l o m k i že l e t a v o d i T o p o l š č a n k e , čr­
( s k u p a j z J e z e r š k o m s t a z m a - p a k a d e r iz š o š t a n j s k i h š o l , t e ­
g l a n a 1. c e l j s k e m b e a c h v o l l e y ž a v e p a m u z a d a j a j o p r e h o d i
l^ub s o u s t a n o v i l i l e t a 1984, t u r n i r j u ) , M e d v e d o m i n J e r o n - i g r a l k v s r e d n j e š o l e , k i s o o d ­
^av j e m o š k a o d b o j k a v C e - č i č e m j i m b i t o r e s m o r a l o d a l j e n e . F i n a n č n o j i h p o d p i r a
*jmela p r e d s t a v n i k e že p r e j . u s p e t i , č e p r a v s o j i h z a p u s t i l i Š p o r t n a z v e z a V e l e n j a , p r i ­
sezoni 88/89 s o i z p a d l i iz 1. J e z e r š e k , A r a v s i n G o l o b , iz p r a v l j a l e s o s e k o n e c a v g u s t a
lansko sezono p a so s e Mislinje p a se j e vrnil Lihte- v Črni n a K o r o š k e m , letos p a
v ekipi ni s p r e m e m b . Menih je
v r e p u b l i š k i ligi. M o - n e k e r .
sicer upal n a povratek Miha\g\)0 v o d i l 26-letni K a n a l č a n
hnčeve, ki s e j e uveljavila v Tor^sander P e r f e t a , k i j e b i l
polšici, z njo bi resneje računal
!petan j u g o s l o v a n s k e m l a na sam vrh. Ženska ekipa je
jlske r e p r e z e n t a n c e , p e t s e jpvl. z v e z n i ligi p a j e o d i g r a l
K l u b j e l e t o s p r a z n o v a l 30. d o s l e j n a s t o p a l a v t e l o v a d n i c i
fi m a r i b o r s k e m T e h n o m o b i - o b l e t n i c o . N a j v e č j i u s p e h š e m - Š o š t a n j s k e o s n o v n e š o l e , v l e ­
}(ot t r e n e r b o p r v i č v o d i l p e t r s k e g a k l u b a j e 6. m e s t o t o š n j i s e z o n i p a b o p r v i č s k u ­
jjnsko e k i p o . P r i Vizuri j e
v I I . z v e z n i ligi, k j e r s o i g r a l i p a j s fanti i g r a l a p o d »isto
<ii igralci g l e d e i g r a l n i h m e s t v s e z o n a h 80/81 i n 82/83. V e t e ­ s t r e h o « .
t(ie\ že n e k a j s p r e m e m b , si- r a n S t a n k o P r i s l a n j e o b D v o r ­
L p a je n a treningih p o bese- niku, Cilenšku in n a d a r j e n e m
L fantov p o s k r b e l z a v i s o k o C e s t n i k u e d e n o d n o s i l c e v
Cenzivnost, C e l j a n e s t a o k r e ­ i g r e , p a t u d i v o d j a e k i p e . Z a r a ­
va organizatorja i g r e B r a n k o d i o d h o d a t r e h i g r a l c e v ; B o ž i ­
fedjanič (prej B r a s l o v č e i n P e - ča k B r a s l o v č a m , p r e n e h a l a p a
Srečko Skok, ki vodi ekipo,
pjanič, z a p u s t i l p a j i h j e N e - s t a K l a d n i k i n K u g l e r , j i m b o j e b i l m e d u s t a n o v i t e l j i k l u b a
[jdStojakovič, k i s e j e o d l o č i l z a e n k r a t cilj s r e d i n a l e s t v i c e , l e t a 1976. L j u b e n k e s o m e d leti
f igranje r o k o m e t a . P e r f e t a
č e p a b i s e u t e g n i l i p o v z p e t i 82 i n 85 že i g r a l e v I I . z v e z n i
da m l a d a e k i p a p o t r e b u - v i š j e , b o d o t o v s e k a k o r p o s k u ­ ligi, p o r e o r g a n i z a c i j i l i g e p a s o
[§e veliko č a s a za u i g r a v a n j e , sili i z k o r i s t i t i , š e p o s e b e j o b i z p a d l e . Z a k l u b s k r b i Š p o r t n a
pto bo l e t o s cilj s r e d i n a l e s t v i - p o m o č i s v o j i h z v e s t i h n a v i j a ­ z v e z a Mozirja, p o k r o v i t e l j G l i n
l?m d e l l i g e b o V i z u r a i g r a - č e v . Z a o d b o j k a r s k e r a z m e r e p a j e p o e n e m l e t u z n o v a p r i ­
i v telovadnici S r e d n j e e k o - so zelo glasni, v letošnji sezoni p r a v l j e n p o m a g a t i . K l j u b vse­
;oniske š o l e , p o t e m p a s e b o
p a j i h pričakujejo v e č k o t lani, m u S k o k ni zadovoljen s pogo­
preselila« v t e l o v a d n i c o O Š
saj s e p o e n o l e t n e m i g r a n j u ji. L j u b e n k e b o d o n a č e l u z M i javka Šlandra, kjer š e o b n a v v B r a s l o v č a h vračajo v d o m a - halinčevo in 37-letno S k o k o v o
jiljo p a r k e t .
čao telovadnico p o blagoslovu t e k m e igrale v osnovnošolski
OZS. Prislan pravi, da jih tare­ telovadnici v Gornjem gradu.
j o finančne t e ž a v e , z a r a d i k a t e ­ Z a r a d i p o r o d a n e b o n a s t o p a l a
r i h s o p r e d leti l e t a 1984 c e l o J e r a j e v a , o d b o j k a r i c e L j u b n e »preselili«
žensko
o d b o j k o g a G l i n a p a v s e e n o ciljajo n a
v B r a s l o v č e . T a k r a t j e M o j c a p r v o m e s t o . V b o j u za n a s l o v
Klub, v k a t e r e m d e l u j e t a o b e
tekmice
ekciji, j e bil u s t a n o v l j e n l e t a V o h o d š l a k P a l o m i B r a n i k i n j i m b o d o n ^ v e č j e
se kasneje uvrstila celo v p r v o igralke Topolšice Kajuha, Kri­
m. v S O L p a j e ž e s o d e l o v a l
š
e
s
t
e
r
k
o
č
l
a
n
s
k
e
r
e
p
r
e
z
e
n
t
a
n
­
m a in Rogoze.
(dem s e z o n . V l a n s k i s e z o n i
oTopolščani osvojili 2. m e s t o c e J u g o s l a v i j e .
DEAN ŠUŠTER
Topolšlca Kajuh:
morda celo prve
0ta Celje: z a
^slednje sezone
Jržali
Šempeter:
z najmočnejšo publiko
Uubno Glin: cilji
visoki, pogoji slabi
[opolštca: super lige
ilniso želeli
Med goli inhomhami
^okometaš Silvio IvandUa
nadallule
z
odličnimi
^raml, a mu misli vse bolj bežijo v rodni
Osljek
Celjski r o k o m e t n i k r o g i
|>bili d o i g r a l c e v i z d r u g i h
lipublik v s e l e j z e l o k r i t i č n i
so se le redki uveljanli in u s t a l i l i v . m e s t u ob
hvinji. Š e n a j b o l j j e t o
Kpelo S i l v i u I v a n d i j i , k i j e
'Celje p r i š e l p r e d š t i r i m i
in p o s t a l p r a v i v o d j a
'oštva, t o d a z m i s l i m i j e
bolj v r o d n e m O s i j e k u .
Že s k o r a j t r i m e s e c e n i s e m
-doma. H i š o i m a m o v s r e •^u O s i j e k a i n n a č u d e ž e n
'čin j e š e v e d n o n e p o š k o ''\'ana, t o d a
strah
pred
^mbami j e t u d i m o j e p r e g ''^iz S l a v o n i j e . K m e n i s e j e
?^kla s e s t r a S i l v a z d r u ž i njen m o ž I v a n K o v a č p a
^Postal t r e n e r k o š a r k a r i c
*tke i n v k v a l i f i k a c i j a h z a
'fstitev v s l o v e n s k o l i g o
^ za m a l e n k o s t p r e k r a '^ p r a v i n a j b o l j i z k u š e n i
obenem najstarejši r o k o f^š C e l j a P i v o v a r n e L a -
Mato
26-letni S i l v i o I v a n d i j a ,
? ^ e k e n « s š p o r t n e fotoleta 1988, k i j o j e n e k i
^odinski
fotoreporter
}^^\
na
tekmi
Vrbas
Silvio
kroge
Ivandija
prepričal
(v svetlem
o svojih
in k o v televizijskih poroči­
l i h g l e d a m p o s n e t k e iz S l a ­
vonije, m e za h i p prešine, d a
sem
videl
znane
obraze.
V primeru mobilizacije se
'Najhuje j e b i l o m e d t u r - b o m v p i s a l v š p o r t n o č e t o .
na Madžarskem. N a Hrvaška je moja domovina,
*omet j e b i l o t e d a j n e m o - t o d a t u d i v C e l j u s o m e s p r e j ^misUti. N a Osijek pada- j e h za svojega.«
Celju pripisuje etiketo ro­
t ^ m b e z v s e h s t r a n i , lju­
bšo p o v e č d n i v z a k l o n i š - k o m e t n e g a m e s t a , k i b o p o ­
vrhunske
tekme,
^^'^ z a m a n s e m v r t e l d o - g r e š a l o
JJo t e l e f o n s k o
številko, a bo vendarle dobilo nekaj
srečanj:
/^^nje i n n e g o t o v o s t u b i j a - s p e k t a k u l a r n i h
R M ^ srečo se mojim ni nič »Dolgo s m o čakali na uvrsti­
b i h s o n a v a r n e m , t e v v I. z v e z n o l i g o , p o t e r n s e
L° je t u d i telefon z v o n i l j e č e z n o č v s e p o r u š i l o . Š e l e
Lr^azno. P o š t e n o m i j e o d l e - p r e d k r a t k i m s m o s e o t r e s l i
5-' k o s e m z a s l i š a l z n a n e r a z o č a r a n j a i n » m o r e « o s l o ­
•u°ve i n p o m i r j e v a l n e b e - v e n s k i l i g i , k i n i t i n i t a k o n e ­
^ in t o s e j e t u d i p o z n a l o d o l ž n a . N o g o m e t a š i O l i m p i igri. V g a r d i s o v s i j e s o s e ž e o p e k l i , za n a s j e
IFJJ ^nji s o i g r a l c i i n o s i j e š k i b i l o t o o p o z o r i l o r a v n o o b
I ^^^elji, e d e n j e t u d i p a d e l ' p r a v e m č a s u . V s e j e m o ž n o ,
dresu)
je
vrednotah.
celjske
rokometne
t u d i d a b o m o d o b i l i v s e h 22
t e k e m , a nekaj naj bo že vna­
prej j a s n o : Celje P i v o v a r n a
L a š k o b o prvi slovenski dr­
žavni prvak.«
V minulih letih j e Ivandija
d o d o b r a spoznal n a v a d e Slo­
v e n c e v , za k a t e r e p r a v i , d a s o
v primerjavi s Hrvati vehko
bolj h l a d n i in racionalni.
» T a k š n o j e t u d i vaše politič­
no vodstvo. Ključne poteze
sprejema z v e h k o m e r o razu­
ma, zato j e bilo n o r i j e z voj­
sko konec v nekaj dnevih.
Pri n a s j e d r u g a č e . M e d zad­
njim o b i s k o m v Osijeku s e m
m e d pogovori naletel na ne­
kaj n a m i g o v , n i h č e ni pravo­
č a s n o reagiral in večina stva­
ri s e j e r e s zgodila,« s e j e »Si­
ki« d o t a k n i l še politike.
ŽELJSKO ZULE
Foto: E D I M A S N E C
Meja, ki Jo varujejo
domačini. Je najbolj varna
Pavličevo
Seaio
- po zgletlu
O b i s k a l i s m o t i s t e lju­
di v Logarski dolini, ki
so se še p r e d k r a t k i m
srečevali s sivoolivnimi
uniformami, z ljudmi, ki
so bili del
njihovega
v s a k d a n a in so z n j i m i
živeli v t a k š n e m ali dru­
g a č n e m sožitju. Zdaj vo­
j a k o v in starešin Jugo­
slovanske
armade
ni
več, o n e k e m času, ki g a
zdaj ni, govorijo le še vo­
j a š n i c e - k a r a v l e , ki so
prazne, zapečatene ali p a
v propadajočem stanju.
Zdaj mejo m e d n a š o dr­
žavo in Avstrijo varujejo
za to u s p o s o b l j e n i polici­
sti, t a k o , k o t j e v s o d o b ­
n e m s v e t u že d o l g o v na­
vadi. Ta delček jugoslovansko-avstrijske
meje
p a zdaj b u d n o varujejo
tudi domačini,
ki
jinj
prav nič n e uide, zato je
takšno varovanje
meje
g o t o v o veliko bolj učin­
kovito, kot je bilo še spo­
m l a d i , k o j e bil m e j n i p a s
v rokah vojske. Ta del je
zdaj t u r i s t o m t u d i veliko
bolj prijazen, zlasti tuj­
cem, ki se m e d uživanjem
lepot p l a n i n s k e g a in gor­
skega sveta niso vajeni
srečevati z oboroženimi
silami, ki n a d z o r u j e j o gi­
banje in prežijo n a m o r e ­
bitni vstop na nedovolje­
no območje tako imeno­
v a n e zelene meje. T e zdaj
ni več.
Državna meja m e d Ju­
goslavijo in Avstrijo pote­
ka po gorskih grebenih
evropskih
mola
i z l e t n i k o v , m e d tujci zla­
sti Avstrijcev, ki o b i s k u ­
jejo planinske postojan­
ke, ki so v t e m č a s u sko­
raj p o l n o z a s e d e n e .
Popotnika iz
Železne Kaple
Zdravko
le malo
Brunet:
»Včasih pa nam je
dolgčas po teh fantih.*
n a v i š i n i o d 1500 d o 2 t i ­
soč metrov
nadmorske
višine. Obmejni
organi
celjske U N Z zdaj varuje­
jo ta del d r ž a v n e m e j e
v d o l ž i n i 16.500 m e t r o v .
T u sta d v a p r e h o d a , m a l o ­
obmejni prehod Pavliče­
vo sedlo, ki je o b e n e m
alpskoturistični
prehod
Savinjsko sedlo. Maloob­
mejni prehod Pavličevo
sedlo je bil o d p r t po m e d ­
državnem
sporazumu
m e d J u g o s l a v i j o in Av­
strijo v l e t u 1968. Ž e ta­
krat je bilo predvideno,
Žaberl: »Najprej je treba
uredi­
ti komunikacije,
v Logarski
dolini je
potrebnih
več telefonov,
da bi bili
stiki z nami lažji in
hitrejši.*
naj bi se ta p r e h o d razvi­
jal in p o s t o p o m a postal
mednarodni prehod. To
se d o zdaj še ni zgodilo in
n a š a stran za to krivi av­
strijsko, češ da ni imela
dovolj posluha. Naši in
avstrijski državljani lah­
ko tu prestopajo
mejo
z
maloobmejnimi
pre­
pustnicami, promet z mo­
t o r n i m i vozili p a u r a d n o
ni dovoljen. N a
drugo
stran meje je torej m o ž n o
priti le peš, č e t u d i je tu
cesta, ki pa n e ustreza to­
vrstnim
standardom.
K l j u b t e m u so bili lani av­
strijski varnostni organi
d o k a j h b e r a l n i p r i izvaja­
nju predpisov. Dokaj po­
g o s t o so dovoljevali pre­
b i v a l c e m , ki živijo v bliži­
ni p r e h o d a , da so l a h k o
mejo prestopili tudi z vo­
zili. P o z g l e d u A v s t r i j c e v
so se o b n a š a h tudi naši
varnostni organi, vendar
je bilo avtomobiliziranih
p r e h o d o v Avstrijcev pre­
cej m a n j .
Po m e d d r ž a v n e m spo­
razumu je maloobmejni
prehod Pavličevo sedlo
o d p r t o d 1. j u n i j a d o 3 0 .
s e p t e m b r a o d 8. d o 19.
u r e i n o d 1. d o 3 1 . o k t o ­
b r a o d 8. d o 17. u r e , v e n ­
d a r le o b p e t k i h , s o b o t a h
in nedeljah ter v času dr­
žavnih praznikov.
Georg
nje
Kakšna
Ruscb:
»Po vojni
poglablja.*
usoda
v Sloveniji
čaka prijazno,
a samotno
se naše
sodelova­
karavlo?
Po sporazumu med Ju­
goslavijo
in
Avstrijo
o
planinsko-turističnem
p r o m e t u sta n a t e m delu
državne meje dva alpsko-
Stanko
Klemenšek:
»Prizadevati
si
moramo,
da bi Pavličevo
Sedlo
po­
stal mednarodni
mejni
prehod.*
turistična prehoda, ki pa
s t a o d p r t a o d 15. a p r i l a d o
15. n o v e m b r a . V t e m č a s u
l a h k o naši in avstrijski
planinci prečkajo držav­
n o mejo n a P a v h č e v e m in
Savinjskem sedlu s potni­
m i listi.
Opuščena karavla
v cvetju
D a bi spoznali povojni
utrip v teh o b m e j n i h kra­
jih v Zgornji
Savinjski
dohni, smo se
najprej
u s t a v i l i p r i B r u n e t o v i h ali
p o d o m a č e pri Žoharjevih, kjer
se
ukvarjajo
s k m e č k i m o z i r o m a izlet­
niškim turizmom. Njiho­
va hiša je samo
lučaj
stran o d n e k d a n j e stražarnice Savinjski
parti­
zan in o s e m kilometrov
oddaljena od maloobmej­
nega prehoda Pavličevo
sedlo. S e v e d a n a s je naj­
prej z a n i m a l o , k a k o j e vi­
deti stražarnica, ki se je
v času vojne v Sloveniji
m e d prvimi predala in je
s e d ^ prazna. Nobenega
boja ni bilo tu. Bih s m o
p r i j e t n o p r e s e n e č e n i , saj
j e ostala t a k š n a , k o t je bi­
la v č a s i h , k o s o b i h t a m
še vojaki in starešine. Š e
v e d n o je o b d a n a s cvet­
j e m in urejena, tako d a
bolj s p o m i n j a n a turistič­
ni objekt kot na vojaške­
ga. Vojska j e to karavlo
zapustila dostojanstveno,
neokrnjeno. V času, ko
poslušamo o razdejanju
nekdanjih vojašnic, je to
pravo nasprotje.
Avstrijska
planinca:
»Avstrija
Pogovarjali
smo
se
z Zdravkom Brunetom,
k i j e imel s to karavlo dol­
g o let t e s n e stike. Z voja­
k i s o si bili n£ybližji s o s e ­
dje.
»Spomladi, ko
je
s n e g skopnel, so vojaki
začeli
urejati
okolico,
c v e t h č n e g r e d e in korita.
K o m a n d i r v o j a š n i c e , Čr­
n o g o r e c , j e bil v e h k ljubi­
telj cvetja. S e m e in s a d i ­
ke je kupoval z lastnim
d e n a r j e m , da bi bilo oko­
lje č i m l e p š e . F a n t j e s o s e
radi pohvalili z urejenost­
j o okolja, š p o r t n i h igrišč,
ribnikov. Radi so šh tudi
pomagat kmetom, pa tudi
pri n a s so se o b nedeljah
in praznikih cesto zadrže­
vali in se p o m e n k o v a h
z n a m i . Včasih je bilo na
tem
delu
meddržavne
meje šest karavl, nazad­
nje j e bila a k t i v n a le še ta.
R e s d a j e zdaj k a r n e k a m
pusto, k o fantov ni več,
a če h o č e m o v Evropo,
m o r a m o imeti tudi evrop­
ske meje. Zares ne vidim
n o b e n e p o t r e b e , d a bi
mejo varovala vojska,« je
povedal naš sogovornik
in potožil, da je letos turi­
stov v Logarski d o h n i ve­
h k o m a n j k o t p r e j š n j a le­
ta. P r e d v s e m tujcev sko­
rajda ni več. L a n i je K o m ­
pas k Brunetovim pripe­
ljal v e č k o t p e t d e s e t a v t o ­
b u s o v t u r i s t o v iz H o l a n dije, Belgije, letos ni n o ­
benega.
Tudi
domačih
gostov j e malo, lani pa se
je v gostišču Žohar usta­
vilo n a j m a n j š e s t d e s e t av­
t o b u s o v . J e p a zdaj v e č
bo priznala
Slovenijo.*
N a poti s m o srečali dva
prava popotnika, planin­
ca, o p r t a n a z v s o p o t r e b ­
n o p r t l j a g o za d o l g o h o j o .
Avstrijca, u p o k o j e n e c in
u r a d n i k , d o m a iz C e l o v ­
ca, sta n a p o t d o n a š i h
krajev v Logarski dolini
k r e n i l a iz Ž e l e z n e K a p l e
in sta se v času, k o s m o j u
srečali, že vračala d o m o v .
D o b r e volje sta n a m po­
nudila avstrijski »šnops«
in hvalila lepote tega dela
slovenskega sveta. Sicer
p a sta dokgj redna obi­
skovalca t e h n a š i h pla­
n i n s k i h p o s t o j a n k i n či­
sto zadovoljna sta, k e r se
zd^
lahko
svobodneje
gibljeta, sicer p a j e varo­
vanje meje z vojsko zanju
nekaj nepojmljivega, zato
jima sedanji mejni režim
v e h k o bolj ustreza. Seve­
da se n i s m o m o g h izogni­
ti politiki. N e v e m , zakaj
jima zvezni kancler Vranitzky ni pri srcu. Pravi­
ta, d a k a n c l e r p r e v e č na­
vija za A m e r i k o , ki d a j e
preveč skomercializirana,
medtem ko Evropa
ni
takšna. Sta pa navdušena
nad Haideijem, sploh nad
t e m , da bi n a s Avstrija
čim prej priznala kot su­
vereno državo Slovenijo.
»Sicer p a s m o Avstrijci,
Korošci in Slovenci eno,
zelo p o d o b n i s m o si in r e s
n e vidiva razloga, da vas
Avstrija v k r a t k e m n e bi
priznala. T u d i m i d v a na­
vijava za to,« s t a n a m re­
kla ob slovesu, na videz
nevarni
nemški
ovčar
z nagobčnikom pa ob tem
niti zarenčal ni.
Borisi
skupij..
n a d ČISTU
v domatj
K MUII
d e AVSTRI
o r g Rus
v dobni
venskm.
gani. 4
m e d VOJ
prijatelji
glabljaii.!
prej.KOK
v a l a vaš
i m e l i Z NJ
blemov.
j e z i k IN I
n o s i S SL(
s t i bolj
m o ž , KI)
deloval
pozneje
k o t prai
vornik.
Oblast
zgane
STANLI«
domače
n e I Z LCI
j e EDEN:
j e v n i SKI
ž e VRSTO
d a BI bil
vitih KFII
bi
Na meji
Mejni prehod Pavhčevo sedlo. Naša »stražarni­
ca« n a eni in avstrijska n a
drugi
strani,
pribhžno
dvajset metrov je m e d
n j i m a , v m e s stoji m i z i c a
s klopjo." S e d e š n a l e v o
s t r a n k l o p i i n si d o m a ,
v Jugoslaviji oziroma Slo­
veniji, s e d e š n a d e s n o in
ž e si v A v s t r i j i , v E v r o p i .
N a naši strani s m o se
pogovarjali z dežurnim
p o l i c i s t o m B o r i s o m Mihinom, ki opravlja m e j n o
kontrolo. »Nikoli m i ni
dolgčas. Zjutraj
pregle­
d a m objekt in okolico
mejnega prehoda, potem
se zadržujem v zgradbi in
bližnji okolici. V m e s b e ­
rem. Z avstrijskimi mej­
nimi
organi,
cariniki,
i m a m o le o b č a s n e stike,
glavna ovira je jezik. Kla­
timo malo nemško, malo
angleško, tudi z rokami
se sporazumevamo,
pa
gre. N a š a n a l o g a j e zdaj,
k o n i v e č z e l e n e m e j e ozi­
r o m a vojske, veliko bolj
odgovorna, zahtevna, veseh pa me, ko vidim, da
se izletniki zdaj veliko
bolj s p r o š č e n o
gibljejo.
Včasih je treba koga usta­
viti, m u p r e g l e d a t i d o k u ­
m e n t e , prtljago, a se to n e
dogaja
prav
pogosto,«
n a m j e p o v e d a l Boris, ki
j e s i c e r d o m a iz M a r i b o r a
in se njgboJj n a v d u š u j e
LOGAI
p r e j ZAII'
j u , ki &
čeprav >
zdaleč^
razvoj TI
edentist!
d a BI ITh o d PAJ
s t a l medi
čemo
g o DRŽA^'
tomobil''
n a ČRNO.
Kamni*'
s k i VR^
mo
NAJF
trov,
lahko Pf
n o KAPL^'
Tu paf
j a le ;
kilome"^
n e povj
MEJE/i
uredile.;
rediti.'^
vod'
s o ved^;
seje^^
10. OKTOBER 1001 - STRAN 17
Nekdaj oblastnlKI. danes krvniki
»Našim
ljudem
četnlkl
Lepega starega
slavon­
skega mesteca Pakrac ni
več. Ni ga, ker s o d o m a l a
vse hiše porušene in požgane. Ljudje s o zbežali n a var­
no, daleč stran o d nenehne­
ga streljanja, bombardira­
nja, o g n j a i n p o k o l o v . Osta­
la je le še vojska: na eni
strani branjtelji in n a drugi
napadalci. Prvi napad na
Pakrac je bil že februarja
letos, množično izseljevanje
S r b o v iz H r v a t o v iz t e g a
m e s t a pa se je pričelo pole­
ti. K o n c e m a v g u s t a j e v S l o ­
venijo, v Rogaško Slatino,
pribežala
tudi
družina
Aleksander, ki je našla, sku­
paj z drugimi pribežniki, za­
časen dom v zapuščenem
Bjelovarskem domu.
Pred Danicovim
televizorjem
Iztikajo
oči, režejo
Srbi brez privilegijev
•Jm
i
M A R J E L A
A G R E Ž
Izidor a
časopisne
spoznava
stolpce.
dele telesa...-^
pripoveduje
Vera
obvestili, d a se srbski m o š k i
v P a k r a c u oborožujejo. P o
drugem hudem napadu na
kraj j e v P a k r a c u ostalo le še
okoli
petnajst
odstotkov
stalnih prebivalcev. Mesto je
ostalo brez elektrike, brez
v o d e , v s e noči s e j e slišalo
n e p r e s t a n o s t r e l j a n j e iz v s e h
vrst orožja. Č e t n i k i s o h o t e h
uničiti še tisto malo, k a r je
od P a k r a c a ostalo. N a srečo
s m o le nekaj u r p r e d t e m
drugim n a p a d o m uspeli po­
b e g n i t i . V n e d e l j o , 18. a v g u ­
sta o b d v e h zjutraj s m o bili
že v Sloveniji. N i m a m besed,
s katerimi bi se dalo opisati
č l o v e č n o s t vaših ljudi, Slo­
vencev, ki so n a s toplo spre­
jeli,« p r i p o v e d u j e V e r a , m e d ­
t e m pa se na televizijskem
e k r a n u nizajo žalostni prizo­
ri s h r v a š k i h b o j i š č . T u d i iz
Slavonije in Pakraca. P o t e m
izvemo, d a j i m j e barvni tele­
vizijski s p r e j e m n i k z a č a s n o
poklonil novi sosed, D a r k o
B e r c k o iz R o g a š k e S l a t i n e .
K o zre v ekran, se Veri
Za mizo v d n e v n e m pro­
storu Bjelovarskega
doma
'ioiegi cesto
sedemo
sedi Vera Aleksander
in
spremlja prvi program hrva­
š k e televizije. P r i sosednji
jrski d o l i n i , s k r a t k a , o b mizi sedi njena sestra, sku­
»Tistegha
dne, predno
eščeni s o o v s e m , z v s e m
paj z V e r i n o
dvajsetletno s m o sedli v avto, s e m pol
p na t e k o č e m . D o b r o s e
h č e r k o i n š t i r i n a j s t l e t n i m si­ ure s a m o t e l e f o n i r a l a s o (vedajo, d a j e t r e b a z d a j ,
n o m . Iz sosednje k u h i n j e s e ' r o d n i k o m in prijateljem in
Jo mejnega p a s u n e v a r u že vali vonj p o pravi kavi. jih rotila, naj zbežijo, do­
jfveč v o j s k a , š e v e č s t o r i M e d pogovorom jo k u h a Ve- kler je še čas. Po informaci­
jza v a r n o s t . Z a t o l a h k o
rina m a m a . Z a k a j in kdaj se jah, ki s e m j i h dobila, s o s e
pridržka rečemo, d a
je družina Aleksander odlo­ četniki pripravljali, da nas
pmeja, k i j o v a r u j e j o o b vse pobijejo...«
[ A N I , d o m a č i n i , n a j b o l j e čila za b e g iz P a k r a c a ?
»Razmere v Pakracu so
rarovana m e j a . I v a n Ž a od februarja letos postajale
LERL n a m j e m e d p o t j o t u spet vsuje plaz obtožujočih
iz m e s e c a v m e s e c t e ž j e . S r b i
ipovedal: »Mejni p a s j e
besed, ki zvenijo k o t n e k a k š ­
oziroma četniki so n a m vse
i v teh krajih p o n e k o d
n o opravičevanje, zakaj j e
p o g o s t e j e grozili, d a n a m b o ­
•azšiijen t u d i d o p e t k i l o vsa njena družina pribežala
d o zažgali hišo, d a n a s b o d o
iietrov v n o t r a n j o s t . J L A
v Slovenijo. »Midva z m o ­
vse pobih, p o telefonu s m o
fbila t u p o p o l n o m a s u žem bi lahko ostala in p o
začeli dobivati d o b r o h o t n a
itrena, z v s e m i p o o b l a s t i svojih m o č e h p o m a g a l a na­
a n o n i m n a s p o r o č i l a , naj č i m ­
i Mejni p a s j e d o m a č i šim borcem v Pakracu. Lah­
p
r
e
j
o
d
i
d
e
m
o
.
P
o
t
e
m
s
m
o
iz­
E O M pogosto povzročal
ko bi poslala n a varno s a m o
vedeli, da je tudi naše i m e n a
D T N O S T I , saj s o za v s t o p n a
otroka, a kaj, k o to ni nor­
č e t n i š k i listi, s e p r a v i , d a n a s
ibmočje m e j n e g a
pasu
m a l n a vojna! N a š i m ljudem
n a m e r a v ^ o odstraniti.
Si
potrebovali
dovoljenje.
četniki iztikajo oči, režejo in
lahko predstavljate, kako je
1 režimom, k i g a m i u v a sekajo dele telesa, pišejo četživeti v takšni psihozi! P o n o ­
jraio, t e g a p a s u n i , z a t o j e
niška gesla p o telesih, šele
či n i s m o u p a l i z a s p a t i , u v e d l i
zibanje l j u d i v e l i k o b o l j
nato jih v strašanskih m u k a h
smo dežurstva, ves čas s m o
iproščeno. Z n a š e s t r a n i
dokončno
usmrtijo.
Tega
b
i
l
i
v
s
t
r
a
h
u
,
d
a
n
a
m
k
d
o
n
e
snekohko bolj p o o s t r e n
s e m se bala. To, k a r s e doga­
p
o
d
s
t
a
v
i
d
i
n
a
m
i
t
a
.
V
e
d
e
l
i
ladzpr n a t e m d e l u o b
ja, k a r so ljudje v P a k r a c u
smo, d a j e šla v s a k d a n k a k š ­
»EJI, o b č a s n o legitimira­
v i d e h n a l a s t n e oči, t o si nor­
n a h r v a š k a hiša v zrak. K o ­
no ljudi, k a k š n i h d r u g i h
m a l e n človek niti mishti n e
n e c julija, v z a č e t k u a v g u s t a ,
»šegov p a n a m n a j b r ž
more.«
se je vse naenkrat umirilo,
»bo t r e b a o p r a v l j a t i . V a ­
preveč tiho j e postalo. Poz­
lovanje m e j e b o t e m e l j i l o
neje s m o izvedeli, d a j e t o
M tesnem
sodelovanju
zatišje nastalo zato, d a so se
'domačini, takšrto v a r o ­
. š e pred letom dni so Srbi,
l a h k o s r b s k e ž e n s k e z otroki ki j i h j e bilo v P a k r a c u d o b r a
vanje p a j e v e l i k o b o l j r a ­
i
z
s
e
l
i
l
e
iz
P
a
k
r
a
c
a
.
N
a
v
i
d
i
k
u
cionalno i n u č i n k o v i t o o d
tretjina vsega prebivalstva,
j e bil n a m r e č n o v , silovit n a ­ živeli s H r v a t i , Cehi, M a d ž a r i
prejšnjega. O n e z a d o v o l j p a d n a m e s t o in okolico. H r ­ in Italijani v n e k a k š n i navi­
^
domačinov
glede
vatje t e m u izseljevanju Sr­ dezni slogi. V desetletjih k o ­
?fehoda m e j e n a P a v h č e b o v n i s m o p o s v e č a l i k a k š n e m u n i s t i č n e g a e n o u m j a i n si­
|'ein s e d l u p a l a h k o r e p o s e b n e p o z o r n o s t i , saj j e bil s t e m a j e bila o b l a s t v r o k a h
*m le t o , d a p r e h o d , k i j e
to čas letnih dopustov. P o ­ srbskih prebivalcev Pakra­
^il o d p r t l e t a 1968, d a n a š t e m p a s o n a s naši prijatelji ca. H r v a t j e s e n i s o s m e l i
razmeran n e ustreza
VEČ. Ureditev cestnih po'^zav, k i b i o m o g o č a l e
Pfehod m e j e z v o z i l i , n i
" A Š A stvar, a m p a k j e to
W A R drugih
pohtičnih
^^njktur, z l a s t i n a m e d d r J^ni r a v n i . Z d a j j e n a p o ^ ^as, k o s e b o m o t u d i
?'eh s t v a r e h s s o s e d i l a ž '^'n h i t r e j e p o g o v a r j a l i . «
, ^an, k i s m o g a p r e ž i v e ^ nied p r e b i v a l c i L o g a r dohne, j e bil prijeten,
^'^Pleten
z
neštetimi
^ ° d b a m i iz č a s o v , k o s o
. 'Judje v s a k o d n e v n o s r e ^^ali v o j a k e n a š e n e s l a v armade. T e z g o d b e ni7 bile ž a l o s t n e a l i k a k o
J^gače n e p r i j e t n e . S o ž i t ­
ja v o j s k o j e b i l o t u n e k a j
•^akdanjega i n k d a j t u d i
I Nismo pa srečah
>r, k i b i m u b i l o ž a l
Njen odhod pozj zvijajo s p r e p r i č a n j e m ,
J^"o z d a j t a d e l m e d n a j^ttne m e j e š e b o l j v a r e n
u ^'asti z a t u r i s t e b o l j p r i ^^n. Z d a j j e n a v r s t i t u i^^'
Logarska dolina
(^^^mi s v o j i m i l e p o t a m i
tj^a o d n a s , d a z a n j e n
Dj^^oj
razcvet naredidg^j^.el- o v e č , k o t s m o
Hčerka
žalostne
In sekajo
nove
prijatelje
in
prebira
Aleksander
pridelke z vrtov, cvetje za
v vaze, kavo, sveže d o m a č e
m l e k o . V s a k t e d e n n a m za­
menjajo posteljnino in prine­
sejo svežo. S p r e j e m in d o - ,
broto^teh ljudi se n e d a opi­
sati. Č l o v e k , k i ti j e prijatelj
v nesreči, j e pravi prijatelj i n
tega, k a r s e m z družino tukaj
»Rušijo bolnice, cerkve,
svetovno znamenite kate­
drale, kakršna je naprimer
v Osijeku. Zanje ne obstaja­
jo svete stvari. Če zanje živ­
ljenje ni sveto, kako bi j i m
mogel biti svet kakšen spo­
menik ...?«
doživela, n e b o m pozabila d o
smrti,«
pripoveduje
Vera
Aleksander
z
orošenimi
očmi.
Čakalnica zdravja
v Evropi
V mislih
Pakrac,
v srcu
ljudje,
opredeljevati k o t Hrvatje,
a m p a k so se m o r a h izrekati
za J u g o s l o v a n e . T a k o j e bilo
povsod n a današnjih hrva­
ških kriznih žariščih. »Srbi
so imeli v P a k r a c u s a m e pri­
vilegije. Bili so direktorji
vseh pomembnejših
firm,
k m e t i j s k i h organizacij, bili
so vodilni v občini oziroma
občinski vladi in v vseh resorjih. N a v o d i l n i h položajih
so bili v k o m u n a l n e m p o ­
djetju, v bolnišnici, v pohciji.
Otroci Srbov so imeli v e d n o
prednost pri zaposlovanju,
n a š i otroci s o bili n a listi ča­
kanja.
Z lanskim
letom,
s prihodom demokracije, k o
s m o Hrvatje lahko glasovali
še za k a t e r o d r u g o s t r a n k o ,
razen komunistične, s e j e Sr­
b o m ves svet podrl. Naen-
ki so ponudili
roke.
Aleksander najprej ustavila
v P o l j č a n a h , t a m živi V e r i n
brat^ ki j e p o r o č e n s Sloven­
ko. Zal ni nikogar d o m a , vsi
so odšli n a dopust, n a morje.
Pozvonijo n a vratih snahine
sestre, kjer jih toplo sprej-
Vera in njen m o ž B r a n k o
sta znana in priznana bioenergetika,
med
drugim
udeleženca dveh svetovnih
kongresov bioenergetikov in
stalna sodelavca
andragoškega inštituta v Zagrebu.
Lepe rezultate dosegata tudi
na področju radiostezije in
kiropraktike. Mnogim
lju­
d e m , o b s o j e n i m n a životarjenje, n a življenje v n e p r e s t a jiih bolečinah in obsojenim
na smrt, sta že p o m a g a l a
s svojim naravnim d a r o m in
znanjem. To njuno znanje in
s p o s o b n o s t i zdaj
ponujata
tudi Slovencem, v Rogaški
»Po dvajsetih letih dela
ostaneš naenkrat brez vse­
ga. Pri s e b i i m a š l e n e k a j
kosov oblačil, ki si j i h pred
b e g o m strpal v avto, v edi­
n e m upanju, d a ti glava
ostane živa...«
k r a t so izgubili privilegije,
odvzeta j i m j e bila oblast, ki
so j o izključno oni posedovah. V s e s e j i m j e p o d r l o , k l j u b
temu, da jim državljanskih
pravic, določenih z Ustavo,
n i h č e ni vzel. Z o d v z e m o m
privilegijev so Srbi postali
naši
največji
sovražniki.
Takšno nezadovoljstvo m e d
Srbi n a Hrvaškem pa je hitro
izkoristila
srbska
politika
z Miloševičem in generah n a
čelu. Iz Srbije s o v P a k r a c
začeh prihajati teroristi, ki so
oboroževali Srbe v Pakracu.
Vbijali so j i m v glavo, d a so
Hrvatje genocidni, da bodo
»Jugoslovanska
armada
se ni nikoli postavila n a
stran in v bran Hrvatov, Sr­
bi o z i r o m a četniki i n arma­
da delujejo skupno...«
poklali vse Srbe in p o d o b n o .
V resnici p a so klali le Srbi,
četniki. N e poznam primera,
k o bi bil n a grozovit n a č i n
ubit S r b , in če m i ga k d o d o ­
kaže in pokaže, s e m se pri­
pravljena takoj obesiti n a sa­
m e m T r g u b a n a Jelačiča sre­
di Zagreba,« nadaljuje Vera
p r i p o v e d , k i j e bolj p o d o b n a
grozljivki.
Oda
Slovencem
V nedeljo,
osemnajstega
avgusta ponoči se je družina
Vierina mama
joka.
ves dan kuha,
m e j o in kjer prespijo. Stano­
vanje pa je majhno, niso ho­
teli biti tej d r u ž i n i v b r e m e .
Izvejo, d a v R o g a š k i Slatini
sprejemajo begunce in po­
kličejo n a pohcijsko postajo.
Z a č a s n o j i h n a m e s t i j o v sin­
d i k a l n e m d o m u Ljubija, ki
j e zaprt. V stavbi j e le uprav­
nik doma. Prijazen je, takoj
j i m p o n u d i vodo, plin, p o ­
streže s kavo in pripravi po­
stelje. » U p r a v n i k j e bil prija­
zen, topel, ni vedel, s č i m bi
n a m še ustregel. K e r p a j e bil
d o m zaprt, t a m n i s m o mogli
ostati dlje k o t d e s e t d n i . P o ­
t e m s m o stopili v stik z R d e ­
č i m k r i ž e m v R o g a š k i Slati­
ni, kjer so n a m t a k o j p o n u d i ­
li d o m o v a n j e v s t a r e m i n z a ­
puščenem Bjelovarskem do­
m u . Ž e deset let ni vanj sto­
pila človeška noga, v s e j e bi­
lo o p u s t o š e n o , p o v s o d pajčev i n a in živalski iztrebki. A ta­
k o j e bilo le prve dni. Ž e prvi
d a n naše vselitve so n a s obi­
skali sosedje in sosedi, žen­
s k e od Karitasa in R d e č e g a
križa. Vsi so n a m priskočili
n a p o m o č . N e k a j d n i s m o či­
stih, ljudje so n a m p r i n a š a h
n a j n u j n e j š e za življenje, za
kuhanje, spanje. S e sedaj
n a s v s a k d a n o b i s k u j e j o ti
d o b r i ljudje, n a m prinašajo
pomiva
in vmes
naskrivaj
Slatini in v Celju. P r e d m a j h ­
no sobico v hotelu Evropa
v Celju so v s a k d a n vrste.
Č a k ^ o ženske, moški, otro­
ci, o s t a r e h , v s i o b u p a n i i n
v* p r i č a k o v a n j u
ozdravitve
ali vsaj izboljšanja z d r a v j a .
M n o g i o d h a j a j o iz n j e n e s o ­
bice z n a s m e š k o m olajšanja,
izrazom, ki govori, d a so Verine roke zares čudotvorne;
Povrniti človeku zdravje ji
Po vsem tem, kar s e m
v Pakracu doživela in vide­
la, s e t j a n e ž e l i m v r n i t i ,
sploh p a zdaj ne, ko je poru­
šena tudi naša hiša v sa­
mem
središču
Pakraca.
V Pakracu še najmanj deset
let ne b o miru, pogojev za
mirno in lepo življenje...«
v teh težkih trenutkih pome­
ni največ, zato se razdaja o d
jutra do poznega
večera.
Vsak dan se potem vrača
k svojim v Bjelovarski d o m
v R o g a š k o Slatino, kjer naj­
prej sede pred televizor in
zre v žalostne prizore. P r e d
k r a t k i m je izvedela, d a j e p o ­
rušena tudi njena hiša v Pa­
kracu.
MARJELA AGREŽ
Foto: E D O E I N S P I E L E R
ODMEVI
Gospodu
Silvestru
Drevenškul
Moje pojasnilo glede moje
t r d i t v e z d n e 8. 8. 9 1 o » u k r a ­
d e n e m materialu« je slede­
če: K o t p o k l i c n e m u inženir­
j u organizacije dela in volje­
nemu občinskemu
funkci­
onarju, gospodu
Silvestru
D r e v e n š k u , r e s n i č n o n e pristoja b a n a l e n izraz »ukra­
del«. Zato se m u j a v n o opra­
v i č u j e m in p o p r a v l j a m t e k s t
mojega odgovora na stališče
Z.P.I. Celje s sledečo vsebi­
no - »Gospod Silvester Drev e n š e k j e p r i g. R e b e c u , taj­
niku komisije, dvignil mate­
rial, k a t e r i m u ni bil n a m e ­
njen«.
Moja značajska n a p a k a je,
d a se pri n a m e r n i h z m o t a h
preveč
razjezim,
v
svoje
o s e b n o o p r a v i č i l o p a si šte­
j e m , k e r si d r u g i d a n m i s l i m :
» O p r o s t i j i m , saj n e v e d o kaj
delajo«.
Z odličnim spoštovanjem.
JANEZ ČRNEJ,
Celje
Pojasnilo
G l e d e na očitke, ki sem
j i m bil izpostavljen v zad­
n j e m času, bi rad dal nekaj
pojasnil.
Skupščina občine
Žalec
m e j e p r e d š e s t i m i leti s k u ­
paj s še d v e m a č l a n o m a ime­
n o v a l a za p r e d s e d n i k a začas­
nega kolektivnega poslovod­
nega odbora Celjskih mle­
k a r n in n a m k o t prisilnim
upraviteljem zaupala
širša
pooblastila. Takrat je
bil
glavni problem v tem, da je
zmanjkalo denarja,
preden
so bile d o k o n č a n e v e l i k e in­
vesticije, ki so se izvajale. In­
vesticijski projekt Izgradnja
m l e k a r s k e industrije celjske
regije pa ni v
finančno
kon­
strukcijo vključil p o t r e b n i h
obratnih
sredstev,
saj
je
p r e d p o s t a v l j a l , d a j i h b o za­
gotovila
Interna
banka
Hmezad.
V investiciji, k a t e r e pred­
računska vrednostjo znašala
t a k r a t n i h 53 m i l i j a r d d i n , j e
s o d e l o v a l o 72 s o v l a g a t e l j e v
s s k u p n o 27 m i l i j a r d a m i d i n ,
ostalo p a so bili b a n č n i tuji
in d o m a č i k r e d i t i in l a s t n a
sredstva investitorja. Inve­
sticija s e j e izvajala v r a z d o b ­
ju hitrega slabšanja gospo­
darskih razmer, njena vred­
n o s t p a s e j e z a k l j u č i l a p r i 89
milijardah din. Ta razlika je
bila sfinancirana s k r a t k o ­
ročnimi sredstvi, kar je še
poslabšalo
finančno
stanje
Celjskih mlekarn.
Kljub izjemnim
težavam
smo vzpostavih proizvodnjo
v M l e k a r n i v Ajji vasi in na­
kupili manjkajočo opremo,
k a r j e bil t e m e l j n a d a l j n e sa­
nacije.
Prostore stare
mlekarne
v M e d l o g u s m o uredili, v se­
stav Celjskih mlekarn
pa
s m o vključili čebelarstvo, ki
je tako dobilo ustrezne pro­
store. Celjske m l e k a r n e pa
so s t e m dobile izvozno zani­
mive proizvode. V Medlogu
s m o zgradili tudi n o v o halo
za s k l a d i š č e n j e m e d u .
K e r sanacija Celjskih mle­
k a r n še ni bila k o n č a n a , je
Skupščina občine Žalec po­
daljšala u k r e p
družbenega
v a r s t v a š e za e n o leto. V t e m
času s m o kupili
sirarske
stroje in o p r e m o za s i r a r n o
v Šmarju pri Jelšah in t a m
vzpostavih sirarsko
proiz­
vodnjo.
I z g u b e v poslovanju, ki so
nastale v tem času, s m o po­
krivali s sredstvi namenjeni­
mi R e p u b l i š k e m u skladu re­
zerv, v k a t e r e g a so t a k r a t n e
delovne organizacije morale
obvezno odvajati
sredstva
po zaključnem računu.
P o končanju ukrepa druž­
benega varstva, je Skupšči­
n a o b č i n e Žalec izrekla zah­
valo začasnemu kolektivne­
mu poslovodnemu
organu
za u s p e š n o delo.
K e r sanacija podjetja še ni
bila k o n č a n a , s m o se člani
k o l e k t i v n e g a v o d s t v a prijav i h še za e n o štiriletno m a n ­
datno razdobje, da bi dokon­
čali sanacijo. F i r m o s m o pre­
imenovali v Celeia mlekar­
stvo, sirarstvo, čebelarstvo
in u v e d l i b l a g o v n o z n a m k o
Z e l e n a d o l i n a za n a š e proiz­
vode. Razširili s m o asortim a n naših proizvodov, izde­
lali c e l o s t n o p o d o b o
firme,
p r e d v s e m p a p r i č e h s širitvi­
j o trga, saj j e bila p r o i z v o d ­
nja m l e k a k o t t u d i p r e d e l o ­
valne kapacitete predimen­
z i o n i r a n e za p o t r e b e l o k a l n e ­
ga tržišča.
V t e m r a z d o b j u n a s j e iz­
j e m n o prizadela zamrznitev
prodajnih c e n n a š i h izdel­
kov, tako da smo morali ne­
kaj časa plačevati o d k u p l j e ­
no mleko od proizvajalcev
dražje kot s m o ga lahko pro­
dajali v t r g o v i n e . P r i z a d e l e
so
nas
revalorizacijske
obrestne mere kot tudi nega­
tivne tečajne razlike. T a k o se
nismo mogli
finančno
sani­
rati.
Pridobili smo
uporabno
d o v o l j e n j e za M l e k a r n o v A r j i v a s i i n i z v o z n i s t a t u s z a iz­
voz mleka, k a r j e bilo pove­
zano z velikimi vlaganji.
Na osnovi kooperacijske
p o g o d b e m e d H m e z a d o m in
avstrijskim partnerjem smo
pričeli sodelovati s tujci. Ta­
ko je zunanjetrgovinski pro­
m e t C e l e i e že v l e t u 1990 zna­
š a l 11 m i l i j o n o v
dolarjev.
Kljub temu, da s m o v Jugo­
slaviji m e d n ^ m o d e r n e j š i m i
m l e k a r n a m i pa zelo zaostaja­
m o za r a z v o j e m m l e k a r s t v a
v r a z v i t e j š i h d e ž e l a h , saj j e
mlekarstvo izredno kapital­
no intenzivna dejavnost, Ce­
leia p a ni i m e l a dovolj sred­
s t e v za v l a g a n j e v o p r e m o .
Zaradi tega s m o posebno po­
zornost posvetili
dodelavnim poslom v
avstrijskih
m l e k a r n a h , k j e r s o iz n a š e g a
m l e k a i z d e l o v a l i m l e č n e iz­
d e l k e za k a t e r e v Celei n i s m o
bili o p r e m l j e n i .
Kljub t e m u , da n a m j e pri­
manjkovalo sredstev,
smo
ves čas solidno vzdrževali in
po možnostih opremljali vse
tri t o v a r n e .
Velikost, p r e d v s e m p a pri­
prave n a čas, ko b o Slovenija
n e o d v i s n a samostojna drža­
va, so n a r e k o v a l e , d a s m o se
na n o v o organizirali. Ustano­
v i l i s m o p o d j e t j e C e l e i a izvoz-uvoz v katerega s m o vlo­
žili k a p i t a l z a p o s l e n i d e l a v c i
in Celeia - mati. Z u s t a n o v i ­
tvijo t e g a podjetja s m o o m o ­
gočili, d a b o o g r o m n o provi­
zij o s t a l o v s i s t e m u C e l e i a ,
ohranili pa s m o tudi nekaj
d e l o v n i h m e s t , saj s m o d e ­
lovna m e s t a zapolnili z de­
lavci, ki so že bili z a p o s l e n i
v Celei. T u d i tuj p a r t n e r j e
vložil v podjetje del kapitala.
P o m e n tega podjetja se bo še
povečal z
osamosvojitvijo
S l o v e n i j e , saj s e b o k o t u v o z
in izvoz štel tudi
promet
z drugimi jugoslovanskimi
republikami, k a m o r Celeia
proda skoraj 40% svoje pro­
izvodnje. Celeia izvoz-uvoz
d.o.o. j e s o u s t a n o v i l a s k u p a j
s tujim partnerjem podjetje
Celeia Handels-Gesellschaft
m.b.h. Graz. P r e k o te
firme
poteka ekskluzivno sodelo­
vanje m e d avstrijskim part­
n e r j e m in s l o v e n s k i m i , hr­
vatskimi in b o s a n s k i m i mle­
karnami.
U s p e š n o s m o pričeli prer a z p o r e j a t i k a p i t a l iz p o d r o ­
čij k j e r n i n e o b h o d n o p o t r e ­
b e n in ga l a h k o n a d o m e s t i ­
m o z vključitvijo zasebnega
kapitala na področja kjer to
ni mogoče. To n a m je omo­
gočilo
nadaljna
vlaganja
v proizvodnjo. Sklenili s m o
p o g o d b e s šoferji, k i so se
odločili za o b r t in s m o j i m
odprodali
avtomobile.
Na
p o d o b e n način s m o uredili
v e č i n o v z p o r e d n i h s l u ž b ta­
ko, d a so vsi privatni deloda­
jalci prevzeli d e l a v c e Celeia.
Z vključitvijo z a s e b n e inici­
ative se je izredno dvignila
kvaliteta
opravljenih
sto­
ritev.
V e č j o u č i n k o v i t o s t s m o že­
leli d o s e č i t u d i n a p r o d a j ­
n e m področju s pritegnitvijo
zasebnega kapitala, zato s m o
sklenili p o g o d b e o franchis i n g u s firmo C e l e i a M i n a
t r a d e Z a g r e b d.o.o. in A & C
m a r k e t i n g d.o.o. N a č r t o v a l i
s m o še ustanovitev drugih
firm,
v e n d a r jih zaradi na­
sprotovanj izven podjetja ni­
s m o aktivirali. Zaradi po­
manjkanja denarja smo mo­
rali odložiti investicijo v ste­
rilno linijo, ki s m o j o n a č r t o ­
vali za letos.
Z a C e l e i o j e p l a č i l a v tuji­
no
na
podlagi
veljavnih
predpisov opravljala Ljub­
ljanska banka Splošna ban­
ka Celje. O b k o n c u l a n s k e g a
in v začetku letošnjega leta
je b a n k a prenehala s plače­
v a n j e m obvez Celeie do tujih
partnerjev.
Neizvrševanje
plačil v tujino, njihovo zadr­
ž e v a n j e in z a d r ž e v a n j e s r e d ­
stev Celeie na računu banke,
je Celei povzročilo veliko
š k o d o , ki jo uveljavlja s tož­
bo. K e r je Celeia poslovala
po takrat veljavni zakonoda­
ji, n e m o r e m p r e v z e t i o d g o ­
v o r n o s t i za ta i z p a d .
B i l a n c a u s p e h a v l e t u 1990
i n v p r v e m p o l l e t j u 1991 j e
pokazala, da je Celeia poslo­
vala brez izgube. V bilanco
u s p e h a za p r v o p o l l e t j e 1991
s m o res vključili n a š e terja­
t v e d o b a n k e , saj s m o p r e p r i ­
čani, da s m o opravičeni do
povrnitve povzročene škode,
nismo pa upoštevali obljub­
ljenih, a še n e p l a č a n i h izvoz­
n i h v z p o d b u d za l e t o 1991
v z n e s k u p r i b l i ž n o 12 m i l i j o ­
n o v din. Kolikor mi je pozna­
no, je zadeva že urejena. La­
ni je Celeio zelo prizadela po­
plava, letos pa je utrpela ve­
lik izpad zaradi vojne, k a r p a
ni
razvidno
iz
bilance
uspeha.
Celeia je na vseh področjih
s o l i d n a firma, k a r k a ž e j o t u ­
di priznanja, ki jih je dosegla
za s v o j e p r o i z v o d e , j e p a lik­
v i d n o s t n o v š k r i p c i h saj i m a
tudi težave s kasnitvijo plačil
k u p c e v za p r o d a n o blago. D a
je Celeia veliko vredna, potr­
j u j e t u d i velik i n t e r e s za last­
ninjenje podjetja.
Ob izteku mandata sem
ugotovil, da pri delu direk­
torja n e bi imel e n o t n e pod­
pore, ki je p o t r e b n ^ z a vode­
nje tako p o m e m b n e g a po­
djetja. Veliki n a p o r i , ki s e m
jih vlagal v delo v preteklo­
sti, s o n a č e l i m o j e z d r a v j e ,
zato s e m se odločil, da n e
b o m v e č k a n d i d i r a l za direk­
torja Celeie.
P r i graditvi in oživljanju
Celeie
smo
imeli
vedno
o g r o m n o p o d p o r o in s i m p a ­
tije, z a t o se v s e m . k i so n a s
r a z u m e l i in p o d p i r a l i zahva­
ljujem, žal p a s m o p r e d v s e m
v zadnjem času naleteli tudi
na nerazumevanje.
P r i s v o j e m d e l u s e m bil
vedno
pošten.
Probleme
s e m reševal po svojih naj­
boljših m o č e h in znanju, ki
s e m si g a n a b r a l p r i d o d i p l o m s k e m in p o d i p l o m s k e m
študiju na E k o n o m s k i fakul­
teti v Ljubljani ter na speci­
a l i z a c i j i iz b a n č n i š t v a i n m a nagementa v Londonu
in
O x f o r d u . P o d j e t j e s m o d o la­
ni vodili kolektivno, od lani
pa sem imel dva pomočnika.
Pri odločitvah sem kolikor
se je dalo upošteval mnenje
kolegija in p o m o č n i k o v . N e
trdim, da nikoli nisem nare­
dil n o b e n e n a p a k e , v e n d a r
pa n e m o r e m sprejeti neargumentiranih obtožb. Mo­
r a m povedati, da s e m delal
s t r o k o v n o in n a
nekatere
stvari
gledam
po
svoje,
predvsem
z vidika
tržno
usmerjenega
ekonomista.
Živimo v demokraciji
in
p r a v ta, če jo p r a v r a z u m e ­
mo,
dopušča
različnost
mnenj.
mag. A N D R E J
ČULK
V Šentjurju so za
mir in spravo
v N o v e m t e d n i k u 3. o k t o ­
b r a 1991. j e v r u b r i k i » P i s m a
b r a l c e v « g. M i r o G r a d i č iz
Celja p o d gornjim n a s l o v o m
pisal sestavek, v k a t e r e m
omenja domnevno povezavo
prenoviteljev s krščanskimi
d e m o k r a t i (oz. o b r a t n o ) p r i
zamenjavi
župana.
SDP
Šentjur
odločno
zavrača
takšne nepreverjene trditve.
V kontekstu slovenske na­
r o d n e sprave pa je trditev tu­
di omalovažujoča.
Posebej
z a t o , k e r n a r o d n e s p r a v e za­
radi pietete do ljudi, ki so
trpeli in umrli zaradi ideolo­
ških prepričanj ne m o r e m o
koristiti v lokalnih strankar­
s k i h z d r a h a h in njihovih ka­
drovskih kuhinjah. Poleg te­
ga
si o m e n j e n i
občinski
stranki po našem
mnenju
z vsem medsebojnim spošto­
vanjem nimata v čem sprav­
ljati.
Stranka S D P v občini je
p r e d in po volitvah j a s n o po­
v e d a l a , d a i m a s p o s o b n e lju­
di za p r e v z e m k a t e r e k o l i naj­
odgovornejše
funkcije
v skuščini in I z v r š n e m sve­
tu. V e n d a r ker ni koalicijski
partner, tudi nima interesa
dodatno prevzemati
posa­
m e z n i h funkcij m e d traja­
njem mandata. Ves čas s m o
bili p r i p r a v l j e n i p o d p r e t i ka­
teregakoli kandidata drugih
strank, ki bi po n a š e m m n e ­
n j u l a h k o k o r i s t n o d e l o v a ] za
občino in o b č i n s k o skupšči­
no. K e r s o o d g o v o r n o s t za
postavitev oblastne struktu­
re v t e m m a n d a t u prevzele
s t r a n k e predvolilne koalici­
je, n i m a m o n o b e n i h a m b i c i j
posegati v kadrovske kuhi­
nje in s t e m zanj sevali prev­
zeto o d g o v o r n o s t koalicije za
rezultate njenega dela.
SDP ŠENTJUR
Drameljska
resnica
JAVNO
PODJETJE KOMUNALA CELJE, P E
CESTE-KANALIZACIJA
CELJE
o b v e š č a v s e o b č a n e , d a b o o d s o b o t e , 12. 10. 1991 dalje zaradi r e k o n s t r u k c i j e z a p r t a Z i d a n š k o v a ulica v C e l j u , o d g o s t i š č a
» R i b i č « pa d o ulice Ivanke Uranjek. Z a p o r a o m e n j e n e g a dela Z i d a n š k o v e ulice b o trajala p r e d v i d o m a d o 6. 12. 1991. P r o m e t
p o p r e o s t a l e m d e l u Z i d a n š k o v e ulice b o potekal d v o s m e r n o , parkiranje pa b o p r e p o v e d a n o .
S p r e m e n j e n p r o m e t n i r e ž i m b o o z n a č e n z u s t r e z n o p r o m e t n o signalizacijo, v s e u d e l e ž e n c e v p r o m e t u pa p r o s i m o , d a jo
upoštevajo.
Ž e nekaj časa tu in t a m
p r o n i c a v j a v n o s t t.i. d r a ­
m e l j s k a afera. Pojavila se j e
s č l a n k o m v V e č e r u d n e 25.
7. 9 1 , n e k a j k r a t v m a j h n i h
odstavkih v pismih bralcev
in sedaj še v rubriki Naši
kraji in ljudje v N o v e m ted­
niku. K e r se je ta čisto prav­
n a z a d e v a spolitizirala in k e r
se v č l a n k i h pojavljajo zlona­
m e r n e ugotovitve, sem se
odločil, da b o m na osnovi
dokumentov
vso
zadevo
predstavil javnosti.
V zadnjem članku v No­
vem
tedniku
podpisani(a)
M.A. trdi, da so od sredine
poletja Drameljčani v s p o r u
s t a m k a j š n i m g. ž u p n i k o m ,
k a r j e čista n e r e s n i c a . T o nje­
no trditev izpodbija nedelj­
ska u d e l e ž b a pri bogoslužju,
ki ni zaradi te afere p r a v nič
m a n j š a ( c c a 500 ž u p l j a n o v ) .
D a b o s t v a r p o j a s n j e n a , si j o
kronološko oglejmo.
N a j p r e j s o v a p r i l u 91 z a č e ­
li s p r e f i n j e n o p r e v a r o , n a
katero se sklicuje tudi ome­
njeni a v t o r č l a n k a . G. V o d u -
š e k M a r t i n j e p o jm«
•
d e l j s k i m a š i g. žup.^J;.-.
k e l , č e s i l a h k o malo •
k a p n i c o p r i m e ž n a r i i ; ^^^^
š u l i i n g. ž u p n i k , NIE\'"='
s l u t e č , m u j e d o v o l i l r"^"-
tra g o r a h dol). DejsC'''
g. V o d u š e k v p r a š a l
z a m o l č a l o s t a l i h 53 ; K
t o r j e v i n c c a 3 0 m^ velj'^!-'
n i k n a c e r k v e n i zerni "=
2,5 m o d c e r k v e sv. ^j^.':
p a potrjuje navedeno^
varo.
D n e 2. 6. j e i m e l g. ^
s v . m a š o v p o d r u ž n i č n i -'"^
v i s v . U r š u l e i n ugoto\.!''"'
j e i z k o p a n a j a m a za r.v o d n o z a j e t j e i n k t^^'
p o š k o d o v a n strelovod '
r u j e c e r k e v , d a ne
omi,'
o s k r u n j e n j e svetišča, v t
r e g a s o u s k l a d i š č i h ceuJ
Takrat je spoznal pj^
in k o t u p r a v i t e l j s cerU
p o s e s t j o t a k o j p r o s i l Vff^,
s t i č n o i n š p e k c i j o SO $f
j u r , n a j v z a d e v i posred,,'
I s t e g a d n e j e poklical v
s t r o k o v n j a k a iz Zavodv a r s t v o n a r a v n e i n kulN
d e d i š č i n e Celje. Oba
teren ogledala.
I s t i z a v o d j e d n e 10.6
d a l m n e n j e : »Ugotovili J
d a n a m e r a v a n a novogradi
l e ž i v v p h v n e m območju i
k r a l n e g a s p o m e n i k a . Po'
t e g a j e b i l p r i i z k o p u gr.
n e j a m e p r e s e k a n strt
c e r k v e i n j e b i l o s tem : i
n j e m n e p o s r e d n o ogrož;
v a r o v a n j e c e r k v e , kot >
turnega
s p o m e n i k a . Z;
zahtevamo,
da
gradbeni
i n š p e k t o r p;
z a h t e v o i n v e s t i t o r j e m ns
d e n i h d e l z a p o n o v n o us:
s o b i t e v s t r e l o v o d a i n zasii; |
g r a d b e n e j a m e z a zbiralin j a r k a za cevi.«
Pristojni urbanistični: ,
š p e k t o r S O Š e n t j u r g. Izic :
S a l o b i r j e d n e 19. 6. izda; :
l o č b o o p r e p o v e d i gradr
3 5 6 - 1 6 / 9 1 - 5 / 9 , s a j j e ugo:
da investitorji
nezakci'
p o s e g a j o v c e r k v e n o zer^
če. N a s i l n i i n v e s t i t o r j i ;
k o j e b i l a o d l o č b a že p:m o č n a - d a m o r a j o uspos;;
viti p r v o t n o stanje, v 3
s m e h v s e h i n v s e m u nadaij
vali z d e l o m .
I z v s e g a t e g a j e raz
p o s e g a n j e v t u j o lastn.
u m a z a n a p o l i t i k a izvrstrd e j s t e v , v k a t e r o p a se;
t v o r n o v k l j u č i l I S S O Še:
j u r s p r e d s e d n i k o m g. La:
slavom
Grdino
n a če.
U s p e l o j i m j e v s o s t v a r spC"
t i z i r a t i z p r e t k a n o politia
i g r o . d a b i diskvalificirati
ž u p n i k a n a s p r o t i Drameljt
n o m , č e p r a v j e d e j s t v o , daj
v e č i n a o d 59 investotor;«
» v i k e n d a š o v « iz Šentjurja:
Celja.
V t o p o l i t i č n o i g r o spada,
t u d i o m e n j e n i č l a n k i v pnaštetih časopisih.
Odločba
urbanistične!
i n š p e k t o r j a n i b i l a izvršes
k e r j e t e m u nasprotoval'
S O Šentjur. G. GrdinajeP
s k u š a l p r e p r i č a t i g. župiu*
naj u s t r e ž e črnograditelj^
k j e r p a n i u s p e l , k e r sejeta skliceval na pravni
:
t a k o j e g. G r d i n a poski^, ;
s v o j o p o l i t i č n o s r e č o P""; •
škofu dr. Krambergerju •
p o m o č peljal s seboj g
š e k S i m o n a , k i s e j e o>.
s p o z a b i l o b s v o j krščan-^'
etos.
V s e b i n a p o g o v o r a wi •
z n a n a , p a č p a j e predseo^,
I S d n e 9. 8. g. š k o f u P'-,
t o l e : » D o v o l j u j e m si
sporočiti, d a s e m opravi''^
g o v o r t u d i z g. župnikon^-,.
i m a i z r e d n o o d k l o n i l n i jj'.
h š č e , d a bi bile k a k r š g ^ '
r e š i t v e , r a z e n r u š i t v e . St
č e g r a d b e n e g a o d b o r a J^';
k o l i k o d r u g a č n o : BILI bi f'^.
pravljeni se prilagoditi ^
občir.
k r e t n i m z a h t e v a m takO;^;.
^''^L;
bi se objekt lahko
v o k o l j e i n b i n e k r n i l i^^^.;
c e r k v e in okolice«. * ' ^ . ^
p r i č a , d a i m a g. G r d i n a
v i z i j o o r e š i t v i t e g a P''';^^!-.:
ma. neoziraje se na
r e d i n z a k o n i t o s t , k i na)
da v pravni državi.
i
N a p i s m o g. G r d i n e J 'r
š k o f o d g o v o r i l 2 0 . 8- " ' ^ ^
v o a r j e b i l z g r a j e n ,na
^0 BRALCEV - ROMAN
n e in o b r a v n a v a n e . Vsaj načel­
n o s o b i l e dokco u s k l a j e n e p r a ­
v i c e i n m o ž n o s t i o t r o k za nji­
h o v o p t i m a l e n razvoj, ki zavo­
ljo s l a b š i h s o c i a l n i h p o g o j e v
posameznikov
ni
prepuščal
izrazitejšemu
razlikovanju
z n o t r a j v r t c e v i n šol. Z a n i m i ­
vo, d a se v e č i n a staršev, k o
s m o z v p r a š a l n i k o m lani pre­
v e r i l i , ali b i bili p r i p r a v l j e n i
sprejeti in plačevati različne
p o n u d b e n a š i h storitev v vrt­
cu, s t e m ni strinjala. S p r e j e h
p a so n e k a t e r e d o d a t n e p o n u d ­
b e , k o t s o t. i. i n t e r e s n e d e j a v ­
n o s t i ali k r o ž k i . O t e m s m o ž e
pisah. K o t vse kaže, p a se b o d o
v prihodnje postopoma po­
n u d b e in m o ž n o s t i t a k o v r t c e v
k o t s t a r š e v zavoljo različnih
g m o t n i h p o g o j e v le-teh in okr­
njenega d r u ž b e n e g a sofinanci­
ranja v osnovi spremiryale in
razlikovale.
otrebnega gradbenega
•^^IJEAJA
dokumentaci"idi^elji
so protipravno
,jj v t u j o l a s t n i n o . Z a ^'jii v a r s t v o n a r a v e i n k u l dediščine v Celju j e dal
%otasno svoje n e g a t i v n o
ertje- I z d a n a j e b i l a p r e p o 2 gradnje o d g r a d b e n e g a
^gktoija o b č i n e Šentjur.
so t o r e j v s i r a z l o g i , d a
l^^rši z a h t e v a g r a d b e n e g a
jnektorja i n s e r e z e r v o a r
g^«.
K e r j e v i s t e m pi01nakazal možnost
J^ge l o k a c i j e , j e s e k r e t a r k a
^ ^ t a r i a t a za v a r s t v o o k o urejanje prostora S O
Uur,
g- M a r i j a R a t a j , p o Jja v a b i l o z a l o k a c i j s k o r a z ^vo p r i s v . U r š u h 2 4 . 9.,
^ a m : »Prosim vse vabJpe, d a n a š e v a b i l o s p r e j -tez r a z u m e v a n j e m i n d a
y a m o s k u p a j rešiti nasta' nesporazum v d o b r o o b e h
^protujočih strank«. T a k o
. lahko p r e d s t a v n i k i o b č i n ilj}! o r g a n o v d o v o l i j o m a n i z ljudmi,
jlislim, d a j e z a d e v a d o v o l j
;-gumentirana z d o k a z n i m i
'•edstvi, v k a t e r a j e m o ž e n
jpogled t u d i p r i g. ž u p n i k u
^g. V l a d i m i r ) u Z u p a n č i č u
, Dramljah. T o j e r e s n i c a
jrezervoarju p r i s v . U r š u l i .
"
MARKO ZIDANŠEK,
Celje
jjjirat
PREJELI
SMO
Ob tednu otroka
Vsako l e t o i z b e r e s v e t o v n a
organizacija U N I C E F s l o g a n
m ga pošlje v v s e d e ž e l e s v e t a ,
da bi s p o d b u j a l š e v e č j o s k r b
odraslih za o t r o k e h k a k o v o s t ­
n e j š e m u življenju. V t e m č a s u
ieobičcono o d v i j ^ o r a z n e j a v ­
ne p r i r e d i t v e in m a n i f e s t a c i j e
vedno m a n j j i h j e ) , k i s k u š a j o
čustveno i n r a c i o n a l n o v p l i v a t i
luodnos d o t e n a j o b č u t l j i v e j š e
m žlahtne p o p u l a c i j e člove­
štva.
NCYpogosteje
izzvenijo
vtudovito n a p i s a n e d e k l a r a c i ­
je o t a k i h i n d r u g a č n i h p r a v i ­
cah o t r o k , n a m v z b u d i j o l e p e
msli in h o t e n j a , k i ž a l p o g o s t o
ostanejo l e - t o . D e j a n j a č l o v e ­
štva, ali p o s a m e z n e d r u ž b e , zr­
calijo d a n e s d o k a j ž a l o s t n o r e s lico,
da prihodnost
naših
otrok n e b o n i č k a j r o ž n a t a .
Poglejmo, kaj d e l a m o m i , in
^ smo še pripravljeni storiti
a naš s l o v e n s k i r o d , k i s e k o t
sleherni,
začne
in
konča
! otroki!?
Res, d a s o d r u ž b e n o p o l i t i č n e
razmere v e č k o t k a o t i č n e , t e ž ­
ite, n e r a z u m l j i v e . T u d i t o , d a s e j
] e D R U Ž I N A , kot t e m e l j n a ce- \
j
vsake družbe v zgodovini,
ali t a k o p r e b i j a l a i n n e k a - '
^ preživela. T a k o , m i s l i m o , s e •
^ tudi d a n a š n j a . V e n d a r n a s j
Pfemalo z a s k r b l j u j e j o dejstva,.]
« a k o i z r a z i t o u p a d a š t e v i l o roj-1
?^ev, da b o m o i m e h k m a l u toli-j
Jo u p o k o j e n c e v k o t a k t i v n i h i
|elavcev ( d a n e s p r i d e n a d v a
delavca e n u p o k o j e n e c ) , d a j e
"gromno v i t a l n i h , s t r o k o v n o
^•posobnih l j u d i n e z a p o s l e n i h ,
^ ^ i š č e , d a b o m o r a l a za o t r o y skrbeti pretežno družina,
^ P l o h p a za p r e d š o l s k e g a , p r i
si m n o g i r o m a n t i č n o za"Jj^lj^jo d r u ž i n s k o o g n j i š č e ,
^P k a t e r e m m a t i p r i d n o s k r b i
j" v z g ^ a k o p i c o o t r o k , m e d Jfn ko o č e d o b r o s l u ž i , p o t i s k a
' ^ ž b e n o o r g a n i z i r a n o s k r b za
Predšolske o t r o k e v e d n o b o l j
"^stranski tir. T u d i n a t a n a č i n
N bi r e š e v a U n e z a p o s l e n o s t ,
^ b o na podlagi takih konser^tivnih p o g l e d o v v p r i h o d n o gotovo najbolj
prizadela
lica
C e l j s k i v r t c i d e l u j e j o v ra­
zličnih socialnih okopih, k a r
gotovo vphva tudi na struktu­
r o o t r o k v n j i h oz. p l a č n i k o v
vzgoje in varstva. Različne p o ­
n u d b e in možnosti plačevanja
tako v prihodnje
nekaterih
staršev n e bi več vezale n a do­
ločen vrtec v njihovem stano­
v a n j s k e m okolju, a m p a k bi se
o d l o č i l i za t a k v r t e c , k i g a b o d o
s a m i izbrali, glede n a v s e b i n o ,
organizacijo in kvaliteto po­
n u d b e in ga lahko plačevali.
V celjskih vrtcih s m o se do­
slej t r u d i h , d a b i d e l o v a l i č i m ­
bolj u s k l a j e n o . T u d i
financira­
nje je p o t e k a l o tako, d a s m o
s k u p n o oblikovali dogovorje­
n o e k o n o m s k o c e n o , n a č i n pla­
čevanja in višino p r i s p e v k o v
staršev. S p r a š u j e m o se, k a k o
b o m o v prihodnje s 50% druž­
b e n o dogovorjeno ceno, v ka­
teri že sedaj starši p r i s p e v a j o
več kot družba, ter predvide­
nih varčevalnih ukrepih, ki jih
j e n a z a d n j i seji o b r a v n a v a l i n
sprejel naš občinski Izvršni
svet, l a h k o še nudili n a š i m
o t r o k o m d o b r i n e , k i j i h za s v o j
razvoj potrebujejo? Ustvarjal­
nost, iznajdljivost,
pridnost,
ljubezen do otrok in optimi­
zem, ki so, in morego biti, zna­
čilne lastnosti delavcev v vrt­
cih, n e b o d o več m o g l e v n e d o ­
gled kompenzirati p o m a n j k a ­
nja, k i b o v p r i h o d n j e š e g l o b ­
lje s e g l o v n a š o d e j a v n o s t i n
družino.
Z dosedanjim
strokovnim
d e l o m s m o , če že n e d r u ž b o ,
vsaj s t a r š e u s p e l i p r e p r i č a t i , d a
nudijo vrtci o t r o k o m dosti več
k o t zgolj v a r s t v o , n e k a j , č e s a r
tudi sami n e morejo in n e zna­
jo dati otrokom. Predšolsko
vzgojo s m o s p o s o b n i razvijati
š e n a v i š j o r a v e n , č e b o d o za t o
d a n i pogoji. P r a v zaradi tega
spoznanja staršev, v vrtcih ne
doživljamo n a p o v e d a n e g a osipa, razen zavoljo u p a d a števila
r o j s t e v . O d g o v o r n i s t a r š i s e za­
vedajo, da so naložbe v otroka
edina trdna valuta. Žal pa
mnogi, tudi še tako odgovorni
in ljubeči starši, k m a l u n e bo­
d o z m o g h nuditi o t r o k o m niti
eksistenčno najnujnejšega.
Š e j e čas, da pri delitvi družbenih-proračunskih
sredstev
skupno
razmishmo,
katere
skrbi in dolžnosti l a h k o odloži­
m o n a jutri, kajti n a š otrok j e
tu danes.
Z b e r i m o lepe misli o b t e d n u
otroka in jih s k u š a m o čimprej
u r e s n i č i t i , d a b o d o za t o v e d e l i
t u d i tisti, ki so j i m n a m e n j e n e .
ANA ČETKOViC
VODOVNIK
V Slogi Je moč
Malce nenavaden
naslov
za n e n a v a d n a
razmišljanja.
Biti S l o v e n e c je p o n o s , k ^ t i
še tako m o č n e m u nasprotni­
k u se z v s o silo u p r e m o . D a
b o m o pa to m o č m o r a h po­
kazati prav tistim,
katere
s m o leta z raznimi p o m o č m i
h r a n i h , j e p a le p r e v e č . H o t e h s o iz n a s n a r e d i t i n a r o d
h l a p c e v in so n a s kot t a k e že
t u d i ožigosali. A h u t r d i h s m o
si v n a š i b u r n i z g o d o v i n i d o ­
stojno mesto, pa s m o tudi to­
k r a t pokaizali z o b e in s a m o
m a l o zarenčeih, v e č p a p o ­
t r e b n o ni bilo. V t e m novej­
š e m času že tudi gospodar­
sko razvite dežele pogleduje­
jo n a ta n a r o d in č e p r a v trno­
va, ali d o l g a ta p o t d o u s p e h a
i n p r i z n a n j a p a le n e b o .
. Prizadevamo se osamosvoji^ 'n v s t o p i t i v E v r o p o . Iz n j e
jemljemo s a m o tiste izkušJe in v z o r c e , k i n a m t r e n u t n o
^ J b o l j i m p o n i r a j o in o p r a v i ^J^jo vnašanje različnih spre^lemb.
Celovite
predstave
.'^jej in v s e h v z r o č n o s t i h , k i
j^Sojujejo s i s t e m e s k r b i za
oveka, p a n i m a m o , k a j š e l e
^aine m a t e r i a l n e p o g o j e za t o .
ako prehajamo v naši novi
(/Jjžbeni u r e d i t v i s k o z i t r ž n o s t
na s p r e m e m b e v d r u ž b e dejavnostih, ki so bile
Slovenci se kot n a r o d ne­
Preteklosti d o s t i bolj s o c i a l - r a d i p r e s e l j u j e m o , č e p a s r n o
h u m a n i s t i č n o o r i e n t i r a - i iz k a t e r e g a k o l i v z r o k a v t o
10. OKTOBER 1001 - STRAN 10
p r i s i l j e n i , si n a s v e č i n a k a r
h i t r o z a g o t o v i z n o s n o življe­
nje in utrdi u s t r e z e n p o l o ž ^
v n o v e m okolju. O d t o d ver­
j e t n o tudi sledi izreden na­
g o n p o združevanju in t a k o
t u d i v tujini u s t v a r i m o vsaj
košček domovine. Zapušči­
n a naših p r e d n i k o v v tujini
j e z e l o b o g a t a , saj n e m a l o ­
krat naletimo na slovenska
naselja in d r u š t v a n e v e š č i h
slovenskega jezika, ah Slo­
v e n i j i ; običege in zgodovin­
s k a izročila čuvajo bolj k o t
marsikdo v domovini. Po­
n o s n i s m o l a h k o , d a i m a ta­
k o m a h n a r o d v tujini tako
m o č n o razvejano društveno
dejavnost
kot
malokateri
drugi narod.
Tako smo tudi mi ustanovih naše slovensko društvo
»Celje« in t o v č a s u , k o j e
bila gonja za p r i d r u ž i t e v slo­
venskih
društev
splošnim
Y U k l u b o m in zajednicam
n a višku. T r n o v a je bila ta
naša pot d o priznanja, ah pri
t e m n a m je p r e d v s e m R K in
pa SIM danes udbovska ime­
n o v a n a pomagala. N i h č e se
ni vtika val v naša notranja
poslovsmja, le h r b e t so n a m
zaščitih, t a k o da s m o lahko
šU v n a p a d i n g a u s p e š n o izvedh vsem
natolcevanjem
južnih bratov navkljub. V ta
kraO P o r e n j a ( G r e v e n b r o i c h )
s m o prinesh glas Slovenije.
Začela se je d o b a m e d s e b o j ­
nega spoznavanja in prepri­
čevanja
domačinov,
kaj
s p l o h j e Slovenija. Š e težje
j i m je bilo v glave vbiti, da
s m o Slovenci v Jugoslaviji
pravzaprav država v državi.
D a n e s so p o n o s n i na to našo
razlago in z veseljem neveš­
čim sorojakom dopoveduje­
j o i n razlagžgo n a š boj za Slo­
venijo. K r o g z n a n c e v in simpatizeijev j e v s e večji, k^jti
tudi človek n a cesti ima svo­
jo vezavo. Mi pa s m o veseh,
da je naša beseda
dobila
priznanje n a plodnih tleh.
O b č i n a Celje j e prevzela
pokroviteljstvo
društva,
n a m pa je na ta način mogo­
če kar hitro vzpostaviti stike
z vodilnimi v Grevenbroichu
in pobratenju
mest
Celje
- G r e v e n b r o i c h j e bila odpr­
ta pot. T r d o s m o in še dela­
mo, m n o g o prostega časa je
p o t r e b n o žrtvovati, da
so
u s p e h i vidni. P a je zato pot­
l e j n a š e v e s e l j e š e v e č j e , saj
so t i u s p e h i v č a s t i n p o n o s
naši
domovini.
Republiki
Sloveniji.
Če
pogledamo
malce
v preteklost, k a k o sta T u r k e
naša viteza z u b o m o vojsko
namahala (Andrej Turjaški
in A d a m plemeniti Ravbar);
T u r k o v pa k o t hstja in trave.
K m e č k i upori, nsuznačilnejši
Tolminski u p o r in pa k m e č ­
ki u p o r z Matija G u b c e m in
P a s a n c e m . Z m a g a je bila že
d o m a l a v žepu, p a so jih
U s k o k i izdah. V č m o ž o l t i avstroogTski m o n a r h i j i so slo­
venski
regimenti
slavno
ubranih Lahov prodor
na
Soči, hrabro so branih vsako
p e d slovenske zemlje.
Po
n j e n e m r a z p a d u s m o se priključiU u m e t n i t v o r b i d r ž a v e
Y U . Ti naši novi gospodarji
Srbi so n a s k a r k r e p k o ožemah, precejšen del naše do­
m o v i n e je takrat general Ma­
ister s svojimi slovenskimi
vojščaki ohranil. Ostalo pa je
srbska diplomacija kar po­
darila tujcem, to so naši brat­
je. Š k o d a d a n i s m o i m e h še
k a k š n e g a generala Maistra.
No, t a k o ožete n a s j e teh te­
žav rešil m o j s t e r Hitler in
n a s p o p e l j a l naz^O v s v o j
r ^ h . K o d vse so se klatih na­
ši r o j a k i z n e m š k i m i v o j š č a ­
ki. Ali p r e t e ž n e m u d e l u se j e
to nasilno služenje priskuti­
lo, t e r s o s e p o r a z n i h k a n a h h
vračah domov v
gozdove
v naročje slovenski partizan­
s k i vojski. D o g a j a l e so se grdobije, pa s m o kar k m a l u dobih še e n o slovensko d o m o bremsko vojsko. N a žalost pa
sta imeli obe te naši vojski
lažnive preroke in t e m sta
celo verjeh. V s e m u navkljub
p a je le t r e b a o b e m a vojska­
m a priznati. O b e sta i m e h
ideal s v o b o d n e Slovenije.
L e t a 1945, k o s l o v e n s k e
pjirtizanske vojske že d a v n o
ni bilo več, je druga, d o m o ­
branska, doživela
mučeniško smrt.
Potomci teh dveh sloven­
skih vojska so d a n e s naša
n o v a s l o v e n s k a v o j s k a z za­
obljubo d o m o v i n i in večni
e n o t n o s t i . AM t o n i n e g l e p š a
sprava!
Komžo izurjeni so že morah biti priče dejanj s a m o p a š nih srbskih tolovajev skup­
no s slovenskimi hlapci. Ah
n a š e e n o t e T O in policije so
tej zvrsti k a r h i t r o p o k a z a l e ,
da s m o v Sloveniji Slovenci
gospodar. N a podel način so
hoteU pregaziti in pokoriti
Slovenijo. Ni j i m in j i m tudi
n i k o h več n e b o uspelo. Vi
v d o m o v i n i in m i v tujini
smo
pokazah
našo
moč
v e n o t n o s t i in slogi. L a h k o
V a m rečem, da s m o v tujini
aktivirah še zadnje omahljivce. S s p o š t o v a n j e m s e j e za­
sledovalo in objavljalo ta n a š
boj. Vsi mediji so z začude­
njem, p a tudi že s pomočjo,
zasledovah naše javne prote­
ste, peticije in še m n o g o te­
ga. M a r s i k a k š n a pohvcda n a s
j e d o h i t e l a , glej k a k o srditi
z n ^ j o b i t i ti n a š i S l o v e n c i . T o
j e bil del n a š e g a p r i n o s a in
izraz p o v e z a v e z d o m o v i n o ,
ki da malemu, po svobodi
h r e p e n e č e m u n a r o d u , izred­
n o m o č . Brezglavi b e g z raz­
krojem J A je našo osvobodi­
tev še pospešil. K o pa so
v S l o v e n i j o p r i s p e h opeizovalci EG, se lahko reče, da je
R e p u b l i k a Slovenija k o t dr­
žava d e facto že priznana.
K o U k o r le j e v m o j i m o č i ,
zbiram pisno dokumentacijo
izhajajočo v Nemčiji in l a h k o
rečem, da je tega pisanja in
zanimanja ogromno.
Generah
pa
kot
Adžič
- Rašeta in podobni, še k a r
n a p r e j grozijo, p a še res je,
d a v svoji m o ž g a n s k i o m e j e ­
nosti še m n o g o gorja l a h k o
povzročijo.
D o m o v i n a se kJjub v s e m
grožnjam obnavlja in pri­
pravlja na k a k š e n morebitni
s u n e k . P a t u d i z a h o d n a di­
plomacija n e miruje in m o r e ­
bitnim nepoboljšljivcem pri­
pravlja krvavi ples. P o p o l n o
priznanje Slovenije je pa itak
le še v p r a š a n j e časa. Mi p a še
kar naprej zbiramo vse kar
dobimo pisno vrednega, ter
g. M i r u T e r b o v c u v C e l j e p o ­
šiljamo. T a k o pisno urejena
dokumentacija bo večno ka­
zalo p o t o m c e m , k a k š n o slož­
n o m o č n a m j e dal v t e m ča­
su kralj Matjaž, ki se j e sedaj
le d o k o n č n o p r e b u d i l .
Z a n a m i b o d o ti č a s i , s k r v ­
jo padlih zapisani v zgodo­
vinskih zapisih. Življenje bo
n o r m a l n o steklo. P o n o v n o
b o m o brez strahu hodih na
d o p u s t e in se menih, kakš­
nih nalog se b o m o še iotevaU. P a z a t o z a z a k l j u č e k l e š e
beseda o temu, da Slovenci
v svoji z g o d o v i n i še n i k o h ni­
s m o b i h t a k o složni. T a k š n i
o s t a n i m o in tega n e poza­
bimo.
V s e m Vam d o m a i n r o j a ­
k o m sirom sveta pa še m n o ­
g o želja za č i m p r e j š n j o u r e s ­
n i č i t e v zastavljenih ciljev.
TONE VIVOD,
Grevenbroich, Nemčija
Naj povedo, kaj
nameravalo!
V t o r e k , 24. s e p t . 1991, s e m
v č a s o p i s u D e l o zasledila čla­
nek, v k a t e r e m se novinarka
s p r a š u j e »Kaj p r i t i s k a celj­
sko gospodarstvo k tlom?«
Č e bi Novi t e d n i k objavil po­
imenski
seznam.
članov
upravnega odbora Ljubljan­
ske banke Splošne
banke
Celje (na podlagi njihovega
strinjanja
sedaj
tekorekoč
»ekspozitura«) ter
njihove
funkcije (zaposlitev), bi se
s t e m začeli p o m i k a t i proti
odgovoru, ki je zastavljeno
kot nujno vprašanje v ome­
njenem članku. Če d o d a m o
celjsko politično in d r ž a v n o
e l i t o (ali j e r e s c e l j s k a ) , k i p r ­
vi n i t i p o » m o č i « n i t i p o »zvi­
jačnosti« ni dorasla, s m o še
bližje o d g o v o r u . P r i m e r j a v a
m e d r e p u b h š k i m i in celjski­
m i rezultati je seveda dovolj
izrazna - k ^ j e v Celju toliko
hujše kot v drugih okoljih
Slovenije? Z a n i m i v bi bil ko­
mentar tako prvih kot dru­
gih, nato pa tudi Novega ted­
n i k a in N o v e d o b e , d a opra­
vičita tisto »NOVO«. T a k o
p o m e m b e n podatek o tako
pomembnem
področju
je
l a h k o d o b r a p o d l a g a za zače­
tek resnično
demokratične
razprave, ki naj b o t u d i jav­
na! Brez tega »vetra« se CE­
L J U kot mestu regijskemu
središču in kot p o m e m b n e ­
m u gospodarskemu območ­
j u s l a b o p i š e . Haj s e s t r a n k e
i n » m o g o č n i k i « (z v i s o k i m i
plačami) j a v n o izrečejo, kaj
k o n k r e t n o n a m e r a v a j o stori­
ti v o b s e g u s v o j e o d g o v o r n o ­
sti za s p r e m e m b o t e g o s p o ­
d a r s k e pozicije Celja. D a s e
bomo CELJANI v bodoče
lažje o d l o č a l i , k o g a si z a s l u ­
žimo, da vleče poteze v na­
šem imenu!
Živeča
(čeprav
začasno
v Ljubljani) v upanju
TINA SVET
Celje
Izlava
predsedstva
združenja
lastnikov
razlaščenega
premoženja
Javno
pozdravljamo
in
p o d p i r a m o odločitev sloven­
ske skupščine, da je sprejela
predlog zakona o denaciona­
lizaciji. I s k r e n o n a m j e žal,
d a opozicija o b sprejemanju
zakona ni bila prisotna na
v s e h zborih in d a ni našla
s k u p n e g a jezika s pozicijo
pri tako p o m e m b n e m vpra­
šanju. Ta z a k o n je n a m r e č
priprava k razvoju gospodar­
stva, rešuje p a tudi m o r a l n o
vprašanje slovenskega
na­
roda.
Hkrati je treba z vso spoštIjivostjo u g o t o v i t i in p r i z n a ­
ti, d a s o v s e D e m o s o v e s t r a n ­
k e g l a s o v a l e tako', k o t s o
v svojih p r o g r a m i h zatrjeva­
l e . P r e d v s e m g r e z a h v a l a li­
beralni (slovenski obrtniški)
stranki in Slovenski k m e č k i
zvezi - ljudski stranki, ki sta
n a s d o s l e d n o p o d p i r a h v ča­
su najtežjih odločitev. P r a v
tako gre zahvala Slovenskim
k r š č a n s k i m d e m o k r a t o m , ki
so n a s t u d i o d l o č n o p o d p r l i
v naših prizadevanjih.
Z a v e d a m o se, da težko de­
lo p r i p r a k t i č n i i z v e d b i z a k o ­
na šele prihaja. V e n d a r nas
o h r a b r u j e o p t i m i z e m , saj b o
s tem zgodovinski
madež
enoumja končno odstranjen.
Z L R P se bo z vsemi m o č m i
š e n a p r e j t r u d i l o , d a b o iz­
v e d b a zakona hitra, dosled­
na, poštena in pravična.
Z a k o n in njegova izvedba
n a m n a m r e č na široko odpi­
rata vrata v združeno Evro­
po. Člani Združenja lastni­
kov razlaščenega premože­
nja se i s k r e n o zahvaljujemo
vsem
napredno
mislečim
ljudem - poslancem, pred­
s t a v n i k o m s k u p š č i n e in vla­
d e ter v s e m , ki so k a k o r koli
pomagali pri pripravi zakona
o denacionalizaciji. S t e m
dejanjem so v g r a d i h svoj ka­
men v gospodarsko zgradbo
svojega naroda.
stor. M o g o č e p a nič m a n j na­
še razumevanje, našo člove­
ško bližino.
Pravimo jim begunci, mo­
r a h so v beg, d a so rešili svo­
j a in svojih n ^ d r a ž j i h življe­
nja. N e v e d o , č e in k d ^ se
bodo lahko vrnih v svoje do­
move. N e vedo, če b o d o do­
m o v e sploh našli. N e v e d o
kako dolgo bodo primorani
»begati«, k a k o dolgo b o d o
begale njihove mish, ki niko­
li n e b o d o m o g l e s p r e j e t i d e j ­
stva, d a so žrtve nasilja n e k e
politike, n e k e ideologije.
Vsa vprašanja
»ZAKAJ«
ostajajo brez p r a v e g a o d g o ­
vora. O d g o v o r i m o jim
mi
s srcem, s tem kar jim lahko
p o k l o n i m o k o t ljudje, d a bi
to še bolj postali. P o k l o n i m o
jim topel pogled, prisrčen
s t i s k r o k e , i s k r e n o b e s e d o , iz
SRCA!
ANTONIJA MARINČEK
Ljubljana kroji
slovensko
zakonodajo
Ljubljana,
pol
stoletna
prestolnica K-ajev (Kardelja,
Kraigeija, Kavčiča, Kučana,
k o m u n i z m a ) , p o s e j a n a z raz­
k o š n i m i m a r m o r n a t i m i pala­
čami, m a r m o r n a t i m i in gra­
n i t n i m i p o d z e m e l j s k i m i ga­
lerijami z luksuznimi obvozi,
podvozi,
nadvozi,
polna
b a n k , v l a d n i h in znanstve­
nih institucij, fakultet, khn i k , šol itd., r a z m i š l j a za Š t a ­
jersko, Koroško, Dolenjsko,
P r i m o r s k o itd., p r i t e m p a se
stalno s p o m n i n a s e b e in n a
svoje e v r o p s k o
usmerjeno
'življenje, ki terja v i s o k stan­
d a r d i n d o b r o p r e ž i v e t j e za­
služnih mož. Taka vsestrank a r s k a ljubljanska razmišlja­
nja n a m v i m e n u v s e h stro­
k o v n o s t i krojijo zakomplicir a n o , b i r o k r a t s k o z a v i t o za­
konodajo na vseh področjih,
saj b i d r u g a č e v e č t i s o č g l a v a
množica politikov, znanstve­
nikov, strokovnjakov in ad­
ministratorjev bila o b zelo
zaslužni kruh.
Ubogi Slovenci, koliko jih
stane lastna
prenapihnjena
p a m e t v Ljubljani. P o t r e b n o
bo pridelati še veliko groz­
dja, d a b o L j u b l j a n a l a h k o
ostala m e s t o vinske trte in
veliko krompirja da bo lahko
preživela. Zakso n i m a m o še
e n e g a J a n š e , za l j u b l j a n s k e
potrebe.
JANEZ ČRNEJ
Obvestilo
občanom občine
Šentjur!
Republiški parlament ima
v p o s t o p k u s p r e j e m a n j a vr­
sto zakonov, ki temeljito po­
segajo tako v našo zasebno
vsakdanjost, kot tudi v go­
s p o d a r s k o življenje. N a š t e l
jih b o m
le n e k a j :
zakon
o
zdravstvenem
varstvu,
o p o k o j n i n s k e m in invalid­
s k e m zavarovanju, o sindi­
katih, o socialnem varstvu,
o denacionalizaciji in privati­
zaciji, o g o z d o v i h , o v a r s t v u
okolja itd.
Omilimo
brezmejno gorje
Pri odločanju o teh po­
m e m b n i h zadevah, sem kot
p o s l a n e c iz n a š e o b č i n e p r e ­
cej p r e p u š č e n s a m e m u sebi,
želel p a bi, d a bi dogajanja
v skupščini spremljala tudi
angažirana šentjurska
jav­
nost in pomagala iskati n a m
k o n k r e t n e rešitve. Zato vas
pozivam k sodelovanju.
T o ni s a m o stiska in bole­
čina, je brezmejno
gorje.
Gorje, ki ga povz roč a bre­
z u m j e č l o v e k a , za k a t e r e g a
težko
uporabimo
besedo
človek.
N e m o r e m o razumeti bre­
z u m n i h dejanj,
poskusimo
p a se približati ljudem, ki so
žrtve teh dejanj.
Stisnimo
j i m roko, p o k l o n i m o j i m to­
pel p o g l e d in i s k r e n o bese­
do. Vemo, da
potrebujejo
k r u h , posteljo in t o p e l p r o ­
Obveščam
vas, da
sem
vam na razpolago vsak pone­
deljek od
14.00-15.00
ure
v
pisarni
predsednika
Skupščine
občine
ŠENT­
J U R pri Celju; izven t e g a ča­
sa p a l a h k o d o b i t e i n f o r m a ­
cije t e r z a k o n s k a g r a d i v a p r i
tajnici
predsednika
ŠO
Š E N T J U R , t e l e f o n : 741-110.
S spoštovanjem!
mag. Franc KOVAČ
poslanec v
ZBORU OBČIN RS
PREDSEDSTVO
ZLRP
Nagrajeni spisi Roševili dnevov 1991
Me razumete?
A me kdo razume? A me kdo
s p l o h r a z u m e ? V s e bolj s e m
p r e p r i č a n , d a n e . P o g o s t o iš­
č e m razloge, zakaj i m a veliko
ljudi n e k a k š e n o d k l o n i l e n od­
n o s d o m o j i h m n e n j in t a k o
p r i d e m d o z a k l j u č k a , d a j e lju­
d e m za v s e bolj m a l o m a r . V s e ­
e n o j i m j e za s v e t , življenje
o k o l i njih, ki s e v s a k d a n v s e
bolj u n i č u j e . S a m s e m n e z a d o ­
voljen z o b s t o j e č i m s t a n j e m in
ga h o č e m s p r e m e n i t i , v e n d a r
so pri t e m največja ovira odrash. K o se pogovarjam z njimi,
m i v e d n o k d o reče, d a s e m še
p r e m l a d , d a n e r a z u m e in d a
m e b o že m i n i l o , v e n d a r s a m
n e v e r j a m e m v to. Ti o d r a s h se
sprijaznijo z v s e m . . . Verjame­
j o , d a j e n j i h o v n a č i n življenja
e d i n a m o ž n a r e š i t e v i n t a k o za­
v e r o v a n i v to svojo gnilo tradi­
cijo t l a č i j o m n e n j a m l a d i h , k i
so p o d u h u s a m e m v s e k a k o r
b o l j z d r a v a , v s a j za č l o v e k a .
V šoli, d o m a i n d r u g o d n a m
odrasli vcepljajo, d a j e svet lep
i n n a s h o č e j o vzgojiti v v z o r n e
l j u d i . A k a k o naj bi v s e m u t e ­
m u verjamemo, ko pa vsakič,
k o se o z r e m o okoli, v i d i m o le
nezdrave, nasilne prizore. Ni
n a m treba daleč. Vsak d a n
z n o v a g l e d a m o n a televiziji i n
beremo v časopisih o tragičnih
d o g o d k i h , ki p r a v gotovo pre­
s e g a j o t i s t e l e p e , za k a t e r e s e
s p l a č a živeti. V s e t e t r a g e d i j e ,
k i s e p o n a v l j a j o iz d n e v a v d a n ,
so n a m p o s t a l e že t a k o v s a k d a ­
nje, d a s e n i t i n e z a v e d a m o nji­
hovih nevarnosti. S a m sistem
življenja d r u ž b e n a Z e m l j i n a s
sili v n e h u m a n o s t , č e p r a v p o
drugi strani vsak dan posluša­
m o n a p o t k e za l e p o , z d r a v o
življenje. D a j m o , o d p r i m o oči
i n s e s p r i j a z n i m o s t e m , d a ta­
k o n e g r e v e č n a p r e j . N e izogibajmo se r e s n i m p r o b l e m o m ,
k i v s a k d a n v s e bolj p r i t i s k a j o
na nas, a m p a k jim najdimo
u s t r e z n e rešitve. D o sedaj ste
se p r a v vi, odrasli i z m i k a h
z v s e m i m o g o č i m i teorijami, ki
p a s o v g l o b l j e m p o m e n u le
n a v a d n e laži. Kje s t a v a š a h u ­
m a n o s t in pozitiven pogled na
s v e t , se s p r a š u j e m .
S i s t e m n a s počasi, a zaneslji­
vo vodi v p o g u b o . M o g o č e se
n a m ne bo nič zgodilo, d r u g a č e
pa b o z generacijami, ki n a m
sledijo. M o r a h se b o d o upreti,
d a s e b o d o l a h k o i z o g n i l i Zem­
ljinemu propadu. Mogoče se
v a m zdi, d a p r e t i r a v a m , a d a ­
n a š n j i č l o v e k p o v z r o č a le u n i ­
č e n j a , i n le m a l o d o b r e g a . G r o ­
zijo n a m e k o l o š k e k a t a s t r o f e ,
ki s e v z a d n j e m č a s u v s e p o g o ­
s t e j e p o j a v l j a j o . J e t o zgolj
PRVA LJUBEZEN
Pred mano je še toliko
pesmi,
da jim ne bom mogla
obljubiti
jutra.
Pred mano je še toliko
misli,
da je premalo
dni.
Pred mano je še toliko
življenja,
da vsak dan -upanje
prebudi.
NATAŠA
MODA V ŠOLSKIH KLOPEH
Pripravlja: Valentina Hudovernik
Gimnazija Center - Celje
Jesensici liit - lilače
M e d p o l e t j e m so bi­
la h i t m i n i k r i l a , z j e s e ­
njo p a s o p r i š l e n a pr­
vo mesto hlače.
Č e p r a v m i n i k r i l a še
niso pozabljena ima­
m o ob mrzlih jesen­
s k i h j u t r i h raje h l a č e .
M o d a s e š e k a r zgle­
d u j e p o š e s t d e s e t i h le­
tih, zato so t e m u pri­
m e r n i t u d i kroji. Hlač­
ni k r o j i s o si p r a v k o n ­
trastni: ozko krojene
h l a č e in legice v na­
sprotju z r a m o kroje­
nimi, širokimi hlačni­
cami.
Ozko krojene hlače
z b e l i m i in č r n i m i k a ­
ro vzorcem. Z r a v e n se
podajo nizki lakasti
čevlji.
N e p o g r e š l j i v e k a v b o j k e so t o k r a t s p r e m e n i l e k r o j i n b a r v o .
Novi kroji so široke hlačnice. P o s e b n o s t pa j e barvni j e a n s , od
črne, rdeče, rjave d o roza barve.
VALENTINA HUDOVERNIK
n a k l j u č j e ? P o s v e t u divjajo
v o j n e , k i p r i n e s e j o le e n r e z u l ­
tat - trupla. Te vojne so ponov­
n o ideja odraslih in zato se
s p r a š u j e m , kaj v i d i j o v t e m p o ­
z i t i v n e g a . V s i m i zatrjujejo, d a
j e to velika grozota in d a s e m
š e p r e m l a d , d a bi j i h r a z u m e l .
N e , n i s e m ! T u ni kaj r a z u m e t i ,
saj g r e v e n d a r za č l o v e š k a živ­
ljenja, k i s o p o m e m b n e j š a o d
vsega na svetu. K a m nas bo
torej pripeljal ta nesmiselni
miUtarizem, če n e do propa­
d a ? ! O s n o v n i n a m e n orožja, k i
s e v s e bolj k o p i č i , n i o b r a m b a ,
a m p a k u b i j a n j e . T r e t j a s t v a r so
m e d č l o v e š k i odnosi, ki se vsak
d a n slabšajo. Ljudje s m o vse
bolj n e o b z i r n i i n n e p r i j a z n i
d r u g d o d r u g e g a , č e p r a v naj bi
se znali lepo obnašati. V vsa­
k e m č l o v e k u j e že k a n č e k n a s i ­
lja, k i v č a s i h i z b r u h n e n a p l a n
in p r i z a d e n e d r u g o o s e b o . Tu­
di v m e n i se je naselilo nasilje,
tega n e zatajimo, v e n d a r ga
s k u š a m sprostiti na primernej­
ši n a č i n i n ž e l i m b i t i k o l i k o r
toliko t o l e r a n t e n d o d r u g i h , se­
v e d a kolikor mi to dopuščajo
pogoji. Mislim, da š» m n o g i
ravnajo tako, v e n d a r jim ne
u s p e v a , k e r s m o že v s i p r e v e č
i z p r i j e n i . T o si n e r a d i p r i z n a ­
mo, a m o r a m o razumeti, če ho­
č e m o l e p o življenje.
N e v e m , a h v a m j e zdaj kaj
bolj j a s n o . N e v e m , č e m e r a z u ­
m e t e , a v e n d a r u p a m , d a se bo­
s t e vsaj m a l o z a m i s l i l i n a d m i ­
slimi »Otroka«, ki j e v najbolj
n o r i h letih. Vsaj m a l o .
M I H A C E G L A R , 8. b
OŠ Frana Roša
CELJE
Mol dedi atlet?!?
TOVNEGA PRVAKA V TE­
K U N A S T O M E T R O V . . . in
zato s e m sedaj n a tribuni. Moj
dedi brani lanskoletni naslov
svetovnega prvaka. T e k se
prične. Neka ženska pred me­
n o j i m a z e l o v i s o k o (10, 20, n e
30 c e n t i m e t r o v ) n a t u p i r a n o fri­
zuro, zato ji r a z g r n e m lase, d a
l a h k o s p l o h kaj v i d i m . I n k a j
i m a m v i d e t i ! Moj d e d i s e b o r i
za p r v o m e s t o z n e k i m Š v e ­
dom. Priimka ne znam napisa­
ti, n e k a j p o d o b n e g a k o t F l a p n
Papn. Zadnjih deset metrov.
Zmagaj! Zmagaj! Ne! Ne! Ne!
D e d i s e j e s p o t a k n i l . A že s e j e
p o b r a l . D r u g i j e ! S t e č e m s tri­
b u n e k d e d k u . Bil j e žalosten,
a n e p r e v e č . N a s m e h n i l s e j e in
mi rekel: »Zapustil b o m svet
š p o r t a , rajši b o m s p e t n a v a d e n
d e d e k , ki bo e n k r a t n a t e d e n
sopihal o k o h vogalov svoje hi­
še. A s v o j e s a n j e s e m le d o ­
segel.«
Č e v e r j a m e t e ali n e , v t e m
t r e n u t k u s e d i m n a t r i b u n i at­
letskega stadiona v Los Angelesu. Vzrok? Začelo s e j e tako­
l e . . . N e v e m , ali j e bil a p r i l s k i
ali m a j s k i d a n , a t o t a k o n i p o ­
m e m b n o . Šla s e m na obisk
k s v o j i m s t a r i m s t a r š e m . Ta­
k o j , k o s t o p i m v k u h i n j o , za­
gledam dedka. »Pozdravljena,
k a k o si kaj? D o l g o t e že n i b i l o
pri nas. Sonce te je privleklo,
ne?« Da, samo povej mi, pro­
s i m , k ^ 'za v r a g a si n a t i k a š
šprintarice?«
Na
Kladivar
g r e m t e k a t . G r e š z r a v e n ? « »A
b a b i c a v e za t o ? « » S e v e d a v e ,
saj ž e č a k a n a m o t o r j u ! « » N a
m o t o r j u ? ! « »Da!« »Kaj s t a z n o ­
rela? S slabim s r c e m na m o t o r
i n n a t e k ? ! « » N e h a j gofljati.
Greš z nama, ah ne?« »Grem,
s a m o p o č a s i b o š vozil, d a v a m a
b o m lahko sledila s kolesom.«
»Velja! G r e m o ! «
Vse se je končalo s trimeseč­
n i m i z l e t o m o d v z h o d a d o za­
M e d v o ž n j o p r e m i š l j u l j e m , h o d a A m e r i k e . D a s e j e le v s e
č e s e j e z m e š a l o m e n i , ali n j i m . d o b r o i z t e k l o ! M i s l i m p a , d a b i
R e č e m si, d a b o š e n a j b o l j e , d a m a r s i k d o r a d i m e l t a k š n e g a
z a v i j e m m i m o l e k a r n e i n si k u - ' d e d k a , k o t g a i m a m j a z , k a j n e !
M A R J A N A S E N C A R , 8. b .
p i m persen, d r u g a č e m e b o še
k a p . O p a z u j e m m o j a »ta sta­
ra«. P a saj s t a o b l e č e n a k o t či­
sto p r a v a profesionalca! Kaj ni
š k o d a d e n a r j a za t a k š n o o p r e ­
m o , d a e n k r a t n a m e s e c »škri­
p a š « o k o l i ? M e d t e m že p r i s p e ­
m o na Kladivar.
Začnemo
z ogrevanjem. Mislila sem, d a
j i m a b o d o škripah vsi sklepi,
p a n i b i l o n i č . I z g l e d a , d a s t a že
preklemano dolgo na tihem
trenirala. Z a č n e se tek!
N a v s o m o č s e t r u d i m , d a bi
j u d o h i t e l a . S č e l a m i polzijo
o g r o m n e kaplje potu. A ne mo­
r e m verjeti svojim očem. Boli
m e trebušna prepona, a še ved­
no je stara m a m a pedeset, dedi
pa dvajset metrov pred m a n o .
N a k o n c u v o d i t a že za cel k r o g
in m e č a k a t a n a cilju. N a cilju
se u t r u j e n a s e s e d e m n a tla,
onadva pa začneta z novo rund o t e k a . . . T a k o s e j e t o r e j za­
čelo, d a L o s A n g e l e s a pa j e v s e
p o t e k a l o t a k o l e : Moj d e d i : 1.
mesto na sto metrov - srečanje
poskočnih
upokojencev,
1.
mesto na sto m e t r o v - S k o k o v
m e m o r i a l , 1. m e s t o n a s t o m e ­
trov - r e p u b h š k o tekmovanje,
p r v o m e s t o na sto m e t r o v - dr­
žavno p r v e n s t v o in še e n k r a t
pravo m e s t o na sto m e t r o v
- evropsko prvenstvo, do SVE­
Hei, dopisovalci!
Rečeno, storjeno! Vprejšnji
številki s e m v a m obljubila, d a
boste d a n e s dobili nekaj naslo­
vov vaših filmskih ljubljencev.
Seveda tudi glasbenikov ne
manjka. Veselo na delo!
Aticina zanica
VIOLINA, TROBENTA,
KITARA, HARFA, BAS
E n o g l a s b i l o n i m a p o m e m b n e z n a č i l n o s t i o s t a l i h šti­
rih. K a t e r o ? R e š i t e v pošlji n a d o p i s n i c i n a N O V I T E D ­
N I K , T r g V . k o n g r e s a 3/a, 6 3 0 0 0 C e l j e , d o t o r k a , 15.
oktobra.
Rešitev prejšnje Atkine zanke je P E T E R K L E P E C .
N a g r a d o p r e j m e : K a t j a L O Ž A R , T r u b a r j e v a 6, 6 3 0 0 0
Celje.
B R V AN A D A M S
c/o A-M R e c o r d s , 939
Warden Avenue,
S c a r b o u r o u g h , Ontario M l L4
C5, C a n a d a
SVLVESTER STALLONNE
c/o C r e a t i v e A r t i s t s A g e n c y
Inc., 9830 W i l s h i r e B l v d .
Beverly Hills
C A 90212, U S A
DON JOHNSON
c/o B e l s o n a n d K l a s s
144, S. B e v e r l y D r i v e s u i t e 405
Beverly Hills
USA
Varno
čez cesto,
narisala
Barnarda
Fijavž,
l.r, OŠ Stranj Ji
Ko tiho stopiš
Ko tiho stopiš
v mojo
pazi, da za seboj zapreš
Ko tiho stopiš
v mojo
tiho vrata
zapri.
sobo,
vrata.
sobo,
Ni se ti treba smejati,
niti
smehljati,
še migniti
ti ni treba z
očmi.
Samo
tiho zapri
vrata!
Ne glej moje bede, ne glej
bolečin,
saj vem, da tvoj nasmeh
bi bil
pregrenak.
Zato ne poskušaj
se
smejati.
Stopi bliže, stopi k
meni.
Nežno
svojo roko mi daj in ne joči,
ne joči za mano, ker tudi jaz jokal ne
bom.
Podaj mi roko in skrij
bolečino.
Podaj mi roko in bodi le eno,
bodi le eno in tisto je prav. Bodi mi
Zato bi rad, da veš in se
zavedaš,
ko odhajaš
brez
pozdrava.
Ni se ti treba ozreti, ni ti treba jokati
Še sam jokal ne bom, kaj bi tU?
Zato se ne ozri, zbeži in
vpij,
smej se in pij in življenja
veseli!
Ne joči, ne joči,
prijatelj.
To bi me prizadelo
še bolj.
prijatelj!
prijatelj.
T A D E J A DRNIČ, 8
O Š S l a v k a Šland;
CEU
Skupina Dominik za srce
«fl Kratkim
je Izšla
kaseta
z nežnimi
sklaUbaml
^d dobrima dvema letoma so
^ski
župniji ustanovili skupino
I m e je d o b i l a p o u s t a n o v i L d o m i n i k a n s k e g a r e d a S. D o m i to.
postal tudi zavetnik te
Člani ansambla Dominik so
za d u h o v n o g l a s b o , ki
fidiguje č l o v e k a . Z a t o j e č l a n e
navdušil duhovni vodja,
L Ivan Arzenšek.
.Glasba, k i j o u s t v a r j a m o , j e r e s n i č je n a š a , m l a d a , i s k r e n a , l j u b e č a i n
pripoveduje član an^bia B o š t j a n Č u v a n . » V e č i n a b e s e ^jn m e l o d i j j e n a š i h . P r a v v s a k č l o jj l a h k o n a j d e v n j e j n e k a j s v o j e g a ,
ljubega, pa naj bo to človek,
•je v e r e n a h n e . N a š a g l a s b a j e g l a s b a
^inik.
^pine.
'Opredelili
'jinika
Lkvarjena,«
Ljega,
iveka.«
ROPOTARNICA
Čas se le ustavil
še nikoli
se nisem
z večjo
težavo
lotil pisanja,
kot ta najbolj
krvavi
vi­
kend, ko je beograjska
pučistična
banda do konca podivjala
in se odločila
še
za svoj zadnji
smrtonosni
pohod
po
Hrvaški.
V mislih obiskujem
svoje
pri­
jatelje,
ki so nas na naših
potepanjih
zadnja
leta
gostoljubno
sprejemali
v svojih
domovih,
nam pomagali
in
nas podpirali.
Grenkoba
resničnosti
in
občutek
nemoči
ob neodpustnih
krivi­
cah poskušata
vsrkati
še tistih
nekaj
sokov
upanja, ki se ga držim kot
pija­
nec
plota.
Piše Aleš
Jošt
v razred
pesimistov,
Nekaj pa smo le
poskušah padel
čeprav sem se držal
sredine,
in
tudi
naredili.
V
Brestanici
goriš K o k o t , p e v e c p r i D o m i n i k u
pa je bil še
najbljipri Krškem
smo v petek
od­ na koncu
povedal, d a s k u p i n a u s p e š n o in
Brecelj
z 100
dali še enkrat
svoj glas
proti že real-pesimist
(gosto p r i p r a v l j a k o n c e r t e p o S l o v e ­
glavami,
kar je bilo
vojni.
Protagonisti
krškega in nek^
ji. Igra p r i n e d e l j s k i h m a š a h , s o d e l o manj od moje in šti­
tria
Polska
malca
Bojan, dvakrat
jlaje n a v e č d o b r o d e l n i h k o n c e r t i h
ČJani ansambla
Dominik:
Robi Ocvirk,
Tatjana
Matek,
Boštjan
Čuvan,
Ivan
organizatorjeDani in Uroš so s
pomočjo rikrat manj od
jiveh n o v i h m a š a h . P r e d d n e v i s o s e
Arzenšek
(pater
in duhovni
vodja),
Janja
Hrovat,
Boris
Kokot
in
Jerneja
napovedi.
Ekonomska
organizatorke
akcije
Bedem ve
iŠentilju p r i V e l e n j u u d e l e ž i l i k o n c e r Hrovat.
in sla­
ljubavi,
pripravili
koncert kriza ne pozna milosti
iv k o r i s t t r p e č i h l j u d i n a H r v a š k e m ,
bo je kazalo,
da bomo
pride­
v
lepo
ohranjeni
dvorani
bre­
jlasbo n o s i m o s s e b o j , « p r a v i K o k o t .
tra ter n a š i m staršem, ki so nas
finanč­
k o t , R o b i O c v i r k , k i i g r a n a k i t a r o i n staniškega
lali kaj za Hrvaško,
čeprav
Doma
svobode
in
ipeta i n v t k a n a j e v n a š a ž i v l j e n j a .
n o in d u h o v n o podprli.«
t u d i p o j e t e r B o š t j a n Č u v a n , k i i g r a n a v goste povabili
honorar­
še
kantav- smo se odpovedali
)(i rojstva d o v e č n o s t i . D e l n a š e g l a s Da je glasba skupine D o m i n i k zares
k l a v i a t u r e i n k i t a r o . N a k a s e t i z i s t o ­ torja Ervina
Demolition
group
so
Mahneta,
cerk- jem.
fbi r a d i d a r o v a l i l j u d e m , z a t o s m o
dobra, s m o se l a h k o prepričali tudi
i m e n s k i m n a s l o v o m s k u p i n e s o t u d i Ijane
v stari
maDemolition
group
in sočno zaropotali
(ed k r a t k i m p o s n e h k a s e t o , k i j o j e
v s o b o t o d o p o l d n e v oddaji R a d i a Ce­
s k l a d b e M i k e O l d f i e l d a J u n g l e G a r e d - Javno
ni
dvajo. Po pravici
po­ niri in Friški kot ponavadi
logoče k u p i t i v m n o g i h ž u p n i š č i h . D a
lje, p o s n e t k e D o m i n i k a p a i m a m o t u d i
n i a . B o b a D y l a n a A k o l a d a i n h e b r e j ­ vedano,
Mašinski
tem­
sem nastop
prvega šparal glasilk.
•kaseta s p l o h l a h k o i z š l a , s m o d o l ž n i
v naši fonoteki. In k d o sestavlja to
ska Evenu Shalom.
ki jo
fantastič­
skoraj zamudil,
ko sem v so­ po je osnova,
jhvalo ž u p n i j a m iz P r e b o l d a , Ž a l c a i n
skupino? Pevci Tatjana Matek, Jerne­
basista Nikole
na­
sednji gostilni,
ki sije ta dan na desnica
ttrovč, d r u ž i n i Z a g o r i č n i k iz Š e m p e JANEZ VEDENIK
ja Horvat, Janja H o r v a t in Boris Ko­
že v
prvih
dobro opomogla,
z znanci
pil redi razpoznavno
Flesnost
obvezna,
ko
sladki
mošt.
Zadnji
dve
pe­ taktih.
drvijo
skozi
temačni
smi, ki sem ju le ujel, sta peli pesmi
saksofonprecej tja v en dan, čeprav
se čas poln viharnih
in kitarskih
izbruhov.
vidi, da mož že nekaj let vadi ^kih
kitaro,
Malca
se je
viteško
nas je bilo, da bi
postavila
na oder kot
druga. Premalo
bis, čeprav so stare
Bobni,
bas in kitara
so bili prikričali
izgledale
zadovoljne.
odlično
ozvočeni. sablje
v Mariboru b o v s o b o t o že
s t i v a l s k i m d e l o m i n r a z g l a s i ­ tokrat
N T - R C b o n a l e t o š n j i V e s e l i j e s e n i p o d e l i l n a g r a d o z a t v i j o r e z u l t a t o v b o d o v d v o ­ Trio, ki se odpravlja
na
svojo Vzdušje
je bilo
naklonjeno
L festival narečnih poturnejo
po za­ tudi ko smo v triu sekali
Ratvk - V e s e l a j e s e n . P r e d - n a j b o l j š o n a r e č n o p o p e v k o p o i z b o r u s t r o k o v n e ž i r i j e , k i r a n i T a b o r n a s t o p i l i p e v c i i n tretjo letošnjo
Evropi,
je dozorel
to dojko,
Sneguje,
Ta stol
in
iavljenih
bo
16
n o v i h j o s e s t a v l j a j o B o j a n A d a m i č , T o m a ž T o z o n , K a j e t a n a n s a m b l i , k i s n e m a j o z a Z a ­ hodni
Razgi­ Kod Ljube trovača ter
ostale,
iladb, k i j i h j e s t r o k o v n a Z u p a n i n S l a v k o A v s e n i k m l . , D ž u r o P e n z e š i n G r e g o r l o ž b o k a s e t i n p l o š č R T V jesen v svojih barvah.
ritmi- tudi valčke.
S l o v e n i j a , k i j e t u d i i z d a l a ban nastop ob čvrstem
Vzorno
organizi­
i z b r a l a m e d š e s t d e s e - S t r n i š a . N a g r a d a j e 20 t i s o č d i n a r j e v .
nadgrajujejo
sedaj ran avtobusni
P o d e l j e n e b o d o š e t r i n a g r a d e o b č i n s t v a , n a g r a d a z a k a s e t o l e t o š n j i h n a r e č n i h p o ­ ziranju
prevoz za mla­
mi p r i s p e l i m i .
Izbrane
trije
vokali,
kar
je
temu
bendino je bil odločilen,
da je
tladbe s o p o s n e l i n a k a s e - n a j b o l j š e n a r e č n o b e s e d i l o , z a n a j b o l j š i a r a n ž m a i n z a p e v k .
du dalo odločilno
dimenzijo. bilo treba nehati.
Še
bodo
I, ki j o b o n a f e s t i v a l u ž e n a j b o l j š o i z v e d b o t e r s e v e d a z l a t i k l o p o t e c .
so napadu
in
pred delali,
so zatrjevali
marljivi
logoče k u p i t i .
F e s t i v a l o r g a n i z i r a t a R a ­ Odločno
publiko
pokazali
kje Krčani in še sreča, da sem se
k o Dobrič, M i k a d o in V e s n a Slovenija in p r o g r a m a M M 2
d i o M a r i b o r i n V i d e o t o n , g e ­ domačo
uspeha.
Ko
smo na prvem
jutranjem
vlaku
Skorja.
R a d i a M a r i b o r , n a t e l e v i z i j i n e r a l n i p o k r o v i t e l j p r i r e d i ­ tiči zajec
Prireditev b o v d v o r a n i Tapred pričetkom
ugibali,
koli­ zbudil že v Storah in se mi ni
or, p o v e z o v a l a j o b o I d a
Za najboljšo p o p e v k o bo pa bo m o g o č e kasneje videti tve pa je m a r i b o r s k a Vema.
ko ljudi
pričakujemo,
sem bilo treba daleč
vračati.
TONE VRABL
laš, i z b r a n e p e s m i p a b o d o g l a s o v a l o o b č i n s t v o v d v o r a ­ p o s n e t e k p r i r e d i t v e . M e d fe­
I narečnimi vižami v veselo jesen
irija
repevah A l e k s a n d e r
Jež,
aet E d v i n F l i s e r i n O t o
'estner. M a r i b o r s k i k v i n t e t ,
fagnet, I v e k B a r a n j a , R u d i
filožič, J o ž e S k u b i c , G a m anus, I r e n a V r č k o v n i k i n
ifečko S e d a r , L a d o L e s k o w, Č u d e ž n a p o l j a , K o r a d o
iuzetti, J a n k o K r ^ n c , Z l a t -
'V' Vojniku je bila javna
ra'JSJCA prireditev
Koncert
iz
^ih krajev, ki jo je
pripravil
^'iio Slovenija
razvedrilni
gram. Nastopile
so vse doie kulturne
skupine
moški
^ S K I zbor France
Prešeren,
Lokvanj
ter
ansambla
"''ATOV Zeme in Franc
Zeme,
pa seje kot gost
pridružil
'citrar Miha
Dovžan.
E
glasbeni produkciji
in za^^ištavu Sraka v Novem
meJE že v pripravi nova
kaseta
yčka Pluta (83 let) in zatem
^ C D plošča z izborom
naj^FEH skladb s prejšnjih
dveh
I^ET. Kaže
tudi,
da
bosta
' snemanjem
novih
skladb
^A/U pričela še udarna
juna^ SRAKE - citrar Karh
Gradišs^in ansambel
Veseli
ZasavcObe kaseti bosta
predvido^ ^2šli še pred Novim
letom.
^y Sraki so lani postale
sreb> tri kasete - Karh
Gradiš^2 »Veseljakom,«
Veseh Zaz »V revirjih je lepo« in
5^'nana z »Romana
in
Bolholetos
pa po
zaslugi
Pernice Gospod
kaplan
ka^ Vroča modra kronika,
ki
°'^a posneta že leta 1989.
j"'^«,
\A^sambel Nagelj, ki je
*'ei leta 1988 na festivalu
za-i
na
n i i n žirije d e s e t i h r a d i j s k i h
p o s t a j iz S l o v e n i j e i n z a m e j ­
stva. Besedila p e s m i pa b o d o .
ocenjevale kulturne redakci- '
je časopisov Večer, Dnevnik
i n V e s t n i k iz M u r s k e S o b o t e .
Prireditev bodo lahko nepo­
sredno spremljali tudi poslu­
šalci prvega p r o g r a m a Radia
Ptuju, je izdal novo kaseto
Pla­
ninski
krst, kjer sta
avtorja
vseh melodij in tekstov
Franci
Lipičnik
in Ivan Sivec.
An­
sambel še vedno nastopa v pr­
votni zasedbi
Stanko
Kregar
(harmonika
in vodja),
Brigita
Vrhovnik
(pevka). Brane
Jago­
dic (pevec), Brane Lukan
(bas
kitara, bariton, pevec) in Tone
Sušnik
(kitara). Ansambel
Na­
gelj se pojavlja na vseh
lestvi­
cah domače glasbe, na
Lojterci
domačih in Marjanci, zdaj pa je
čas, da se pojavi tudi v Videomehu.
• Ansambel
Slavka
Pluta
je
izdal novo kaseto Šopek
cvet­
ja. V ansamblu
igra cela vrsta
odličnih
glasbenikov,
kot
so
Zdravko
Blažič, ki je bil prej
pri 12. nasprotju.
Jure
Lapajne
in Andrej
Sušnik,
ki sta pred
tem igrala pri Ivanu
Ruparju.
Poje Jožica Mavsar iz
Novega
mesta, kije s Slavkom
Plutom
prej pela pri znanem
ansamblu
Slavček.
Iz treh ansamblov
je
torej nastal en nov.
Harmoni­
kar Slavko Plutje
izredno
de­
laven, saj ima pripravljeno
gra­
divo že za novo kaseto in CD
ploščo,
oboje pa naj bi izšlo
prihodnjo
pomlad.
• Drugo kaseto je izdal
eden
najbolj obetavnih
domačih
an­
samblov
Stopar
iz
Mengša
»Srečno, mladi fantje«.
Avtor­
ja vseh melodij
sta Franci
Li­
pičnik
in Ivan Sivec.
Ansam­
bel Stopar bo tudi letos
nasto­
pil na 19. reviji domačih
an­
samblov
v Libojah,
ki
bo*24.
novembra.
Labodji spev gospe T
Britanci se še dobro spominjajo pad­
c a Ž e l e z n e l a d y , saj o d v e l i k e g a d o g o d ­
k a ni minilo niti leto dni, njega politika
pa je m n o g e otočane tako h u d o udarila
po žepu, da jo bodo pomnili kar vse
življenje. V n e o d v i s n i televizijski druž­
bi I T V so se p o t r u d i l i in svoji p u b l i k i
sredi s e p t e m b r a postregli z novo do­
k u m e n t a r n o d r a m o - uprizoritvijo do­
gajanja v zadnjih d n e h p r e d o d s t o p o m
ministrske
predsednice
Margaret
Thatcher.
Piše Mojca
Kako le nastajal scenarij
D e l a s o s e lotili s k r a j n o r e s n o in s o
celo najeh novinarja Michaela Prescotta, d a se j e p o g o v a r j a l z o s e m d e s e t i m i
Pismo iz Londonai
politiki, ki s o bili k a k o r k o l i v m e š a n i
v labodji spev britanske p r e m i e r k e .
Sporočilo d r a m e Zadnji dnevi Thatcjherjeve j e p r e d v s e m v t e m , da bi bila
»Železna L a d y še v e d n o na ministr­
s k e m položaju, č e n e bi s k u p a j s svoji­
m i svetovalci storila vrste u s o d n i h na­
pak. V d r a m i celo namigujejo, d a re­
zultati p r v e g a k r o g a glasovanja, k o se
j e za m e s t o v o d i t e l j a K o n s e r v a t i v n e
s t r a n k e p o t e g o v a l t u d i T h a t c h e r i n izzi­
v a l e c M i c h a e l H e s e l t i n e , n i s o bili
točni.
Televizijska d r a m a v e r n o sledi res­
n i č n e m u razvoju d o g o d k o v - t a k o vsaj
trdijo pri n e o d v i s n i televizijski družbi
ITV, kjer se tolčejo p o prsih, d a so
d o g o d k e prikazali celo bolj a v t e n t i č ­
no, kot so o k t o b r a in n o v e m b r a lani
o njih poročali britanski časopisi.
Takšna verodostojnost pa ima tudi
svoje slabe strani, kajti nizanje resnič­
nih d o g o d k o v je lahko izredno dolgo­
č a s n o , t u d i če g r e za Z a d n j e dni
Thatcherjeve. Avtor scenarija Rich a r d M a h e r se j e o b t e m celo pohvalil,
d a j e v bojazni, d a se n e bi oddaljil o d
resnice, v d r a m i izpustil vsakršno
»opravljanje na visoki ravni«. Televi­
zijski gledalci znajo biti s k r a j n o n e h ­
v a l e ž n i in n a m e s t o d a bi bili n a v d u š e ­
ni n a d resničnostjo uprizorjenih do­
godkov, se j i m je povesil nos. ITVjev i m televizijcem so poočitali, d a so tu­
di S h a k e s p e a r o v e z g o d o v i n s k e igre te­
meljile s a m o na s k o p i h dejstvih, m e s o
in kri pa j i m je dajala prav domišljija.
Č e g o s p o d M a h e r , ki sicer piše trilerje,
n e bi vzel naloge t a k o n e n o r m a l n o res­
no, če bi sčrtal v s e d o l g o č a s n e d e l e in
k a r se le d a izkoristil m a t e r i a l , ki m u
g a j e n u d i l o »opravljanje na visoki rav­
ni«, b i b i l o n j e g o v o d e l o v e r j e t n o za­
b a v n e j š e , so p r i p o m n i l i v u g l e d n e m
dnevnem časopisu TIMES.
Syivia
Sims
kot
Margaret
Thatcher.
Težave pred snemanjem
P i s a n j e s c e n a r i j a j e p r e d s t a v l j a l o le
e n o i z m e d h u d i h p r e p r e k , ki so jih
morali premagati ustvarjalci Zadnjih
dni Thatcherjeve. Izredno zahtevna je
bila n a m r e č t u d i igralska zasedba. Ne­
kateri vodilni in p r i z n a n i igralci niso,
bili pripravljeni s o d e l o v a t i , k e r se j i m
je naloga zdela pretežka. U p o d o b i t i bi
m o r a h pohtike, ki jih britanska jav­
nost še v e d n o skoraj v s a k d a n gleda p o
televiziji. N e g l e d e n a to, k a k o d o b r o
jih igralci p o s n e m a j o , j i m še v e d n o ni­
so dovolj p o d o b n i . R e s n i č n a M a r g a r e t
T h a t c h e r j e n a p r i m e r t a k o m o č n o za­
sidrana v britanski zavesti, da je veči­
na gledalcev p r e d v s e m iskala podob­
n o s t i i g r a l k e z o r i g i n a l o m in se ni d o ­
volj p o s v e č a l a z g o d b i .
Thatctierjeva, SImsova in
televizijska gospa TT
Sylvia S i m s , ki je n a televizijskih
ekranih odigrala gospo Thatcherjevo,
ni s p r v a niti slutila, d a ji b o d o p o n u d i h
n a s l o v n o vlogo. Igralka se zelo razliku­
je od bivše premierke: običajno nasto­
p a v v l o g a h prijaznih in prijetnih go­
spa, sicer pa je zagreta socialistka in
zagrizena nasprotnica Konservativcev
- b r i t a n s k e v l a d a j o č e s t r a n k e , ki ji j e
k a r enajst let p o v e l j e v a l a b i v š a inže-
nirka kemije Margaret Thatcher. Pri­
p r a v e n a vlogo n e k d a n j e p r e m i e r k e so
bile zato še toliko temeljitejše in težje,
sgj, k o t p r a v i S i m s o v a , s p r v a n i t i n i
vedela, kje naj bi začela. U r e in u r e j e
p r e s e d e l a p r e d e k r a n o m in g l e d a l a vi­
deo posnetke gospe Thatcherjeve, pre­
brala j e vse knjige o n j e n e m v z p o n u in
padcu. T a k o je ugotovila, v č e m je ju­
nakinji p o d o b n a (»Tudi m e n e so že
označili kot m o č n o osebnost. In včasih
z n a m biti t u d i p r a v a hudoba.«) in k a k o
se razlikujeta (»Boljša g o v o r n i c a s e m ,
o n a p a je bolj disciplinirana«). K a s n e j e
so prišle n a vrsto kretnje, kajti p u b l i k a
pač pričakuje, da bo v upodobitvi ne­
k o g a , k i j e z n a n in š e živ, p r e p o z n a l a t o
in ono. Sylvia S i m s je tako m e d dru­
gim prevzela način, k a k o se je g o s p a
Thatcher
pogovarjala
z
novinarji:
»Najprej znižate g l a s . . . takole, in se
potrudite, da zveni oh, tako n a d v s e
i s k r e n o . . . takole. P o t e m p r i d e n a vr­
sto širok prijazen s m e h l j a j . . . p o m a ­
k n e t e se n a p r e j , n a r a h l o n a g n e t e gla­
v o . . . in p r e b o d e t e novinarja z o č m i . . .
t a k o l e . . . « Osvojila je tudi slavni lede­
ni pogled; žrtve gospe T h a t c h e r h e v e
se še d o b r o spominjajo, k a k o so se
v p o g o v o r u z njo v e č k r a t počutile ka­
k o r vojni ujetniki, ki jih p r e b a d a t a
m o č n a reflektorja.
Kljub d r u g a č n e m u p o g l e d u n a svet,
k o t g a i m a g o s p a T h a t c h e r , p a j e igral­
k a Sylvia S i m s z v s a k i m d n e m bolj
razumevala junakinjo, ki jo je u p o d a b ­
ljala. K o t j e p o v e d a l a s a m a , j e v e d n o
jasneje čutila, k a k o r n e p o š t e n o so se
»sivi m o ž i č k i « o d k r i ž a l i svoje v o d i t e ­
ljice. » G o v o r i č i l i so o t e m , kaj j e d o b r o
za d o m o v i n o , v resnici p a so hoteli
s a m o njen položaj,« razlaga S i m s o v a .
O s e b n a tragika bivše povelj niče bri­
tanskih Konservativcev pa gledalcev
d r a m e Zadnji dnevi ni ganila, kar so
odkrito in n e k o l i k o zlobno zabeležili
v tukajšnjem dnevniku I N D E P E N D E N T : »Ustvarjalci Zadnjih dni so
obljubljah, d a b o d o p o s t r e g h s »klasič­
n o tragedijo«, t o d a njihovo delo se je
sprevrglo v klasično komedijo. Težava
j e n a m r e č v t e m , d a j e bila g o s p a T, ki
jo je s s m r t o n o s n o natančnostjo odi­
grala Sylvia Sims, tako izredno nesimpatična, da se je gledalec lahko m i r n o
sprostil in užival o b n j e n e m p a d c u
- prav tako, k a k o r je to n o v e m b r a lani
počel večinoma ves narod.«
KiTAJfSKA
Piše JANEZ
2. n a d a l j e v a n j e
Ž e p r e d o s m i m i stoletji so
f e v d a l n i v l a d a r j i opazili le­
poto narave na mestu letne
palače, ki se šopiri kakih de­
set k i l o m e t r o v od pekingš k e g a ž i v a l s k e g a vrta. Za ča­
sa dinastije Qing so bila tu
o p r a v l j e n a o g r o m n a dela, ta­
k o d a je ta predel postal naj­
večji kitajski vrt. V e n d a r p a
zgodovina tudi t e m u prosto­
ru, kjer se o b p r e k r a s n e m je­
zeru nizajo paviljoni, palače,
pokriti h o d n i k i , p a g o d e , ni
p r i z a n e s l a . K o l o n i a l n e sile
s o t a p r o s t o r u n i č i l e l e t a 1860
i n n a t o p o n o v n o š e l e t a 1900.
C e s a r i c a m a t i , c e s a r i c a Ci X i ,
ki je tu, o d m a k n j e n a od do­
gajanj v deželi,
razkošno
praznovala
svoje
rojstne
dneve, uživala ob predsta­
v a h p e k i n g š k e o p e r e in žive­
la r a z k o š n o življenje fevdal­
n e vladarice, j e to svoje pri­
bežališče vedno znova ob­
navljala, t a k o d a j e bilo še
lepše kot prej. Porabila je de­
n a r , ki j e bil n a m e n j e n p o s o ­
dobitvi kitajske mornarice
in ironija je hotela, d a j e edi­
n a l a d j a , n a r e j e n a iz t e g a d e ­
narja, p r a v m a r m o r n a t a pa­
lača v o b l i k i ladje, ki stoji
v tem parku.
Severno od Pekinga vijuga
v e l i k i k i t a j s k i zid. T o j e e d i ­
na z g r a d b a človeških rok, ki
je s prostim očesom vidna
tudi z lunine površine. Ta
o g r o m n i zid j e v p o p r e č j u vi­
s o k 16 m , s p o d a j š i r o k 8 i n
zgoraj 5 m. P o d a t k i o njegovi
dolžini so precej različni, k o t
d a b i i m e l i m e r i l c i e n e g a iz­
m e d č u d e s s v e t a p o v s e m ra­
zlične m e t r e . Z i d naj bi bil,
po
različnih
pričevanjih,
d o l g o d 2450 k m p a v s e d o
6 7 0 0 . Z g o d o v i n a t e g a iz s o l z a
in k r v i n a r e j e n e g a zidu, j e
s t a r a 2600 let, v e n d a r j e v n a ­
sprotju s splošno razširjenim
m n e n j e m sedanji veliki zid
veliko mlajši. V g l a v n e m je
b i l z g r a j e n v 15. s t o l e t j u , k o
je na kitajskem vladala dina­
stija M i n g . N a j s t a r e j š a kitaj­
s k a obzidja niso bila zgraje­
na v o b r a m b o proti zunanje­
m u s o v r a ž n i k u , t e m v e č iz č i ­
sto notranjih razlogov, zara­
di m e d s e b o j n i h razprtij ra­
zličnih
fevdalnih
državic.
M i n g š k i zid p a j e bil n a p r a v ­
ljen, d a bi b r a n i l d e ž e l o p r e d
zunanjim sovražnikom. Pri
Belak
n j u t e h z n a m e n i t o s t i naju
vztrajno močil dež.
JAKLIČ
gradnji tega zidu so napravili
š i r o k e t e m e l j e iz t e ž k i h k a m ­
nitih k v a d r o v , n a k a t e r i h sta
s t a l a p o d v a m o č n a z i d o v a iz
žgane opeke. Prostor m e d
njima pa so zapolnili s trdo
steptano
puhljico,
kame­
njem, p e s k o m in o p e k o . Pri
gradnji tega orjaškega pro­
jekta, ki pa ni
pomenil
o m e m b e v r e d n e ovire pred
H u n i , če ni bil v z a d o s t n e m
številu zaseden z vojaki, je
s o d e l o v a l v s a k tretji Kitajec.
Na stotisoče teh prisilnih de­
l a v c e v j e u m r l o z a r a d i izčr­
panosti, n a p o r a in lakote.
» Č e s e ti r o d i h č i , j o u t o p i « ,
pravi n e k a kitajska žalostink a , » č e s e ti r o d i s i n , g a n e
vzredi, m a r n e vidiš, k a k o
gradijo veliki zid n a k u p i h
mrličev?!« Cesarji dinastije
M i n g s o si, n e s a m o s t e m
zidom proti Mongolom, tem­
več tudi z drugimi stavbami,
postavili trajen
spomenik.
Največ
cesarjev
dinastije
Ming so pokopali nedaleč od
Pekinga na obsežnem ozem­
lju n a g r o b n i h t e m p l j e v , d o
k a t e r i h pelje k i l o m e t e r dol­
ga, s č u d o v i t i m i v e l i k a n s k i ­
m i kipi živali in v o j š č a k o v ,
o k r a š e n a aleja. P r i o g l e d o v a ­
je
N a s t o p i l j e z a d n j i d a n naji­
n e g a b i v a n j a v P e k i n g u . Iz­
koristila s v a ga za o g l e d n e ­
beškega templja, astronom­
skega observatorija in seve­
da n a k u p o v a l n e g a centra za
tujce. O t e m zadnjem sva
i m e l a k o p i c o p o d a t k o v , saj s i
je večina najinih koleg ogle­
dala Peking ravno v obrat­
nem^ v r s t n e m r e d u k o t m i d ­
va. Š e zadnjič sva, v e č i n o m a
peš, prekolovratila p e k i n g ­
ške ulice. Opazovala
sva
blišč stavb v okolici trga ne­
beškega miru, sodobne hote­
le, t e r s e k o t u j e t n i k a n e p o ­
pisne množice drenjala mi­
m o t r g o v i n , r a z d r a p a n i h lok s l č k o v in č a j a n k . T a k o j za
g l a v n o u h c o p a se j e širilo
mesto običajnega
Kitajca,
m e s t o , kjer se s k r o m n i stan­
dard spogleduje z revščino,
kjer se kanalizacija
meša
z v o d o v o d o m in kjer j e veli­
k a želja ljudi, t e r n j i h o v naj­
večji d o m e t , imeti svoje last­
no kolo. Prav to o g r o m n o
število ljudi, ter s t e m pove­
zana p r e n a t r p a n o s t je naj­
večji balast g l a v n e g a m e s t a
in tudi celotne Kitajske.
Kitajska je o g r o m n a deže­
la, t r e t j a n c ^ v e č j a n a s v e t u ,
p r a v g o t o v o pa vodi s števi­
lom
prebivalstva.
Skupaj
z E g i p t o m , B a b i l o n o m in In­
je
nsOstarejših civfl
dijo
ena
z a c i j s v e t a . N a s e l j e n a je b«
t a k o j o b n a s t a n k u človeške
v r s t e . S p o r o č i l a iz bogatili
n a j d b i š č pa g<>
v o r i j o o m o č n i n e o l i t s k i kul­
t u r i , k i j e i m e l a s v o j o zibelkj
o b t o k u R u m e n e r e k e pr^
n e k a k o 5 o z . 6 t i s o č leti. Sle­
d i o b d o b j e d r ž a v i c , k i sobi^'
p r e t e ž n o z a s n o v a n e n a del"
s u ž n j e v . T o o b d o b j e se je za­
č e l o n e k j e 1.600 l e t pred na­
š i m š t e t j e m . V t e h časih F
bila Kitajska
nedefiniraij«
o b m o č j e , k i s o g a naseljev^^
razhčna
plemena
narodi
Han.
arheoloških
N a d a l j e v a n j e prihodnji^j
Rdeča pesa - vir zdravja
ž e naše matere so rdečo peso upo­
rabljale kot zdravilo pri vročinskih
boleznih, zadnja leta, p a seji prinesla
nova priznanja.
Rdeča pesa vsebuje posebne snovi-betakarotine v različnih oblikah, ki veže­
jo proste radikale v organizmu in n a ta
način preprečujejo mutacije
genov
v celicah in s t e m nastanek tumorjev
ali l e v k e m i j e . Z a t o s e r d e č a p e s a pri­
poroča kot sredstvo v preventivi na­
stanka rakastih obolenj, a tudi kot
zdravilno sredstvo.
V rdeči pesi j e veliko esencialnih
a m i n o k i s h n , p o m e m b n i h za poveča­
nje o d p o r n o s t i o r g a n i z m a proti infekt o m in za znižanje holesterola v krvi,
t a k o d a se z n j o zelo u s p e š n o zdravi
arterioskleroza, povišan krvni pritisk,
propadanje mišic in živcev ter razhčna
vnetja.
Številni
mikroelementi,
kot so
stroncij, cezij, k o b a l t i n d r u g i u g o d n o
vplivajo n a tvorbo krvi in j e zato odlič­
no zdravilo proti slabokrvnosti. S t e m
se še p o v e č a o s k r b a o r g a n i z m a s kisi­
k o m , k a r zadržuje rast r a k a s t i h celic,
prav tako pa se povečuje odpornost na
rentgensko in radioaktivno obsevanje.
Rdeča pesa vsebuje veliko joda, k a r
pri starejših ohranja vitalnost organiz­
ma, kosti pa elastične. U g o d e n vpliv
ima tudi na zobe.
S o k r d e č e p e s e izboljšuje sestavo kr­
vi, s a j v s e b u j e v e l i k o ž e l e z a i n a m i n o ­
kislin. Znižuje t u d i telesno t e m p e r a t u ­
ro, z a t o s e p r i p o r o č a zlasti p r i o b o l e n j u
dihal, gripi, pljučnici, jetrih in ledvič­
nih boleznih, ter pri obolenju žolčnika
in t r e b u š n e slinavke. Zelo u g o d n o d e ­
luje n a o b n o v o živčnih celic in spod­
buja aktivnost možganov.
KMETIJSKI NASVETI
S o k r d e č e pese j e tudi naravni anti­
biotik, saj p r e p r e č u j e razvoj i n u n i č u j e
številne m i k r o b e v črevesju, topi p a
tudi k a m n e v ledvicah in mehurju, če
ti v s e b u j e j o s e č n o k i s l i n o . P o s p e š u j e
i z l o č a n j e soli i n v o d e iz o r g a n i z m a .
Najboljše u s p e h e d o s e ž e m o s sve­
ž i m s o k o m . P o želji s e p e s i n e m s o k u
lahko d o d a za s p r e m e m b o okusa s o k
iz l i m o n e , m e d , j a b o l č n i s o k , k o r e n č e k
itd...
S o k r d e č e p e s e l a h k o p r i p r a v i m o sa­
mi doma, k a r p a j e precej z a m u d n o in
zahteva tudi posebno opremo s prešo,
tako d a gaje enostavneje kupiti v trgo­
vini, saj s e d a j d o b i m o t u d i d o m a č i pol­
n o v r e d n i i n p o p o l n o m a n a r a v n i s o k iz
pese pridelane v kontroliranih in eko­
loško čistih predelih p o d d o m a č o zaš­
čitno z n a m k o biotop.
R e d n o pitje s o k a r d e č e p e s e s e pri­
poroča tudi v obliki občasnih teden­
skih terapevtskih in preventivnih kur,
s ^ n a ta način k r e p i m o in o č u v a m o
zdravje in preprečimo nastanek nevar­
nih in dolgotrajnih bolezni.
K o b o m o j e m a l i iz z e m l j e
g l a d i o l e i n dalije, r e g i n e , m o r a ­
m o paziti, d a j i m gomoljev n e
poškodujemo. Stebla jim porežemo n a višino deset centime­
trov, zemljo p r e v i d n o otresem o , v s e n a d z e m n e d e l e p a sežg e m o . T o š e p o s e b n o velja za
gladiole, ki j i h n a p a d a škodlji­
p o s t a n e debelejši. Tcikemu, de­
vec, k i s e i m e n u j e trips. T r i p s
belemu česnu pravimo, da je
prezimi n a ostankih rastlin in
zimski.
p r i h o d n j e l e t o s p e t o k u ž i gla­
Presajali b o m o čebulo maj­
diole. D a so o k u ž e n e s t r i p s o m
ski srebrnjak. Pobirali b o m o
se vidi p o t e m , d a s e cvetovi le
vse, k a r j e zraslo n a v r t u in
t e ž k o izvijejo iz c v e t n e č a š e .
s h r a n i l i z a z i m o . Č e i m a t e c v e - K o s e razvijejo, s o p a p o s u t i
tačo, ki ni razvila rož d o p r a v e z m a j h n i m i belimi p i k i c a m i i n
velikosti, j o izpulite z veliko madeži.
g r u d o prsti in j o postavite p o d
Sedaj j e tudi čas, d a začne­
kap, v t o p l o g r e d o ali n a k a k
d r u g t o p e l prostor. Razvila b o m o loviti voluharja s pastjo.
K o b o m o p o b r a l i p r i d e l k e iz
rožo d o poznih mrazov.
vrta, s e b o pripravljen ujeti n a
Vse korenovke, to j e koren­ rezino jabolka.
ček, peteršilj, č r n koren, redV oktobru b o veliko dela tu­
k e v in d r u g e , p o b e r e m o in j i h di s trgatvijo zgodnjih sort
s h r a n i m o v prostor, k i n i pre­ grozdja. Kmetijski zavod Mari­
v e č s u h in kjer n e zmrzuje.
b o r opozarja, d a letos k a s n i do­
zorevanje za d e s e t d n i g l e d e n a
Ta mesec pospravimo tudi
l a n s k o leto. S trgatvijo se n e
c v e t l i c e iz o k e n s k i h p o h c i n
m u d i t a m , kjer n i s o imeli toče.
balkonov. Tiste, ki j i h b o m o
K j e r p a s o i m e h v č e t r t e k 3. 10.
prezimih, b o m o p r e d vzimlje1991. t o č o , j e t r e b a g r o z d j e t a ­
njem poškropili proti u š e m in
koj otrgati.
boleznim.
Škropili
bomo
Zavod za živinorejo
s sredstvi, ki se imenujeta acin veterinarstvo C e ^ e
tellic in sumilex ali ronilan.^^
M O D N I KLEPE]
VLASTA
Jesen, kakršno
uživamo
v t e h d n e h , j e prijazna in to­
pla, č l o v e k u k a r n e pusti, d a
bi se čisto poslovil o d polet­
ja. M o r d a j e p r a v zaradi tega
naša m o d n a svetovalka Vlasta C a h - Ž e r o v n i k za d a n e s
pripravila
poletno-jesenski
nasvet, kako v prihodnjih
d n e h slediti m o d n i m zakoni­
tostim.
Mornarska m o d a se z od­
h o d o m poletja ni čisto poslo­
vila, le n e k o h k o p r e d r u g a č i la s e j e . P a n e v b a r v a h , l e
toplejši m a t e r i a l i i n bolj za­
prti kroji so tisti, k i j o spre­
minjajo. T u d i jeseni p a osta­
ja p r i m e r n a za otroke, žen­
ske in moške, za vse, ki j o
CAH-ŽEROVUi
i m a j o r a d i i n s e v njej
počutijo.
V u r e d n i š t v u Noveg
n i k a p a v a s s e v e d a tw
n e s v a b i m o , d a s e nam'
s i t e s s v o j i m i vprašg,
predlogi,
kaj še ^
v M o d n i k l e p e t , d a bo«
s v e t i k a r s e d a upora
p r i m e r n i t u d i z a vas. (
ste svojemu pismu
tudi nagradni kupon, (
Ijen v v s a k i številki N
tednika, p a v soboto, J
tobra pozorno
prisjuij;
ž r e b a n j u n a valovih
C e l j e . N a g r a j e n c a namrec°<
d i k o n e c o k t o b r a čaka
k a t e n r o č n o p l e t e n pui^*
a h j o p i c a i z d e l a v n i c e Via,
Cah-Zerovnik.
UREDNICI
Kaj bomo delali v olctobru
O k t o b e r j e najlepši mesec ruzne rastine z zrnjem vred in
v l e t u . Č a s t r g a t v e j e i n č a s , štiri p e t i n e t r a v e . V t e m p r i m e ­
k o p o s p r a v i m o t u d i d r u g e r u j e k o r u z a tista, k i v a r u j e s i ­
kmetijske pridelke.
lažo p r e d kvarjenjem.
K m e t j e b o d o siUrali č e t r t o
Za pitance pa pripravimo
k o š n j o t r a v e i n s i l a ž n o k o r u z o . o d l i č n o silažo z d o d a t k o m g n o ­
K d o r i m a d o m a č r e d o k r a v jila, k i s e i m e n u j e U R E A . P i ­
m o l z n i c , h k r a t i p a r e d i t u d i p i ­ t a n c i imego v s v o j e m v a m p u
t a n c e , m o r a o s i l i r a n j u v e d e t i b a k t e r i j e , k i z n a j o iz u r e e n a r e ­
n e k a j p o s a m e z n o s t i , k i veljajo d i t i b e l j a k o v i n e . T o l a s t n o s t
za k r a v e m o l z n i c e .
želimo izkoristiti in priti n a ta
Pri siliranju p a z i m o n a tele n a č i n d o p o c e n i b e l j a k o v i n s k e
dejavnike: čistočo, rezanje, tla- k r m e .
čenje, pokrivanje, o b t e ž b o i n
Urea j e d u š i č n o gnojilo. T o
čas zorenja. K o v o z i m o travo, so d r o b n e , bele kroglice, k i s e
k o r u z o ali d r u g o r a s t l i n o v s i ­ v v o d i t o p i j o . K c e l i k o r u z n i
los, m o r a m o i m e t i d v a t r a k t o r ­ r a s t l i n i , t o j e k r a s t l i n i , n a k a t e ­
j a . Z e n i m d o v a ž a m o z d r u g i m ri j e t u d i s t o r ž , d o d a j a m o u r e o
t l a č i m o . T r a k t o r , s k a t e r i m tla­ v k o h č i n i p o l o d s t o t k a t e ž e
čimo, n e s m e priti v stik rastline, ki j o siliramo. Vzemi­
z zemljo.
mo, d a imamo tako prikolico,
R a s t l i n e z r e ž e m o z a t o , d a j i h za k a t e r o v e m o , d a n a l o ž i m o
laže stlačimo. K o tlačimo, m o ­ nanjo d v e toni k o r u z e .
r a m o b i t i n a t a n č n i . Iz s i l a ž e
Če i m a m o n a silokombajnu
m o r a m o iztisniti v e s zrak. Stla­ pritrjen dozator, tedaj nasuječ e n silos p o t e m p o k r i j e m o t e r m o u r e o v dozator. Č e dozatorga p u s t i m o , d a s e sesede. Čez j a n i m a m o , m o r a biti n a prikohci človek, ki p o razrezni koru­
zi t r o s i u r e o iz v e d r a . Z a d v e
t o n i silaže r a b i m o d e s e t k i l o ­
gramov uree.
Manjši k m e č k i silosi imajo
p o n a v a d i 50 m^ p r o s t o r n i n e .
n e k a j č a s a g a o d k r i j e m o i n d o ­ Z a t a k s i l o s r a b i m o 175 k g
polnimo d o vrha. Tedaj ga spet uree.
Silaža, k a t e r i s m o d o d a j a l i
pokrijemo in obtežimo. Silos
p o k r i v a m o s folijo, k i silažo n e - u r e o , j e p r i m e r n a l e z a k r a v e ,
p r o d u š n o z a p r e . O b t e ž i m o p a k i dajejo m a l o m l e k a . Z a d o b r e
l a h k o z v s a k i m m a t e r i a l o m , k i d o j n i c e t a k a silaža n i p r i m e r ­
ni t a k o o s t e r , d a b i n a r e d i l l u k ­ n a . Č e b i j o r e d n o p o k l a d a l i , b i
n j o n a folijo. P o k r i t silos m o r a ­ k r a v e d o b i l e p l o d n o s t n e m o t ­
m o pustiti pri m i r u e n m e s e c . nje in d r u g e bolezni.
E n m e s e c silos zori. P o e n e m
Vrtičkarji b o d o v začetku
m e s e c u g a o d p r e m o i n z a č n e ­ o k t o b r a š e sejali m o t o v i l e č , sa­
m o p o k l a d a t i . P a z i t i m o r a m o , dili p a s a d n o d r e v j e i n v r t n i c e .
da ga vsak d a n o d v z a m e m o Sadili b o d o tudi rezne čebulni­
vsaj z a š i r i n o v e h k e m o š k e d l a ­ c e k o t s o t u l i p a n i , h i a c i n t e ,
ni, t o j e o k r o g d e s e t c e n t i m e ­ n a r c i s e , h r u š i c n - m u s c a r i i n
trov globoko.
druge.
K d o r dela p o s e b e j silos za
Sedaj j e pravi č a s za sajenje
krave, ta v e , d a trava in k r a v a č e b u l č k a in šalotke, ki j u b o ­
g r e s t a d o b r o s k u p a j . S i l o s iz m o u p o r a b i l i z g o d a j s p o m l a d i
trave, se uporablja v prehrani kot presno jed k mesu. V okto­
k r a v . S i l o s iz k o r u z e p a p r e d v ­ b r u s a d i m o t a k o i m e n o v a n i
s e m za p i t a n j e g o v e d i .
zimski česen. Vsak česen pre­
D o b r o silažo za k r a v e d o b i ­ n a š a n i z k e t e m p e r a t u r e . Č e g a
m o , č e m e š a m o e n o p e t i n o k o ­ p a dalj č a s a s a d i m o v j e s e n i .
Pripravila
dipi. ing. Ida Tepej
RECEPTI NAŠE BARICE
Umetni kaviar
Najprej o s n a ž i m o slanik in ga n e p e r e m o , p o t e m ga zelo n a
drobno sesekljamo. Prav tako sesekljamo 1 trdo k u h a n o
jajce i n 1 d r o b n o č e b u l o . Tej m a s i d o d a j žlico gorčice, m a l o
ž l i č i c o d o b r e g a olja, 1 ž l i c o k i s a i n m a l o p o p r a . T o v s e s k u p a j
d o b r o zmešaj in serviraj k o t pravi kaviar z m a s l o m in
kruhom.
Cvrtje z bučkami
S e s t a v i n e za 4 osebe: Zbučki, 5 jajc, 1 strok česna, šopek
p e t e r š i l j a , n e k a j l i s t i č e v ž a j b l j a , 50 g n a r i b a n e g a e m e n talca, olje, sol, poper.
B u č k e o p e r e m o injih narežemo n a tanka kolesca. V ponvi
n e k o l i k o s e g r e j e m o 4 žlice olja, d o d a m o b u č k e , s e s e k l j a n
č e s e n , s o l i m o , p o p r a m o t e r n a d ž i v a h n i m o g n j e m 10 m i n u t
mešamo.
P l a m e n n a t o z m a n j š a m o , razžvrkljamo jajca, j i h osolimo,
p o p o p r a m o , p r i m e š a m o oprane in nasekljane dišavnice ter
z m e s vlijemo n a bučke. K o j e cvrtnjak na eni strani pečen,
ga s pomočjo p o k r o v k e a h krožnika o b r n e m o in p o p e č e m o
še n a drugi strani. Cvrtnjak stresemo n a papirnato brisačo,
da odstranimo maščobo od cvrenja ter takoj postrežemo.
P A S J I KOTIČEK
Jesensko morje
Zajadrali s m o v čisto pravo
j e s e n , o t e m zdaj n i n i k a k r š n e ­
ga d v o m a ! P r a v t a k o p a n i v e č
skrivnost, k a k š n a j e letošnja
m o d a z a h l a d n e j š e d n i , saj s m o
si t u d i v n a š i h m o d n i h k l e p e ­
tih že ogledali n e k a t e r e najzna­
čilnejše smernice. Ugotovili
smo, d a j e nova m o d a sprejem­
ljiva, n o s l j i v a , z a v s a k o k u s p r i ­
naša s sabo kaj m i k a v n e g a . I n
čeprav so se veliki m o d n i stihsti k a j p a k s p e t u s t i l i z m n o ž i c o
e k s t r a v a g a n t n o s t i , j e m o d a za
š i r o k o p o r a b o i z l u š č i l a iz nji­
hovih p r e d l o g o v le tisto naj­
bolj u p o r a b n o i n n a j l e p š e . N e ­
kaj t a k š n e g a j e t u d i v e č n a k l a ­
s i k a - m o r n a r s k i stil!
Mornarjev seveda n e obču­
d u j e m o le s p o m l a d i i n p o l e t i ,
k o i m a s o n c e najbolj n a s m e j a n
obraz, prav radijih i m a m o tudi
j e s e n i in pozimi, k o s e spopa­
dajo z viharji in razbičanimi
oceani.
Jesenski mornarji so'prijet­
BernskI planšarski pes
(Bernese Mountaln Bog)
Očarljiv in zelo l e p p e s , k i
bolj priljub­
ljen.
Zgodovina: Bemskega psa
so vzgojih za vleko vozičkov,
k a r j e za p s a bolj n e n a v a d n o .
P o i z r o č i l u naj b i t a p e s p r i ­
š e l v Š v i c o z rimskimi l e g i j a ­
mi, k i so j i h i m e l e za č u v ^ e .
To ni p o p o l n o m a pojasnje­
n o . O b k o n c u 19. s t o l e t j a , k o
je t a p a s m a že skoraj izginila,
j e p o s r e d o v a l n e k zelo ugle­
den b e m s k i meščan. Izbral
je najlepše primerke, jih pa­
ril i n d o b i l k r e p k e , p r i v l a č n e
pse, k a k r š n e p o z n a m o š e da­
nes. B e m s k i p l a n š a r s k i p e s
je ohranil nagon za delo in
zelo r a d vleče vozičke, k o t so
to p o č e h že ryegovi predniki.
N a p r a z n o v a n j i h a h n a raz­
postna č e d a l j e
stavah pogosto
sredstvo
za
otrok.
služi k o t
prevažanje
Narava: Dobrodušen, mi­
ren in ljubeč. P o barvi j e č r n
z r d e č e rjavimi polji. Zažele­
n a j e bela čelna h s a , bela ša­
pa, bel konec repa in bela
hsa n a prsih. J e velik, m o ­
čan, dolgodlak p e s s kratki­
ma, spuščenima uhljema in
dolgim, košatim repom.
Potrebe: Vehko
gibanja,
m n o g o hrane in r e d n a nega.
J e o d h č e n hišni p e s za ljudi,
k i si l a h k o p r i v o š č i j o d o k ^
vehkega psa. Nekoliko spo­
minja na bemardinca.
P l e č n a višina: P e s 60 d o
6 9 c m , p s i c a 5 8 d o 66 c m .
MK
na, s p o d b u d n a
moda,J
vsem viharjem navklJulB
n e k a k o razvedri dušo i n f l
no počutje v prijaznej^B
h o d n o s t - t o p a j e že
kaj, k a j n e ? M o d n o
s e n s k i h m o r n a r j e v boste»
d a l a h k o r a z b r a l i iz tehle si
s i c e r p a n i v b i s t v u nič dvi?
n a o d t i s t e iz p o l e t n i h dni P
r i š k o m o d r i m , č a d a s t o si^•ll
p a t u d i celi p a l e t i m o d r i h bal
v s e t j a d o s p o m i n č i c e , je d*
n a b e l a , o k a t e r i imajo tudi i
c e r m o d n i u s t v a r j a l c i zelo vis
tifl
filozoB
k o m n e n j e . S e v e d a n e sm^
m a n j k a t i n e p o g r e š l j i v e trt('
l e v o i n d e s n o , p a pozlaf*
gumbi,
epolete,
aplik^ci
z m o t i v i l a d i j s k e g a krmil«'
sidra, zlate o b r o b e . . .
L e m a t e r i a l i s o debelejši.^
t o p l e j š i , izrezi bolj zapeti."^
g a v i c e p l e t e n e i n j o p e okos^^
t e n e . D r u g o p a j e v s e tako^
v s e l e j - p r i j a z n o po
narsko!
VLAS*
28. STBAM - 10. OKTOBER 1901
TELEVIZIJSKI St,.
NOČNE
CVETKE
• D a b i se rešili g l a s n e g a
razgrajača, so v ponedeljek,
30. s e p t e m b r a z v e č e r p o k l i ­
c a l i iz bifeja k i n a M e t r o p o l
v Celju. Policisti so se po­
t e m srečali z n a d e l a n i m
S t a n e t o m P . iz D r a p š i n o v e
in ga umirili, n e s r e č n a točajka pa j e bila s p e t srečna.
S t a n k o b o šel k s o d n i k u za
prekrške.
• Ž e n s k a d o m i š l j i j a za­
res n i m a meja. K o s e j e Mir­
k o Ž. s H u d i n j e v p o n e d e ­
ljek z v e č e r v r n i l d o m o v , g a
je preljuba ženička priča­
k a l a s p i l i c o za n o h t e v r o ­
kah. T a k o o b o r o ž e n a se j e
spravila n a d reveža in ga
vsega popraskala. Pohcisti
so oba napotili n a z a s e b n o
tožbo na sodišče.
• Z žlahto so včasih križi
in težave. Z o b i s k o m svoje­
ga s o r o d n i k a ni bila p r a v
nič zadovoljna Mateja T.
z M i l č i n s k e g a u h c e , saj j e
s t r i c v t o r e k z v e č e r p r i njej
g r d o razgrajal. Mateja j e
p o k h c a l a policijo, striček
J u r e I. p a j o b o m a h n i l
k s o d n i k u za p r e k r š k e .
• Srečka z Bezenškove
v t o r e k z v e č e r ni b i l a s r e č ­
n a . N j e n m o ž e k E d i Š. s e j e
z u d a r c i s p r a v i l n a d njo, n i č
bolje p a se ni godilo t u d i
njunim otrokom. Ko je mož
in a t e k opazil, d a j e ž e n k a
pokliccda n a p o h c i j s k o po­
stajo, s e j e u r n o s p r a v i l n a
varno. V odsotnosti nepri­
j a z n e g a atija s o p o l i c i s t i n a pisaU p r e d l o g za o b i s k p r i
s o d n i k u za p r e k r š k e .
• V soboto zvečer j e n a
policijo p o k h c a l ata J o ž e O.
iz U l i c e f r a n k o l o v s k i h žr­
tev, ki je imel neprijetno
n u j o , saj j e m o r a l p r i j a v i t i
lastnega sina. Sin Ajidrej j e
n a m r e č p r e d v h o d o m v sta­
novanjski blok grdo bentil
in razbijal s t e k l o n a vratih.
K o so n a kraj d o g o d k a pri­
speli policisti, se j i m j e An­
drej u p i r a l in j i m grozil,
a se j e na k o n c u le umiril,
saj m u n i p r e o s t a l o d r u g e ­
ga. F a n t a s o m o ž j e p o s t a v e
najprej odpeljali v bolnišni­
co, k j e r so m u o b v e z a l i p o ­
škodovano roko, naslednja
postaja pa j e bila poUcijska
alko-treznilnica. Seveda b o
šel v r o č e k r v n e ž š e k s o d n i ­
k u za p r e k r š k e i n n a s o ­
dišče.
M. A .
Zanemarjeno poznavanje promet;
$ole pogrešajo
občinsko
tekmovanje
Na nekaterih celjskih osnovnih
šolah, kjer je bila p r o m e t n a vzgoja
otrok dokaj uveljavljena, v zadnjem
času ugotavljajo, d a nimajo več pra­
ve s p o d b u d e na občinski ravni. Po­
grešajo strokovno p o m o č , ki so je
bili m e n t o r j i p r o m e t n i h k r o ž k o v de­
ležni p r e d leti, še najbolj p a j i h m o t i ,
da je odpadlo občinsko tekmovanje
o t r o k v p o z n a v a n j u p r o m e t a , ki ga
ž e p r e t e k l o š o l s k o leto n i s o v e č or­
g a n i z i r a l i . V S v e t u za p r e v e n t i v o in
vzgojo v cestnem p r o m e t u občine
Celje se d e l o m a strinjajo s p r i p o m ­
b a m i iz š o l , o p r a v i č u j e j o p a j i h z o b - 1
jektivnimi težavami.
j
V l e t u 1 9 8 9 / 9 0 j e S v e t d o b i l 10 j
tisoč dinarjev nepovratnih sredstevi
Zavarovalne s k u p n o s t i Triglav za
različne preventivne akcije v vrtcih j
i n š o l a h . I z t e g a d e n a r j a s o l a n i ku-<
p i l i t i s o č r u m e n i h r u t i c za v r t c e ,
kresničke ter nekaj p r o p a g a n d n e g a
gradiva, skoraj polovico denarja pa
j e S v e t p o r a b i l za organizacijo o b ­
činskega tekmovanja Kaj veš o pro­
m e t u . Ocenili so, da so stroški tek­
V tednu varnosti
otrok in mladine
S v e t za p r e v e n t i v o in vzgo­
j o v c e s t n e m p r o m e t u R Slo­
venije je tudi letos pripravil
akcijo T e d e n p r o m e t n e var­
nosti. Letošnja vodilna t e m a
akcije z n a s l o v o m »Življenje
je v vaših rokah« je namenje­
na varnosti otrok v avtomo­
bilu, zato so v S v e t u pripra­
vili p o s e b n o g r a d i v o , k i v s e ­
buje brošuro, nalepko
in
obešanko. Staršem bo do­
s t o p n o v vrtcih, nižjih razre­
d i h o s e m l e t k e , v o t r o š k i h di­
spanzerjih in še kje. D r u g a
tema v letošnjem T e d n u pro­
metne varnosti pa je varnost
v o z n i k o v t r a k t o r j e v , saj š t e ­
vilo t o v r s t n i h n e z g o d s k o k o ­
vito narašča.
Kaj bi v t e m t e d n u l a h k o
še storili za v a r n o s t o t r o k in
m l a d i n e , je bila t e m a pogo­
vora, ki ga j e sklical celjski
S v e t za p r e v e n t i v o in vzgojo
v c e s t n e m p r o m e t u . T a k o so
m i n u l i p e t e k v p r o g r a m ak­
tivnosti vključili že stalno
akcijo »Brezhibno vozilo je
v a r n o vozilo« s pregledi d v o koles, s katerimi se naši otro­
ci v o z i j o v š o l o . T a a k c i j a p o ­
teka na nekaterih celjskih
osnovnih šolah.
Združenje
šoferjev in a v t o m e h a n i k o v
in A M D Š l a n d e r b o s t a orga­
nizirala brezplačne preven­
tivne tehnične preglede mo­
t o r n i h vozil za v a r n o z i m s k o
vožnjo. V č e r a j so bili v obči­
nah na Celjskem
sprejemi
delegacij otrok pri županih
in otroci so l a h k o o b tej pri­
ložnosti povedali, katere na­
p a k e in nepravilnosti opaža­
jo n a poti v šolo. V T e d n u
p r o m e t n e varnosti so poskr­
b e l i t u d i za u r e j e n o p r o m e t ­
n o signalizacijo, celjski Svet
p a se z a v z e m a t u d i za oživi­
tev p r o m e t n e službe n a os­
n o v n i h šolah.
TC, MA
m o v a n j a previsoki, da bi ga bilo
smiselno organizirati tudi v prihod­
nje, p a č p a naj bi S v e t n a m e s t o t e g a
raje vodil d r u g e akcije. T a k o še ved­
n o ostaja p r e v e n t i v n a akcija o b pr­
v e m šolskem dnevu, akcija Bre­
z h i b n o vozilo j e v a r n o vozilo in Te­
den varnosti otrok v prometu. Svet
zagotavlja, da se lahko
mentorji
k r o ž k o v na šolah še v e d n o obrnejo
k njim po pomoč, poleg tega pa je
v s a k a a v t o šola v o k v i r u Z S A M in
A M D Š l a n d e r z a d o l ž e n a z a e n o iz­
m e d o s n o v n i h šol, k i l a h k o z a h t e v a
Zagrebčani - begunci brez statusa
P o p o d a t k i h celjske U p r a v e za notra­
nje zadeve je bilo n a n a š e m o b m o č j u
v p o n e d e l j e k p r i j a v l j e n i h 1223 h r v a š k i h
beguncev, od tega jih je samo v zadnjem
t e d n u k n a m p r i b e ž a l o 625. Največ jih j e
m i n u l i t e d e n p r i b e ž a l o v Celje, 269, i n
v R o g a š k o S l a t i n o , 292. V z a d n j i h d n e h
j e n a j v e č b e g u n c e v iz Z a g r e b a i n o k o l i ­
ce. K e r p o m e r i l i h h r v a š k e v l a d e , t o
u r a d n o še ni krizno o b m o č j e , bi morali
vse te b e g u n c e vrniti...
V c e l j s k o o b č i n o j i h j e m i n u l i t e d e n iz
Z a g r e b a p r i b e ž a l o 5 0 , iz Z a d r a 3 5 , i z Š i ­
š k a 2 5 i n iz P a k r a c a 2 0 . T u d i m e d b e g u n ­
ci v R o g a š k i Slatini p r e v l a d u j e j o Za­
g r e b č a n i , k i j i h j e k a r 104, iz S i s k a j i h j e
6 1 , iz V i n k o v c e v 2 3 , iz O s i j e k a i n V u k o ­
v a r j a 10. t e r i z P e t r i n j e 9. N a o b m o č j u
PROMETNE NEZGODE
Trčenje v križišču
Na nasprotni pas
v nezgodi, ki se je p r i p e t i l a
v torek, 1. o k t o b r a p o p o l d n e
v Ljubečni je bila e n a o s e b a hu­
do t e l e s n o p o š k o d o v a n a .
M e h m e t D u g a (21) iz L j u b e č n e
j e vozil kolo p o T e h a r s k i cesti na
L j u b e č n i iz smeri B u k o v ž l a k a
proti K o c b e k o v i ulici. V križišču
j e zavijal v levo, v t r e n u t k u , k o j e
po K o c b e k o v i , iz s m e r i Ž e p i n e ,
pripeljal v o z n i k o s e b n e g a avto­
m o b i l a F r a n c G r e g o r n (53) iz
Klane. Vozili sta v križišču trčili,
pri t e m p a se je h u d o p o š k o d o v a l
kolesar.
V sredo, 2. o k t o b r a d o p o l d n e
se je pripetila nezgoda v Lopati,
izven naselja, na cesti, rezervi­
rani za promet z m o t o r n i m i vo­
zili. D v a udeleženca sta b i l a hu­
do t e l e s n o p o š k o d o v a n a , na vo­
zilih pa je n a s t a l a š k o d a za oko­
li 300 tisoč dinarjev.
P o cesti, rezervirani za p r o m e t
z m o t o r n i m i vozili, j e iz Arje vasi
proti Celju vozil o s e b n i avto
s prikolico v o z n i k E r v i n S i m o n čič (28) iz Celja. V kraju L o p a t a
ga j e pričelo zanašati, t a k o d a j e
zapeljal n a n a s p r o t n i vozni pas,
v trenutku, ko je nasproti pripe­
ljal v o z n i k t o v o r n j a k a D a r k o Firb a s (30) iz Maribora. Prišlo j e d o
trčenja, v k a t e r e m se j e tovornjak
p r e v r n i l na levi b o k . Pri t e m sta
bila h u d o t e l e s n o p o š k o d o v a n a
v o z n i k tovornjaka in njegova so­
p o t n i c a B r a n k a T o p i č (18) iz Ma­
ribora.
s traktorjem v jarek
Na lokalni c e s t i Dramlje- S p o d n j e S l e m e n e se je v sredo,
2. oktobra p o p o l d n e zgodila ne­
sreča, v kateri je bila ena o s e b a
h u d o t e l e s n o p o š k o d o v a n a , ma­
terialna š k o d a pa znaša okoli 50
tisoč dinarjev.
Iz s m e r i D r a m e l j j e proti S p o d ­
njim S l e m e n o m vozil k m e t i j s k i
t r a k t o r v o z n i k Alojz P l a n i n e (31)
iz S p o d n j i h S l e m e n . Ko j e p o ma­
k a d a m s k i cesti pripeljal v blagi
levi ovinek, j e zapeljal v d e s n o ,
izven vozišča in n a t o v j a r e k .
T r a k t o r s e j e pri t e m v e č k r a t pre­
vrnil, t a k o d a j e v o z n i k a vrglo iz
traktorske kabine.
Padel S Stebra
v ponedeljek, 30. s e p t e m b r a
d o p o l d n e se j e pri d e l u t e ž k o po­
š k o d o v a l M a r k o J e v š n i k iz Laz
pri Velenju.
Tega d n e j e b a r v a l s t e b e r dalj­
n o v o d a v kraju Beli p o t o k pri
F r a n k o l o v e m . K o se j e prestav­
ljal p o s t e b r u navzdol, se m u j e
n a e n k r a t o d p e l v a r n o s t n i p a s in
j e p a d e l z višine enajstih m e t r o v .
Nevarne Igračke
Minuli č e t r t e k so celjski polici­
sti zasegli u č e n c u 8. r a z r e d a e n e
o d celjskih o s n o v n i h šol k a r 41
e l e k t r i č n i h vžigalnikov za aktivi­
ranje eksploziva ter vložek za
d i m n o b o m b o . Vse t e n e v a r n e
p r e d m e t e j e fant prodajal svojim
s o š o l c e m . Vžigalnike in vložek j e
n a š e l v n e p o s r e d n i bližini vojaš­
n i c e na Mariborski cesti v Celju.
Nezgoda pri
preliltevanju
v sredo, 2. oktobra dopoldne
se je pripetila nezgoda v kraju
Loke pri Vranskem, v kateri je
bila ena o s e b a h u d o telesno po­
škodovana.
Mihael U č a k a r (54) iz Špitaliča
pri K a m n i k u j e vozil o s e b n i a v t o
iz s m e r i M o t n i k a proti Ločici pri
V r a n s k e m . V kraju L o k e j e dohi­
tel v o z n i k a m o t o r n e g a kolesa,
Ivana M a s t n a k a (62) iz Š t o r in ga
Pištola se je sprožila
M i n u l o nedeljo j e B. M. iz Mi­
klavža n a p a r k i r i š č u v V r u n č e v i
ulici v Celju prestavljal pištolo,
ki j o j e nosil izza p a s u . Ko j o j e
h o t e l spraviti v suknjič, s e j e
orožje sprožilo, krogla pa j e zade­
la M. A. iz Celja, ki so jo, lažje
p o š k o d o v a n o , odpeljali v celjsko
bolnišnico.
strela udarila v hišo
v s r e d o o p o l d n e , v č a s u nevih­
te, j e strela udarila v s t a n o v a n j ­
s k o hišo, last Alojza Ribiča iz Ta­
b o r a pri Žalcu. Nastala j e š k o d a
v višini p o l d r u g e g a milijona di­
narjev.
M. A.
Nezgoda brez hujših posiedic
N e z g o d a , ki se j e n a s r e č o k o n č a l a z lažjimi telesninii p o š k o d ­
bami, se je pripetila m i n u h ponedeljek p o p o l d n e n a Železarski
u l i c i v Š t o r a h . M l a d o l e t n i v o z n i k m o t o r n e g a k o l e s a , P e t e r Ž. iz
Šentjurja, j e zapeljal n a d e s n e m o v i n k u n a levo stran vozišča,
v t e m času pa m u j e nasproti pripeljal osebni avtomobil. Voznik
v avtomobilu je poskušal trčenje preprečiti, a m u ni uspelo.
Foto: EDO E I N S P I E L E R
njihovo strokovno pomoč.
Kakšnih
podrobnejših ^
d e l a p a l e t o s v o k v i r u Sveta ^
v e n t i v o v C e l j u n i s o naredili
n e v e d o , k a k š e n b o njihov p
v o k v i r u n o v e g a z a k o n a o vj
v p r o m e t u . P o t e z a h zakona
b i l s v e t o r g a n s k u p š č i n e , kari
n i , d a b i b i l t e m u u s t r e z n o fj
r a n . D o k l e r p r o b l e m n e bo j
s k o r e š e n , b o d e l o s v e t a ot(
n j e g o v a z a k o n s k a opredelit^
p o m e n i t u d i u p a n j e z a šole,
sodelovanje spet takšno ko^
občine Šmarje pri Jelšah oziroma v
g a š k i S l a t i n i j e z d a j 4 8 5 b e g u n c e v , v on
č i n i C e l j e j i h j e 4 5 2 , v v e l e n j s k i občinij
j e 2 1 1 , v o s t a l i h o b č i n a h p a j i h j e prec
manj.
N a c e l j s k e m R d e č e m k r i ž u , kamor
s a m o prejšnji p o n e d e l j e k pribežalo i
b e g u n c e v iz Z a g r e b a , p r a v i j o , d a boc
b e g u n c e z a d r ž a l i , d o k l e r n e d o b i j o iz Zi
greba potrditve, da je tudi to krizno d
m o č j e . S i c e r p a j e z b i r n i c e n t e r v Cel]
ž e p o l n , z a t o p r i p r a v l j a j o n o v o lokact
z a m o r e b i t n e b e g u n c e . Z a t i s t e , k i nini
j o s t a t u s a b e g u n c a , p a j e c e l j s k i Rde I
križ omogočil bivanje v zdravihšču n
D o b r n i i n v h o t e l u v P r e b o l d u p o mn
g o n i ž j i h c e n a h , k a k r š n e s i c e r veljajo;
običajne goste.
Z . S . , M..:
začel p r e h i t e v a t i . V č a s u p r e h i t e ­
vanja ga j e z d e s n i m s t e b r o m
s t r e h e zadel t a k o , d a j e m o t o r i s t
p a d e l p o vozišču in obležal s h u ­
dimi poškodbami.
Trčenje na tirih
v četrtek, 3. oktobra p o p o l d n e
se je p r i p e t i l a nezgoda v Šmarju
pri Jelšah, n a cestno-železniš k e m prehodu. Pri t e m je b i l a
ena oseba hudo t e l e s n o poško­
dovana, m a t e r i a l n a š k o d a pa
znaša okoli 800 tisoč dinarjev.
Iz s m e r i o s n o v n e šole j e proti
m a g i s t r a l n i cesti vozil o s e b n i av­
to voznik Adolf Marš (49) iz
Šmarja. K o j e pripeljal d o neza­
v a r o v a n e g a p r e h o d a čez železni­
š k o p r o g o , j e nanj zapeljal v tre­
n u t k u , k o j e iz s m e r i Stranja pri­
peljal p o t n i š k i vlak. Strojevodja
j e v o z n i k a in d e l a v c e ob progi
opozarjal z z v o č n i m i signali.
Kljub t e m u j e prišlo d o trčer\ja,
v k a t e r e m j e bil voznik o s e b n e g a
avtomobila h u d o telesno poško­
d o v a n . Materialna š k o d a j e na­
stala n a a v t o m o b i l u , v l a k u in n a
e l e m e n t i h za s p u š č a n j e zapornic,
ki so j i h delavci ŽG v t e m č a s u
postavljali.
Zapeljal na bankino
v četrtek, 3. oktobra zvečer se
je pripetila nezgoda v DramIjah, pri t e m je b i l a ena o s e b a
hudo t e l e s n o p o š k o d o v a n a .
Voznik o s e b n e g a a v t o m o b i l a ,
B o g d a n U l b i n g (25) iz Laz pri
Dramljah, j e zapeljal v blagi des­
ni ovinek, pri t e m ga j e zaneslo
n a levo s t r a n ceste in v b a n k i n o ,
od t a m pa j e vozil p o t r a v n i k u še
14 m e t r o v . N a k o n č u j e trčil v ka­
pelico, kjer ga j e vrglo iz vozila..
Pes pred motorno
kolo
v petek, 4. oktobra zvečer, se
je pripetila nezgoda na podalj­
šku Grevenbrojske ulice v Ce­
lju. Ena oseba je b i l a h u d o teles­
no p o š k o d o v a n a .
P e t e r T h a b e r (38) iz Celja j e ho­
dil p o d e s n i strani l o k a l n e ceste
iz D o b r o v e proti Celju. O b svoji
levi strani j e vodil n e z a v a r o v a n e ­
ga psa. V bližini p o d v o z a j e za
njim pripeljal v o z n i k m o t o r n e g a
kolesa S t a n i s l a v M a r k o v i č (36) iz
Celja. Ko j e m o t o r i s t hotel p e š c a
obvoziti, j e n e n a d o m a p r e d mo­
t o r n o kolo skočil pes. B
M a r k o v i č j e ljub zavira™
zadel in p a d e l p o v o z i š č «
pri t e m h u d o telesno M
doval.
fl
Pet poškodovanH
Nezgoda, v kateri so •
o s e b e hudo t e l e s n o poškoJ
ne in d v e lažje, n a vozilih
n a s t a l a škoda za okoli 6511
dinarjev, se je zgodila v bi
žepine v s o b o t o 5. oktobra.
Voznik o s e b n e g a avtom«
Želj k o Mavric (36) iz Radei
j e vozil po cesti, rezerviraj
p r o m e t z m o t o r n i m i vozil
s m e r i Celja proti Dramljam
v e n naselja Ž e p i n a , kjer je
t a k r a t gosta megla, j e zapeli'
levo s t r a n vozišča, v trenutki
je
iz
n a s p r o t n e s m e r i priP
voznik o s e b n e g a
avtom*
V i n k o G o r e n j a k (47) iz Spo''
P r e l o g . Prišlo j e d o silovite^
čenja, v k a t e r e m so se hudo«
n o p o š k o d o v a l i voznik Mavj"
njegova s o p o t n i c a Lilijana"*
(29) iz M u r s k e S o b o t e ter vo>
Gorenjak.
Ko
sta
bUi
obe
poškodoj
vozili n a cesti, j e iz s m e r i '
melj pripeljal voznik oseW
a v t o m o b i l a Alojz Obreht Cj
Kozjaka n a d P e s n i c o . Ta n)i^
vozila p r a v o č a s n o ustavita _
j e trčil v p o š k o d o v a n i Ma^J"
a v t o m o b i l . V t e m trčenju J"
lažje p o š k o d o v a l a v o z n i k O j
in ryegova s o p o t n i c a MariJj
golič (47) iz Kozjaka.