1. PDF dokument

Posamezna številka 1 K.
MV.
213.
Poštnina plačana v gotovini.
v Llomian), v soboto, dne m seniemiira m
»SLOVENEC«
Leto KLVIH
velja
po poŠti na vsa strani Jugoslavije ln v Ljubljani:
n oelo leto n a p r e j . h 180- • • pol leta
„ . . „ B>—
s a četrt lata „ • • „ 45-—
s a en mesec „ . . „ 15 —
Bnoatolpaa petitvrsta (U mM
Stroka ln 3 mm Tlseka alt njo
prostor)
sa eakrat . . . po K
poslana Itd. . . po K t-—
Pri večjem naročila popust
Za Inozemstvo oelolelno K 240'.
s
Sobotna izdaja:
Najmanjši oglas 59/9mm t U ,
s
Izhaja vsak dan 1 mamil po«
nedaljek ln dan po prasnila,
ob 5. ari zjutraj.
Sa oelo leto . . . . . K 3 0 - aa l n o i o m s t v o . . . . „ 35 —
DrednIStvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/111.
Bokoplsl se ne vračajo; nolranklrana plsmn se ne
. sprejemajo. Dreta, telel. štv. 50, npravn. štv, 328.
B e l f o d ni spre.fi
Koroško vprašani© v
Belgrad, 17. septembra. Danes popoldne se je vršila seja ministrskega sveta,
ki je razpravljal o demisiji ljubljanske
vlade. Ministrski svet demisije ni sprejel,
nkrenil je pa glede plebiscita potrebne korake.
naši delegati vzroke, da so se pritožili
proti postopanju komisije. Vlada je zmeraj
stala na stališču naših delegatov. Prvo
vprašanje je bilo vprašanje glede položaja
našega člana. Komisija je odredila proti
dogovoru, da ima naš član samo posvetovalen glas. Vlada je nato podala protest v
Parizu. Bilo pa je tudi drugih vzrokov za
nezadovoljnost. Ne pozabimo, da smo o
tem poslu zainteresirana stranka in da kakor taka ne smemo zavzemati položaj sodnika. Vsa dejstva, katera je navedel g. poslanec Smodej, so gotovo točna, ali o njih
morajo soditi drugi. (Vzkliki: Italijani!)
Ne smemo sumiti c vestnosti in volji komisije, da izvrši svojo nalogo v duhu in po
tekstu dogovora. Zavednost našega prebivalstva se ne bo omajala in glasovalo bo
za svojo zemljo. Vsak naš korak, ki bi odložil plebiscit, bi bil pogrešen. Ni se bati,
da bi naši zavezniki storili kaj takega, kar
bi bilo proti duhu in besedilu dogovora in
v našo škodo. Pozabili ne bodo naše naloge v tem boju. Počakajmo do 10. oktobra,
do plebiscita.
Belgrad, 17. sept. Na današnji seji
narodnega predstavništva je prišlo na vrsto
vprašanje poslanca Smodeja o postopanju
plebiscitne komisije na Koroškem. Govornik je ostro in stvarno kritiziral ukrepe
plebiscitne komisije, ki čudno soglašajo z
nemškimi zahtevami, nasprotujejo plebiscitnim določilom v sentžermenski mirovni
pogodbi in protežirajo Nemce. Vprašal je
ministrskega predsednika, ali hoče vložiti
na pristojnih mestih proti takemu postopanju odločen protest in v nasprotnem
slučaju izvajati konsekvence.
Ministrski predsednik dr. Vesnič razlaga, kako je bilo treba, da je komisija sestavljena iz ameriškega, angleškega, francoskega in italijanskega člana ter enega
člana naše države in enega člana avstrijske države. Naš član ima pravico, da giasuje samo v prvi coni, avstrijski pa samo
v drugi coni. Čete se morajo po dogovoru
umakniti, kolikor se bo to potrebno videlo
in se bodo zamenjale v najkrajšem času z
domačimi orožniki. Žc od početka so imeli
Poslanec Smodej se z odgovorom ministrskega predsednika dr. Vesniča ni zadovoljil in je izrekel obžalovanje, da viada
kaže tako malo odločnosti. Cela zbornica
je govor in odgovor poslanca Smodeja živahno odobravala.
*
Odgovor, ki ga je dala centralna vlag a po predsedniku dr. Vesniču poslancu
Smodeju glede naše plebiscitne politike
na Koroškem, ne more zadovoljiti na Slovenskem nikogar. Te besede so v stanu
vzbuditi pri nas čustva, o katerih si Vesnič, kakor kaže, ne zmore napraviti niti
najmanjše sodbe. A k o misli Belgrad, da se
bodo dali Slovenci pomiriti s »potrebnimi
koraki«, potem mu moramo povedali, da
je belgrajsko poznanje našega ljudstva popolnoma blodno. »Potrebni koraki« so za
nas prazen nič, na katerega nihče ne zida,
mu nihče ne zaupa. Izkustvo nas je izšolalo, da ne cenimo prav nobene stvari razen dejstev in dejanj. A k o ministrski predsednik meni, da so dejstva, ki jih Smodej
navaja kot dokaz krivičnega in nasilnega
postopanja plebiscitne komisije na Koroškem, resnična, da pa »morajo o njih soditi
drugi« in ne mi, ki nosimo na svojih plečih
nasilje, potem mu brez vsake animoznosti
lahko izjavimo, da ne bodo njegove besede
povzročile v slovenski javnosti nič drugega
kot močno nerazpoloženje. »Vestnost naših zaveznikov« je morda velika, a mi vidimo od tc vestnosti le to, da se v Celovcu
redno izpolnjujejo nemške želje. Komisija
jc morda zelo natančna v izpolnjevanju mirovne pogodbe, toda mi nismo čitali v pogodbi nikjer odstavka, da bodo stali italijanski bajoneti in italijanske strojnice na
nemškem Koroškem za časa plebiscita. Čc
pravi komisija, da je oboroženo italijansko
vojaštvo v i Koroškem pravna zadeva Dunaja in Rima, potem ji moramo izjaviti, da
jc pohod italijanske soldateske na jugoslovanska tla predvsem in v prvi vrsti naša
zadeva. Če se italijanska vojska ne umakne. mora Belgrad preklicati nemudoma vse
ukaze, ki jih je dal našemu vojaštvu in
orožništvu, Za slovensko ljudstvo koroške
zadeve niso predmet diplomatičnega prestiža; v tej stvari mu nikakor ne gre za
vestnost in nevestnost plebiscitne komisije, za zaupanje in nezaupanje do njenih
članov, temveč za obstoj in prihodnost slovenskega ljudstva, ki mu je italijanski imperializem oropal že tretjino njegovih najboljših in najnaprednejših sinov. To dejstvo
mora imeti Belgrad vselej pred očmi, kadar mu jc odločati o plebiscitu na Koroškem.
zdelo sc m u je, da ne gre on, da gre mesto
njega nekdo drugi, in on je čutil, da so
skupaj ž njim zapustili vagon tudi njegova vročina, žeja in vse preteče postavo,
ki mu vso noč niso pustile spati. Čisto brez
volje je dobil prtljago in najel voznika.
Voznik je zahteval od njega do Povarske
ulice en riibelj in četrt, no, on se ni pričkal, temveč jc udano sedel v sani. Razliko
v ceni je še razumel; no, denar ni imel
zanj že nobene cene več.
Legar.
Ruski opisal A .
Čehov.
R a d 1 i n.
Poslovenil P.
(Konec.)
»Gotova!« je odgovoril bas, skoraj tik
okna.
To je bila že druga ali tretja postaja
od Spirova.
Čas je hitel naglo, skokoma, in zdelo
Se j e , d a zvonjenja, žvižganja in postajanja
n e bo konca. Klimov je v obupu vtaknil
o b r a z v vogel divana, prijel jc glavo z
r o k a m a in začel zopet misliti o sestri
K a t j i in o slugi Pavlu, toda sestra in sluga
s t a se zmešala z meglenimi postavami,
se zavrtela in izginila. Njegovo vroče dih a n j e se je odbijalo od naslonjala divana
in m u peklo lice, noge so ležale neudobno,
v h r b e t j c pihalo od okna, no, čeprav m u
je bilo zelo mučno, vendar ni hotel spremeniti lege . . . Težka, moreča lenoba se
g a j e polastila in mu vkovala ude.
Ko se jc odločil, da bo dvignil glavo,
j e bilo v vozu žc svetlo. Potniki so si oblačili kožuhe in se premikali. Vlak je stal.
Postrcščcki v belih predpasnikih in z medenimi številkami na prsih, so se vrteli okrog
potnikov in grabili njih kovčege, Klimov
j e o d e l s u k u i o in odšel za drugimi iz voza;
Doma sta Klimova srečali teta in
sestra Katja, osemnajstletno dekle.. Ko ga
je Katja pozdravljala, jc imela v rokah
zvezek in svinčnik, in on sc jc spomnil, da
so pripravlja k skušnji za učiteljico. Na
vprašanja in pozdrave ni odgovoril, ves
poten od notranjo vročine, je šel brez namena naravnost skozi vse sobe in ko je
prišel do svoje postelje, se jc zvalil na
blazino. Čuhanec, rdeča čepica, dama z
belimi zobmi, duh pečenega mesa, migljajoče pege so prevzelo vso njegovo zavest
in on ni več vedel, kje da je, in ni slišal
prestrašenih glasov.
,
j
!
I
'
Ko je prišel k sebi, je videl, da leži
slečen v svoji postelji, zagledal je steklenico z vodo in Pavla; no, radi tega mu ni
bilo nič bolj hladno,
ne mehkeje,
ne
udobneje. Noge in roke so tudi zdaj ležale neudobno, jezik se je prijemal neba
in slišalo se je sopihanje Čuhonske pipe,
Poleg postelje se je vrtel širok, čniobradat zdravnik,
j
Oprava |e T Kopitarjevi nI. 6, — Račnn pottae hran.
ljubljanske it. 850 sa naročnino tn i t 349 sa oglaso,
avstr. (n čeike 24.787, ogr. 26.511, bosn.-hsro. 7583.
šiti glavni zbor stranke, ki se vrši meseca oktobra v Kasselu. Vodstvo stranke
je predložilo zboru poseben načrt, ki obsega šestindvajset mnenj voditeljev stranDunaj, septembra 1920.
ke. Ta načrt je izšel v založbi knjigarne
Vse\svetovne socialno - demokratične :>Vorwiirts« pod naslovom : Program socistranke se trudijo, da bi našle izhoda iz alne demokracije. Predlogi za njeno obtežke krize, v katero jih je vrgel dejanski novitev.«
položaj in pa neskladnost" med teorijo in
Zanimivi so ti predlogi, ker kažejo
prakso. Posebno maMca socialne demo- jasno in brez ovinkov, da je stranka zašla
kracije, nemška socialno - demokratična s svojo demagogijo na stranska pota. Vsi
stranka, ki se nahaja v najtežjem položaju. predlagatelji se strinjajo v tem, da je
Na eni strani hoče komunistična tretja in- treba stranki jasnega in določenega proternacionala diktirati iz Moskve svoje grama, ne pa nedoločnega, nejasnega tapravce o preureditvi človeške družbe, na vanja v temi. V vseh točkah se opazuje,
drugi strani pa radikalni elementi neod- da zmaguje revizionizem in da hoče stranvisne soc.-demokratične stranke, ki sami ka kompromisa med rigoroznim marksizne vedo, kaj hočejo, meščanske vsenemške mom in pa med dejanskim položajem.
politične organizacije in pa vedno močnejPoglejmo nekoliko najvažnejših obnoša krepitev krščanskih strokovnih organi- vitvenih predlogov.
zacij v okrilju kremenitega nemškega cenPredvsem ustava. E d u a r d B e r n trurna s svojim jasno začrtanim programom. Pravec druge internacionale — er- s t e i n zahteva priznanja k enotni repubfurtski program — stoji danes samo še na liki na podlagi organično sestavljenega fepapirju. Zato splošna zahteva pri socialnih deralizma. Sestavo posameznih državic naj
demokratih po nečem novem, ki je dajalo zamenja grupacija po večjih geografsko
vedno novega življenjskega soka stranki, enotnih pokrajinah. C u n o w zavrača Balahko rečemo vso politično moč, ker go- kuninov boljševiški nauk o razbitju držatovo nič bolj ne vpliva pri ljudskih mno- ve z ustavitvijo diktature proletarijata.
žicah kot ono »vedno novo«. Zato zahteva G r a d u a u e r je mnenja, da je najvažpo reviziji erfurtskega programa, da so nejša naloga stranke ugotovitev pomena in
reši stranka nasproti desnici in nasproti vrednosti demokracije. Q u a r e k zahteva
konselcventno izvedbo demokratske večinlevici. Ali se ji bo to posrečilo?
ske vlade glede na zgradbo samoupra-e.
Leta 1890. je bila v Nemčiji odprav- Vsi so pa edini v tem, cla mora obveljati
ljena postava proti socialistom. Tedaj je demokratični princip o enakem pravna za
bila socialno - demokratski stranki dana vse ter da ne sme prodreti načelo diktamožnost, da se razvije in vstvari nov enoture sovjetov in političnih svetov.
ten program. Enotno organizacijo je sestaGlede komunalne politike zahteva
vil strankin zbor v Halle 1. 1890, enoten
Quarek odpravo ločitve med sklepajačimi
program pa zbor v Erfurtu I. 1891. Od
in izvršilnimi organi — občinsko zastopvodstva stranke predložen načrt je bil
sprejet soglasno. Opozicija je bila prešib- stvo in magistrat — ter volitev oblastnij
ka, da bi prišla do besede. L. 1892 je iz- potom ljudstva.
Večina predlogov se peča z gospodardal avtor programa Kari Kautslcy poljudni komentar k erfurfskermi programu, ka- skim vprašanjem. Predvsem s socializaterega je imenoval s katekizem socialne cijo. Bernstein zahteva, da se opusti tozademokracije;'. Ustanovitelj revizijonizma devno dvomljivo eksperimentiranje, pač
E d u a r d B e r n s t e i n j e sodeloval pri pa je treba vzeti socializacijo bolj energičtem komentarju, kakor je razvidno iz uvo- no kot dosedaj v roke. Robert S c h m i d t
da, v katerem se Kautskv Bernsteinu za- je mnenja, da je državni obrat, podjetje,
upravlieno po komuni, najpopolnejša forhvaljuje za njegovo pomoč.
ma preosnove načina privatno-kapitalističMedtem je šel čas svojo pot napraj.
Roza Luxenburg in Kari Liebknecht sta s j ne produkcije. Rudolf W i s s e l vidi gosvojim komunističnim programom zlomila i spodarsko organizacijo najbližje bodočnosti v nekaki trustu podobni združitvi posaz erfurtskim strankinim pravcem. Na svomeznih gospodarskih panog na podlagi
jem zborovanju v Lipskem so se nemški
neodvisni socialni demokrati tudi jasno paritetnega sodelovanja delavskega razizpovedali proti praktičnemu delu tega reda, nad katerim bo stal z diktatorsko
polnomočjo centralni gospodarski svet.
socialno-demokratičnega evangelija.
Nemškim soc. demokratom — tako- Wilhelm K e i 1 je proti temu, da se sumazvani večini — torej ne preostane niče- rično odklanjajo indirektni davki in carina.
sar drugega, kakor revidirati drugo interNajznačilnejši za celotni načrt so pa
nacionalo, ako nočejo prepustiti stranke
sledeči odstavki, ki tvorijo gotovo zanimiradikalnim elementom. To nalogo ima re- vo poglavje o dejanskem — morda samo
»E, bo že šlo, bo že, mladenič!
jc
mrmral. — »Izborno, izborno . . .«
»Izborno, m l a d e n i č . . . Ni treba obupati!« je zopet ponavljal zdravnik.
Hitri, brezbrižni govor doktorja, njegovo sito lice iu blagohotni »mladenič«
je jezil Klimova.
» Z a k a j mi pravite mladenič« je zastoka!. — »Kakšna družabnost je to? Vrag!«
Sam svojega glasu sc je prestrašil.
Ta glas je bil tako suh, slab in pojoč, da
ga ni bilo mogoče spoznati.
»Izborno, izborno« •— je zagodrnjal
doktor, no cla bi sc čutil razžaljenega.
»Ni se treba j e z i t i . . . Da, da, d a . . . «
Tudi doma je bežal čas tako nenavadno hitro, kakor prej v vagonu . . . Dnevna svetloba v spalnici sc jc naglo m e n j a vala z nočnim mrakom, / d e l o se je, da
doktor sploh nikdar ni odšel od postelje,
in vsako minuto se jo slišal njegov »da,
da, da«. Čez spalnico.se je vlekla neskončna vrsta lic. Tu so bili: Pavel, Čuhonec,
štabni kapetan Jaroševič, narednik Maksimenko, rdeča čepica, dama z belimi zobovi
in doktor. Vsi so govorili, mahali z rokami,
kadili, jedli. Enkrat je Klimov celo pri
dnevni luči videl svojega polkovnega duhovnika, očeta Aleksandra, ki jc v epitrahili in z molitvenikom v roki stal pred
posteljo in šepetal nekaj s tako resnim
licem, kakoršnega Klimov prej nikdar ni
opazil na njem. Poročnik se je spomnil,
da je očo Aleksander vso častnike - kal o-
likc prijateljsko imenoval »ljahe«, in, želeč ga razveseliti, je zakričal:
»Očka, ljah Jaroševič je zbežal V
gozd«.
No oče Aleksander, dobričina in v e seljček, se ni zasmejal — postal je še bolj
resen in prekrižal Klimova, Ponoči sta
druga za drugo prihajali dve senci. T o
sta bili teta in sestra. Senca sestre j e p o kleknila in molita: klanjala se je sveti
podobi, a na steni se je priklanjala njena
siva senca, tako da sta molili Boga d v e
senci. Ves čas jc dišalo po pečenem mesu
in pipi Čuhonca; no, enkrat je Klimov
zaduhal silni vonj kadila. Postal je n e miren in začel kričati:
»Kadilo! Odnesite kadilo!«
Odgovora, ni bilo. Slišno jc bilo le,
kako so nekje glasno peli duliovniki in
je nekdo begal po stopnicah.
Ko se je Klimov vzclramil iz n e z a vesti, ni bilo žive duše v spalnici. J u t r a nje solnce je sililo skozi spuščeno z a v e s o
v okno, in trepetajoč žarek, tenak in n e žen, kakor ostrina meča, se jc igral n a
stcklcnici. Slišalo se je d r d m n j e k o l e s .
— torej, snega ni bilo nič več n a u l i c i .
Poročnik je pogledal na žarek, na z n a n o
sobno opravo, na. vrata in najprej sc je
— zasmejal. Od glave do noga, jc vsega
objel občutek neskončne sreče in življcnske radosti, kakoršno je najbrž občutil
prvi človek, ko je bil ustvarjen in ie zagledal prvič sveL Klimovu
jo strastno
hipnem spoznanju — teoretikov in mogoče
tudi o potrebi širokih mas.
R a d b r u c k zavrača najodločuejše
oni stavek v erfurtskem programu, ki zahteva volitev sodnikov potom ljudstva,
3-ker taka volitev najbolj ogroža samostojnost sodnikov.«
fiotiolog — ki se je podpisal s psevdonimom N o r m a n u « — razvija misel o
sr ;ialni reformi v tem smislu, da smatra
načelo o preureditvi družbe samo potom
delavskega razreda. i a n a p a č n o ter
da so stvari, ki niso samo internega strankinega značf u, s k u p n e Ž i v l j e n j s k e
z a d e v e c e l e g a n a r o d a , ne pa
samo zadeve enega
razreda.
Pogebno poglavje je posvečeno stališču stranke do vere. Kakor znano, vsebuje
erfurtski program iz agitatorično taktičnih
rpzlogov stavek »vera je zasebna stvar«.
Celokupna socialna demokracija je dan na
dan razlagala in razlaga ta stavek s svoijm
brezmejnim sovraštvom do krščanstva. In
Bebel je jasno izpovedal, da si krščanstvo
in socialna demokracija stojita nasproti,
kakor o g e n j i n v o d a . Sedaj pa so
postali socialni demokrati velikodušnejši,
Ker si hočejo še vedno pustiti odprta vratca za svoje agitatorične svrbe med vernim
ljudstvom. Radbruck in Meerefeld prihajata z ozirom na protestantizem in na katoličanstvo do zaključka, da razlaga stavka >religija je zasebna stvarc ne sme voditi do napačne hipoteze o načelnem sovraštvu med socialno demokracijo in med vero. — Vsi, ki poznamo razvoj in pa praktično udejstvovanje socialne demokratične
stranke pri nas in drugod, nimamo tudi
glede tega »svetlega momenta« razlage popolnoma nobene vere.
Zanimiva b o gotovo debata na strankinem zboru. Nas zanima ta nameravana
revizija predvsem radi tega, ker razodeva
jasno potrebo najglobljega študiranja vseh
socialnih problemov zadnjega časa in pa
odločnih in hitrih dejanj.
Socialna demokracija pa bo šla kljub
vsem revizijam svojih programov, v praksi čisto drugačno pot kakor v teoriji —
kot je vedno dosedaj še delala.
F. S.
B o d i m o
ggoSsrouoiicl.
Ko smo skoraj na tem, da praznujemo
8veletnico svoje mlade svobode in ko izgleda obstoj naše države popolnoma osiguran, smo prisiljeni, da kličemo: Bodimo
dobrovoljci! Ne, ker bi hoteli boj ali ker
bi iz bojaželjnosti zbirali dobrovoljce,
temveč ker vidimo vsepovsod pomanjkanje onega duha in one volje, ki je edino
rešilna, kakor so to dokazali ravno dobrovoljci.
Spominjamo samo na katastrofalno
feto 1915. Obupno zmagovito je bilo tedaj
na vseh bojiščih orožje centralnih držav
In le peščica kot kremen trdih rodoljubov
je še ostala zvesta veri v našo osvoboditev. Ta visoka potenca vere je otvorila
čudež, je kakor pravi sv. pismo premaknila goro in dosegli smo svobodo in ujedinjenje. Jedro v tej peščici rodoljubov pa
so bili dobrovoljci in zato kličemo: bodimo dobrovoljci.
Bistvo našega programa, pogoj naše
sreče, jadransko vprašanje je v enaki katastrofi. Prišli smo tako daleč, da je kljub
londonskemu paktu anektirana Reka, da
moramo jadransko vprašanje braniti že na
Koroškem in v Albaniji in da se na zasedenem ozemlju dela z našim imetjem in
aašimi ljudmi kakor z rajo. Vrhu vsega
pa se pletejo okoli nas eanjke in na Madžarskem rožlja Horthy že mesece z orožjem. In da jo tragika popolna, se najde
med nami vedno dovolj ljudi, ki ravno v
najbolj kritičnih trenotkih izzovejo nemire v lastni deželi. Na aneksijo Reke je dala
domovina samo en odgovor — punt hrvatskih kmetov.
Važno je, da nimajo naši ljudje cilja
red seboj, da jim ni obči interes važnejši,
akor privatni. T o žalostno resnico moramo konstatirati dnevno in ne samo pri
priprostem kmetu, temveč tudi pri inteligenci. Razlika je le malenkostna. Kmeta
se ne tiče, kar se odigrava izven mej njegove vasi, inteligenca pa nima smisla za
stvari, ki direktno ne zadevajo njenega
plemena in koristi njene stranke. Toda
naše nesreče še ni konec. Med nami žive
ljudje, ki se ponašajo s svojo negacijo narodnostne misli, ki ravno na dan reške
aneksije na ljubljanskih ulicah kriče po
revoluciji in se trudijo na vse kriplje, da
ustavijo s štrajkom naš državni aparat.
In vse to se dogaja v času, ko pokajo
v Trstu puške, ko je prišlo Primorsko
vprašanje do svoje kritičnp višine.
Bratje, bodimo dobrovoljci, k e t drugače propade naša stvar. Mi zaupamo v
zdravo in svežo silo našega naroda in
zato vemo, da bo naš narod kos tudi sedanjemu položaju. Ali naša vera mora preiti v narod, ves narod mora misliti k o dobrovoljec. Z vsemi silami ie treba delati
za to vero, z vsemi sredstvi uničiti onega,
ki ubija to vero.
Bodimo dobrovoljci, ki gredo za svoje
ideale čez drn in strn, ki se ne ozirajo ne
na levo in ne na desno, dokler ne dosežejo
svojega cilja. Samo tako je zmaga mogoča, ne pa z zabavljanjem.
Bodimo dobrovoljci, ki se neumorno
bore za svoje svetinje. Bratje, verujte, tudi dobrovoljci so imeli več k o enkrat
vzrok, da bi obrnili vsej domovini hrbet.
Ne samo, da niso dobili priznanja za svoje
zasluge, toliko da niso bili kaznovani za
svoje rodoljubje. In vendar so ostali dobrovoljci kar so bili, dragulj med patrioti,
fundament naše države.
Bodimo dobrovoljci, revolucionarji našega mrtvila. Nas ne ubija toliko zunanji
sovražnik, kakor naša nezavednost, naša
indolenca in naša apatija, Vse to se mora
nehati in mora se končati skoro, ker na
pragu so odločilni dogodki. Nikdar v e č se
ne sme zgoditi, da odgovori domovina na
tak korak, kakor je D' Annunzijeva ane1 ksija, z molkom. Ce ne drugi, tedaj moramo za odgovor poskrbeti mi, ki imaipo
smisel za dobrovoljce. Ustrašiti se pa ne
smemo niti tega, da vplivamo z vsemi sredstvi na javnost, da se našemu glasu odzove.
Bodimo dobrovoljci in sicer bodimo
takoj! S v o b o d o so dali oni, ki so bili v najtežjih trenutkih dobrovoljci in ne tisti, ki
so pili ob prevratu. In svobodo Primorja
stvori tisti, ki je danes dobrovoljec, ko izgleda vprašanje Adrije nerešljivo.
Kdor ima jasen cilj pred seboj, kdor
zna, da je Primorje bistvo našega življenja, ta ima smisel za dobrovoljca. Kdor
pa je tudi tako pošten, da hoče do cilja,
pa naj b o pot še tako nevarna in trnjeva,
ta je dobrovoljec. In kdor nadaljuje pot
do konca, pa naj vsenaokoli kriči drugače, ta je vzor dobrovoljca. Bratje, ali morete odreči svoj vstop v dobrovoljce, ali
morete zagovarjati zakrknjenost, da najvišja ideja jugoslovanskega naroda ni našla v vas pristaša?
zahotelo življenja. Njegovo telo je ležalo
kakor nepremakljiva plast, dvigale so se
le roke, toda on je to komaj opazil in vso
svojo pazljivost je obrnil na malenkosti.
Veselil se je svojega dihanja, svojega
smeha, radoval se je, da je tu steklenica,
strop, žarek, trak na zavesi. Božji svet
se mu je zdel celo v tako tesnem kotičku,
kakor je spalnica, prekrasen, raznovrsten,
velik. Ko je pričel zdravnik, je poročnik
mislil o tem, kako izborna stvar je zdravilstvo, kako mil in simpatičen je doktor,
kako dobri in zanimivi so sploh ljudje.
»Da, da, d a . . . « j e iztresal doktor. —
*Izborno, izborno . . . Zdaj smo pa že zdrav i . . . Tako, tako.«
Poročnik je poslušal in se veselo
smejal. Spomnil se je Čuhonca, dame z
belimi zobmi, gnjati, in rad bi kadil in
jedel.
»Doktor«, je rekel, »recite, naj
pii prinešo skorjico rženega kruha s soljo
in*... in sardJnko.«
Doktor ni dovolil. Poročnik ni mogel
le'ga prenesti in zajokal je, kakor razvajen otrok.
»Detece!« se je zasmejal doktor. —
»Mama, b a j - a - a ! «
Klimov se je tudi zasmejal in po od' hodudoktorja trdno zaspal. Zbudil se jo
7, veseljem in občutkom sreče; poleg postelje je sedela teta.
»A, teta!« — ^ jc razveselil. — »Kaj
pa je bilo z menoj?«
»pegasti legar si imel.«
, »Glej ga no. A zdaj mi ie dobro prav
dobro! Kie je pa Katia?«
Na zemlji se odigravajo veliki dogodki,
vredni velikih ljudi. Tužna nam majka, če
so nam tako nepoznani in č e je med nami
samo malih nn.ogo, onih, ki se boje dobrovoljstva.
Nalbraila žoie^lšlta
m
i
a
m
S l u o e n l f e
o z ! -
E
(Dalje.)
Za slučaj predorne železnice morala
bi se proga od Podšišja obrniti severno
ter v primernem padcu slediti južnemu
bregu Kuparske Sušice, ki se približno
1 km severno izrvira Kulpe steka v Kulpo.
Ker se moramo mi torej za sedaj na to
omejiti, da se zvežemo kolikor m o g o č e
visoko z že obstoječo železniško progo
Zagreb—Reka, in ker prereže ista, i. j.
naša proga, tako obsežne in bogate gozdove, da je tej progi ves tovorni promet
samo iz lastnih resurs za desetletja zagotovljen, in rentabiliteta cele proge ne
glede na daljni tranzitni promet že sama
na sebi zasigurana, vsled tega moramo
gledat}, da p o najravneiši progi dosežemo
navedeno reško železnico, ter da se s to
Železnico tako zvežemo, da nam je od se»
vera proti jugu najkrajši stik z morjem
omogočen, in da tudi dobimo transverzalno železniško zvezo od zapada (Rakeka) po najkrajši poti č e z Ogulin proti Bosni in Dalmaciji ter na Balkan. Taka zveza
je pa le na Delnice (727 m) mogoča in
trenutno najlažje izpeljiva.
Od zgoraj navedenega sela Biljevina
(723 m) projektirali smo progo po dotični južno proti Črnemu lugu se razprostirajoči ravnini (689 in 698 m) ter bi se obrnila proga južno Starčevega lesa (okoli 2
kilometra severno Črnega luga) proti vzhodu ter peliala mimo oziroma pod dotičnim
dolom pod Folputovo k o č o mimo kote 744,
760 in 762 in bi privozila na južnozahodnem koncu Delnic (698 m) do reške železniške proge in na postajo Delnice, ki
ima 727 m morske višine. Distanca od Biljevine do kote 689 severno Črnega luga
meri 4 km, od te kote čez Polputovp k o č o
do postaje Delnice p? meri proga 8 in pol
kilometra. Proga od Delnic do Bakra meri 50 km, ter bi moral k tej distanci priti
še 10 do 11 km za dohod do morske gladine pri Bakru ali pri Kraljeviči. Čabar
sam zvezal bi se potom električne železnice in vzpenjače ali na višino Parg ali
p a čez G e r o v o na postajo Podšišje, Kar se
predorne železnice tiče, bilo bi pripomniti,
da je od izvira Kulpe, ki prihaja v višini
310 m pod navpičnimi višinami Kupčkega
vrha na dan, do Bakarske luke najkrajši
predor do morja omogočen. Dolgost predora od izvira Kulpe do Ponikev nad sedanjo postajo Baker znašala bi 19 in pol
kilometra. Dosti nižje, t. j. 216 m (morske
višine) dal bi se predor od izvira Male
Belice proti Bakarski luki izpeljati in sicer proti koti 203 nad Jelovko oziroma
severno Gor. Krašice, toda isti b'i meril
najmanj 24 do 25 km.
Ta načrt smo svojčas v letih 1907 do
1908 v zvezi z načrtom podaljšanja črnomaljske proge na Vinico in Generalski stol
oziroma Ogulin—Lika—Brod na Kulpi in
Škrad v to svrho proučevali, da bi se velike vodne sile Kulpe in Čabranke za električno silo v svrho prevzetja železniškega
obrata aH pa v svrho pogona tovarn p o rabile. Ravno radi podaljšanja Črnomaljske glavne proge proti Vinici in Reki sem
• »Je ni doma. Najbrž je šla po poti od se tedaj moraj boriti za znano direktno
progo Novomesto—Črnomelj, ier za zniskušnje kam v goste.«
žanje prehoda te železnice čez Gorjance.
Starka je to rekla in se nagnila nad.
Kajti le od izdatnega znižanja glavne
nogavico; njene ustnice so zadrhtele, obrproge Novomesto—Črnomelj potom prenila se je stran in naenkrat zaplakala. V
dora pod Smukom je sedaj o m o g o č e n o to
obup
je pozabila na prepoved doktorja
od severa proti jugu držečo železnico diin pi
'dala:
rektno
na Vinico in do izvira Kulpe p o ». j, Katja, Katja! Ni več našega andaljšati in tudi na predor v tej nižini migela! l . i ge večU
sl*ti. Mene samo to veseli, da so se sedaj
Nogavico je izpustila iz rok, in ko so
tt j a načrta ravno oni krogi zopet oprijeli,
je nagnila, da bi jo pobrala, Ji je padla
ki so svojčas največ nasprotovali direktni
peča z glave. Ko je Klimov videl njeno
črnomaljski progi in znižanju prehoda čez
kakor čez noč osivelo glavo, se je zbal
Gorjance, katero edino znižanje je glavno
za Katjo in vprašal:
železniško progo čez Črnomelj omogočilo.
»Kje pa je? Teta!«
Že tedaj smo mislili na to, da bi vse reStarka, ki je že pozabila na Klimova,
zervirane vodne sile Čabranke in Kulpe
in pomnila le svoje gorje, je rekla:
porabili za obrat reške železnice, ki ima
»Od tebe je nalezla legarja l n . . . in
toliko strmeča od Komorskih Moravic do
umrla. Predvčerajšnjim smo jo pokopali.«
Delnic in Fužin. Ostala električna enerTa strašna, nepričakovana novica je
gija bi se pa lahko bila porabila za tovarpopolnoma navdala zavest Klimova. Joniški obrat, razsvetljavo itd. v kvarnerkal je, se smejal, a kmalu se je začel kreskem Primorju, kjer na daleč okoli ni nogati, ker mu niso dali takoj jesti.
bene take naravne sile dobiti.
Šele Čez teden dni, ko je s pomočjo
Pavla stopil v halji k oknu in pogledal
na mračno spomladansko nebo ter slišal
neprijetne udarce starih tračnic, ki eo jih
vozili mimo, se. mu je srce stisnilo od bolečine in ihteč se je naslonil na okvir
okna.
»Kako sem nesrečen!« — je zamrmral.
— »Moj Bog, kako sem nesrečen!«
In namesto veselja se ga ja polotil
vsakdanji dolgčas in čuvstvo necovratne
izgube.
Plovbeni
kanalski predor ali
plovbeni kanal.
predorni
Sporedno s predorno železnico od
globoke Kulpine udrtine proti morju projoktoval se je svojčas tudi predorni plovbeni kanal iz doline Kulpe proti Reki oziroma proti Bakru. Glede tega predornega
plovbenega kanala bi bilo omeniti, da se
je v zadnjih 10 letih pred svetovno vojsko resno na to mislilo, da se naredita
plovbena kanala v teku južne deznice z
Dunaia oroti Trstu, istotako se
v ogrski
državni polovici na to delovalo, da se naredi veliki plovbeni kanal iz Budapešte
in P o " v j a proti morju t. j. proti Reki. V e liki
'njalci in močni financijelni krogi
na DuOu
avili so se resno s projektom
takega pio."
>rga kanala z Dunaja na
1 izdelalo celo več variTrst, in se je
jant, Najresnejbi K bil pa načrt, ki bi se
bil izpeljal s p o m u •> stabiliziranega cerkniškega jezera in pcučiskega in petelinjskega jezera in pa z rezervirano Pivko,
Nanošco, Reko, Molo iu . i d e ž s m , ki bi
bili dali zadosti plovbene v o d e na višini
Krasa oziroma logaške, pivške in divaške
kraške planote, na katere bi bile spravljale posebne
železnice-vlačilnice
velike
plovbene čolne. Odvečna kanalska voda
bi se pa bila porabila za proizvajanje v e likih električnih sil v Trstu in na Vrhniki,
katere se osobito v Trstu tako krvavo potrebujejo.
(Kopec.)
»9
fesi.14 gle«
h a -
Odbor društva »Pravnik« je dobil
pred nekaj mescci vest, da se v Belgradu
resno razmišlja o načrtu, kako raztegniti
veljavnost srbskega kazenskega zakonika,
hkrati pa tudi veljavnost hrvatskega k a zenskega pravdnega reda na celo ozemlje
kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Odbor si je bil v svesti, da gladko
oktroiranje teh zakonov niti ni lahko m o goče, niti pravno dopustno. Ali po izkušnjah z uvedbo 9. in 10. glave srbijanskega
kazenskega zakonika (o političnih zločinih) je moral priti do zaključka, da je najboljše, ako se slovenski pravniki oglasijo
s svojim mnenjem, predno se pripeti morda še močnejše razočaranje.
Odbor stoji načeloma na stališču, da
je skorajšnje izenačenje zakonov za c e l o
državo samoobsebi umevna zahteva. T o da ne more in ne sme nam biti enako, kakšni zakoni naj obveljajo za celo državo,
in pa kako naj se to izvrši. Ker pa gre pri
kazenskih zakonih za pravno snov, ki p o sega najodločneje v naše pravne odnošaje, hotel je odbor iz lastne micijative
poizvedeti in ugotoviti glede sedaj perečega vprašanja mnenje slovenskih pravnikov. Zato je naprosil 40 slovenskih v e ščakov praktikov za pismeno izvestje na
stavljena vprašanja:
1. Ali je stvarno priporočati, da se
razširi veljavnost srbijanskega kazenskega zakonika na celo ozemlje kraljevine
Srbov, Hrvatov in Slovencev?
2. Ali je stvarno priporočati, da pe
razširi veljavnost hrvatskega kazenskega
postopnika za celo ozemlje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev? V koliki meri
naj se uvede porota?
3. Za slučaj potrditve prejšnjih vprašanj: Na kakšen način bi se mogla razširitev izvesti? Katera doba bi bila primerna
vaccatio legis?
Doslej so oddali svoje mnenje: gg.
Lovro Baš, dr. Janko Babnik, dr. Franc
Goršič, dr. Mirko pl. Graselli, dr. Juro
Hrašovec, Andraž Jeglič, Ivan Kavčnik,
dr. Kotnik, Anton Nagode, dr. Anton
Kremžar, Ivan Okretič, dr. Edvard Pajnič,
dr. Oton Papež, dr. Juri Polenšek, dr.
Anton Rogina, dr. Franc Rosina, Janko
Sernec, prof. dr. Skumovič, dr. Anton Stuhec, dr. Fran Tominšek, dr. Božidar V o dušek in Ivan Vrančič. Nekatera mnenja
so globoko zasnovana, teoretski zapletena, druga drastično koncizna, skoro vsa se
pa strinjajo soglasno v tem, da stvarno
nikakor ni priporočati razširitev srbijanskega kazenskega Zakonika na celo državno ozemlja. Razlogi se strinjajo pova^m
v eni točki, da bi bila taka razširitev reformatio in pejus, mnogi tudi menijo, da
je nezmožna skorajšnja izvedba sleharne
dalekosežne reforme sploh zastran preobloženosti sodnikov, katerih še zdaleka ni
toliko, kolikor bi jih bjlo treba. Glavna
težkoča pri uveljavljenju srbijanskega k a zenskega zakonika pa bi bil obstoj stranskih, špecijalnih z a k o n o v brez preuredbe
tudi teh ni misliti na nadomestitev sedaj
veljajočega kazenskega zakonika s katerimkoli novim. Nekaj gospodov zastopa
mnenje, da bi bilo bolje razmišljati © tem,
ali ne kaže razširiti na celo ozemlje naše
kraljevine avstrijskega kazenskega zakonika, s katerim bistveno soglaša hrvatski,
ali pa zelo modernega bosensko-herceg.
kaz. zakonika.
Tudi drugo vprašanje o razširitvi hrvatskega kazenskega postopnika je zanikala pretežna večina odgovorov; le dva
gospoda sta se izjavila, da bi priporočala
tako razširitev, ako sc vsaj novele avstrijskega kazenskega pravnega reda obdrže.
Glede porote so mnenja — naravno
— različna: gibljejo se zvečine v smeri odprave porote za tiskovne pregreške zoper
razžaljenje časti in pa za imovinske zločine (tatvine, poneverjenje, goljuf je). .
Nekateri gospodje so se navzlic zanikanju prvih treh vprašanj dotaknili tudi vprašanja načina izpremembe zakonov
in podali vsega uvaževania vredne nasvete. Mud lemi nai bo omenien osobito
ta, da naj se vsak novi zakon izda istočasno tudi v točnem slovenskem jeziku,
da ga more tudi ljudstvo brez težkoč takoj razumeti in se mu prilagoditi.
Odbor pričakuje, da se tekom tega
meseca še ostali naprošeni gospodje o d -
zovejo z odgovori. Ko pridejo vsi odgovori, sestavi se o čeli enketi obširnejša
spomenica, ki sc bo priposlala ministrstvu pravde v Belgrad in natisnila v
društvenem glasilu, »Slovenskem Pravniku«.
Izfaoa dr. Trambtča.
Belgrad, 17. sept. Zunanji minister dr.
Trumbič je imel danes v narodnem pred. stavnišvu daljši ekspoze. Rekel je, da govori prvikrat ter izraža svoje spoštovanje
in pozdrav skupščini.
Želeti bi bilo, da
razloži skupščini, kakor se to tudi drugod
dogaja, pregled čez vse delo delegacije in
pregled čez rezultate tega dela. Dočim so
druge delegacije že izvršile in dokončale
svoje naloge na mirovni konferenci, čaka
naša delegacija tam še na to, da se rešijo
zelo važna vprašanja. Omejiti se hoče sam o na nekatere stvari. Sicer je že v odboru
podal. svoj referat. Na st. germainski mirovni konferenci se je nekolikokrat interpeliralo; v primeri z drugimi skupščinami
se je naša skupščina še dovolj vzdržala
razburjenosti. Najbolj je kritiziral to p o g o d b o oni, ki je imel pri njenem ustvarjenju največjo avtoriteto, t. j. Clemenceau.
Izjavil je v francoskem parlamentu, da je
mirovna konferenca eksperimentirala ter
da ni bila pripravljena na svoje delo. Zavezniki so bojevali boj, ki jim je bil vsiljen.
Delali so za mir in tako se je zgodilo, da
na konferenco niso prišli pripravljeni za
reševanje nekaterih političnih in gospodarskih problemov. Rezultat mirovne konference ni zadovoljil nikogar. Treba je p o udariti, da so vodilni faktorji na konferenci
upoštevali naše žrtve in zahteve. A k o pa
nismo dosegli vsega, kar smo želeli in hoteli, se je to zgodilo zato, ker nismo p o svetili največje pazljivosti našim vprašanjem. Kadar presojamo to, moramo biti
vsestranski; enostransko presojanje bi d o vedlo gotovo na stranska pota.
Glavna
vsebina st. germainske mirovne pogodbe
je pravzaprav neodvisnost Avstrije. Glavna
tendenca, katere so se držali, je bila, da se
Nemčiji kot glavnemu vojnemu krivcu odvzame možnost, da si p o v e č a svoje ozemlje s tem, da si priklopi še Avstrijo. Na ta
način bi se Nemčija razširila do Donave in
Jadrana. Zavezniki so pa hoteli to v prvi
vrsti preprečiti. Dosedaj še nimamo jamstev, da so prenehale nemške aspiracije za
hegemonijo. Če bi namreč Nemčija bila le
nekoliko desetin kilometrov oddaljena od
Jadrana, bi to za nas pomenjalo, da je prišla do naših mej. Ta tendenca je zakrivila,
da naših interesov niso prav uvaževali. K o
smo prišli na konferenco, na katero je d o spelo tudi 20 zaveznikov, smo morali računati na to, da se ne b o vse izvršilo, k a kor si sami želimo in kakor bi zahtevali
naši interesi. Vedeli smo, da b o m o morali
biti pripravljeni tudi na kompromis. Glede
naših zahtev in položaja v naši državi m o ramo pač opravičiti st. germainsko mirovno pogodbo. Lahko smo zadovoljni, ker
smo p o tej vojni vstopili v mednarodno
ligo naših zaveznikov kot njihovi tovariši
in prijatelji. Sedaj po razrušenju, ki ga je
povzročila vojna, moramo kar najskrbneje
čuvati, da ohranimo razmerje z našimi zavezniki. T o nam b o dalo pravico, da za-
htevamo od njih za našo lojalnost uvaževanje naših interesov. Končali smo prvo
fazo, borbe in trpljenje, za našo neodvisnost, Sedaj prehajamo v drugo fazo, ki zahteva od nas, da razvijamo vse svoje narodne moči.
Poslanec je zahteval pojasnil
glede
reparacije. Naše jugoslovansko časopisje
je po mirovni konferenci v Spaji krivo tolmačilo položaj, češ da smo mi nazadovali
v boju za svoje interese. T o pa je napačno.
Mirovna konferenca v Spaji je imela
eno imed prvih nalog, da ustanovi relacije,
po katerih naj bi se posamezni zavezniki
participirali na odškodnini. Zahtevalo se
je, naj se naša država zadovolji s 5%. vseh
reparacij. T a k o imamo od januarja dalje
zatrdilo naših zaveznikov Angležev in
Francozov, da nam je zajamčenih 6 % . Naša
delegacija je bila pripravljena pristati na
zahtevo zaveznikov, ali to s pogojem, da
nas odškodujejo v nekaterih drugih vprašanjih, zlasti v vprašanju trgovske mornarice avstro-ogrskega brodovja, na katero
imamo pravico, nato v vprašanju podonavskega brodovj: , katero je naša vojska dne
13. novembra 918 zaplenila na Donavi.
Razdelitev tega brodovja mora biti p o vsem nesporna. Nadalje smo kot pogoje
postavili še nekoliko manjših vprašanj, o
katerih se je v Spaji še končnoveljavno
razpravljalo. Dne 12. julija je bila podpisana konvenejia o razdelitvi procentov, katere pa mi nismo podpisali, ker naša vprašanja še niso bila rešena. T a k o je ostal naš
položaj v tej fazi, ker nam je naša pravica d o reparacij bila zajamčena in ker je
naše pravo na ta način ostalo nedotaknjeno. Minister dr, Trumbič omenja nato
sporazum, ki smo ga dosegli z Italijo glede
razdelitve bivše avstro-ogrske trgovinske
mornarice in izraža nado, da sc b o d o naša
pogajanja z Italijo, ki smo jih že bili pričeli, a ki so bila radi kabinetne
krize
prekinjena, v kratkem nadaljevala. Imamo
vzrok, da moremo misliti, da obstoji pri
italijanski vladi volja, da se ta pogajanja
nadaljujejo in dokončajo. Nastopiti moramo
za direkten sporazum, ki naj b o baza za
iskreno prijateljstvo med obema državama.
Poleg tega moramo nastopiti še za to, da
bomo dosegli, da našim ladjam ne b o treba voziti skozi italijanske vode, ker bi to
značilo gospodarsko inferiornost. Treba je,
da je v takem času popolnoma složno vse
prebivalstvo države in da daje v to svrho
vladi svoje pooblaščenje. (Burno odobravanje.) Kar se tiče nezakonitih dogodkov
na Reki, pa vlada ne b o niti za las popustila od svojih zahtev. Proklamacijo reške
države, katero je proklamiral en sam človek, b o smatrala naša vlada za ničevo in
brez vrednosti. (Burno in dolgotrajno odobravanje.)
PretSseH francoske
ni je nastopilo vnetje arterij, ki jc začelo
uničevati Deschanelovo telo. Dva dni po
nezgodi v Montagneju so zdravniki na Deschanelu ugotovili toksično psihozo. Na izboljšanje bolezni ni upati. Ministrski predsednik Millerand bo jutri poročal svojim
ministrskim tovarišem o mnenju zdravnikov.
repBSisliiis odstopil.
LDU Pariz, 17. sept. ( W o l f ) Kakor
javlja » J o u r n a k , je predsednik Deschanel
naznanil ministrskemu predsedniku Millerandu svoj odstop. Članom senata so brzojavno naznanili, da se parlament takoj seStflD6
LDU Pariz, 17. sept. (DunKU) Ministrski svet je sklenil sklicati parlament za
prihodnji četrtek, da mu naznani odstop
predsednika Deschanela.
LDU Pariz, 17. sept. (DunKU) Menijo,
da se sestane kongres v Versaillesu v četrtek ali v petek. Millerand je razložil svojim tovarišem, ki so ga naprosili, naj privoli v to, da postane Deschanelov naslednik, nujne vzroke, vsled katerih je primoran, da vztraja na svojem odklonilnem
stališču, da nadaljuje delo, ki ga je začel
s tem, da je prevzel ministrsko predsedstvo. Millerand je v ministrskem svetu naznanil potek razgovorov v A i x les Bainsu
in Lausani.
LDU Pariz, 16, sept. (Havas.) »Journal« priobčuje o zdravstvenem stanju predsednika Deschanela nastopna
pojasnila:
Nezgoda v Montagneju je bila le razmeroma jasen znak bolestnega stanja, ki se je
začelo razvijati žc par tednov poprej, takoj k o je predsednik prišel v Elysee. Novega predsednika se je polastila težka melanholija. Mnogoštevilni parlamentarci in
zdravniki, ki so imeli priliko z njim se razgovarjati, se niso pomišljali izjaviti, da trpi
predsednik vsled akutne nevrastenične
krize. Med vojno se jc Deschanel duševno
prenapel, k o pa jc prevzel nove odgovornosti, je njegova duševna sila opešala. M o ra sc priznati, da sc je bolezen polastila
i t vseila organizma. Pod vplivom te bolez-
Nato je bila v glasovanju sprejeta mirovna pogodba z Avstrijo. Seja parlamenta
se je odgodila do 29. t. m.
LDU Pariz, 17. sept. (Brezžično) Danes b o seja ministrskega sveta, nakar bo
Millerand z obema predsednikoma zbornice in senata razpravljal o sklicanju parlamenta za prihodnji torek ali četrtek, da
se naznani odstop predsednika Deschanela. Kongres se sestane 25. septembra, da
izvoli novega predsednika.
N a r o d n o
p r s d s t a i s -
niituo osfgodsno do
2 8 .
s e p f s m b r ® .
Belgrad, 17. sept. .Radi regentovega
potovanja v Sarajevo so seje narodnega
predstavništva odgodene do 28. sept. Finančni odbor bo zboroval permanentno.
Protest proti finančnim
administracijam.
Belgrad, 17. sept. V finančnem odboru
je član Jugoslovanskega kluba poslanec
Vesenjak odločno protestiral proti temu,
da finančne administracije predpisujejo
osebne dohodnine na podlagi eksistenčnega minimuma 3200 K, ne pa na podlagi
minimuma 7200 K, kakor je sklenil finančni odbor. Protestu so se pridružili tudi
poslanci dr. Brezigar, dr, Puc. dr- Lorkovič in 1'etričio
na uoine dotsicBig.
Belgrad, 17. sept. Finančni odbor ponovno obravnava davek na vojne dobičke.
Boli na seusrn.
LDU Varšava,
16. sept. (DunKU)
Poljske čete so zasedle Luck.
LDU Moskva, 17. sept. (Brezžično)
Frontno poročilo z dne 16. t. m.: Južnozahodno od Grodna lokalni boji. Pri Bjelovcu boji z menjajočim se uspehom. Pri
Kobrinu se razvijajo boji za nas ugodno.
Pri Kowlu smo uničili veliko sovražno
skupino oklopnih avtomobilov, ki je južnovzhodno od Kowla poizkušala prodreti.
Pri Rohatynu boji severnozahodno
od
mesta. Pri Haliczu smo prekoračili Dnjester in začeli ljuti boj na levem bregu
reke. Na Krimu boji s sovražno konjenico,
ki je hotela prodreti, pa smo jo odbili.
IKTrouna pogsaiania
m M Poljsko in Hissiio.
I.DU Varšava, 16. sept. (Wolff.) —
Poljska brzojavna agencija javlja: Čičerin
bc o~-bno stopil na čelo ruske mirovne d e legacije v Rigi. V nekem razgovoru je izjavil Paderewski, da bo, ako pride do miru
med Rusijo in Poljsko, kar je zelo verjetno, iz tega sledilo priznanje sovjetske vlakaterih so nekatere zadele ladjo »Kurak«,
vlade,
Hngleži u boiu z Rusi.
LDU Berlin, 16. sept. (DunKU) Brezž ; čna brzojavka iz Moskve slove: Angleška letala so metala na Enseli bombe, od
katerih so nekatere zadele ladjo »Kurek«,
na kateri se je nahajala perzijska delegacija. Bombe so ubile dve osebi in v e č ranile. Angležem pa se ni posrečilo oreprečiti kongresa v Baku.
NOVA KRIZA VLADE?
LDU Zagreb, 17, sept. »Novosti« javljajo iz Belgrada: Poizkus ministra za konstituanto dr. Laze Markoviča v parlamentu je izzval v vseh klubih živahno zanimanje in kritiziranje. Doznavajo, da je do
sedaj edini radikalni klub pripravljen pristati na predlog dr. Markoviča. Demokrati zahtevajo pa nekatere izpremembe.
Narodni in Jugoslovanski klub sta v ostri
opoziciji. Član Narodnega kluba je izjavil,
da ni izključeno, da pride vsled tega vprašanja še do krize vlade.
Dnevne novice.
— Ženski shod pri Novi Štifti. V nedeljo, dne 19. sept. se bo vršil pri Nov;
Štifti ženski shod za vso ribniško okolico.
Ob pol 12. uri je maša za one, ki pridejo
iz oddaljenih krajev. Popoldne bo shod o b
3. uri, ki se prične s cerkveno slovesnostjo.
Govornice in govorniki pridejo iz Ljubljane in drugih krajev. Vse ž m e in dekleta
na shod! Do veljave morajo priti tudi vaše
pravice!
— Uradniško vprašanje. Ministrski
komite se je na predlog ministra Kukovca
zedinil v tem, da se izvede rešenje uradniškega vprašanja, da se uradnikom povišajo dohodki in to: v krajih bivše monarhije se zvišajo uradnikom vsi dohodki za
50 % , onim pa v ostalih krajih se povišajo dnevnice. Ministrski svet bo to vprašanje končnoveljavno rešil v jutrišnji seji.
— PoverjeniŠtvo za socialno skrb v
Ljubljani obvešča vse občinske urade, da
iz tehničnih vzrokov ni bilo mogoče še razposlati tiskovin k naredbi op. št. III. 8987/1
Z dne 6. septembra 1920, glede popisa vseh
invalidov in družin padlih vojakov, ki je
bila objavljena te dni v vseh časopisih. Tiskovine se b o d o pričele razpošiljati šele v
drugi polovici prihodnjega tedna.
— Ponarejeni bankovci. Po obvestilu
ministrstva za notranja dela se objavlja:
V prometu so se pojavile ponarejene novčanice po 1000 dinarjev, odnosno 4000 K.
Opis ponarejenih novčanic je nastopni:
Vodotisk na ponarejenih novčanicah j e
slabo izdelan, kar se tiče tiska, in se razlikuje od vodotiska na pravih novčanicah.
A k o se primerja vodotisk na pravih novčanicah z vodotiskom na ponarejenih bankovcih, se opazi: 1. da je vodotisk na ponarejenih novčanicah večji in da j e nos
šiljast, dočim je na pravih novčanicah vodotisk manjši in nos okrogel. Na ponarejenih novčanicah je brada slabo izdelana;
2. na pravih novčanicah prehaja modra
barva v rdečkasto, dočim je na ponarejenih modra barva brez nijans rdečkasta; 3.
na prvi strani novčanice so polja, na katerih je napisan paragraf 145. kr. zakona
itd. in 101 do 23. sept. 1885 itd., na pravih
novčanicah rdečkasta in se popolnoma razlikujejo od bar.ve figur in črteža na ponarejenih: na teh je barva modra in se ne
razlikuje od barve črteža; 4. na zadnji
strani ima ženska glava na desnem medal.ionu nakit iz biserov in ie n3 pravih nov-
čanicah prvi biser izven vratu, dočim je na
ponarejenih na samem vratu; 5. na ponarejenih novčanicah je besedilo tiskano z
dolgimi, tenkimi črkami, a na pravih s
krajšimi in debelejšimi črkami; 6. vobče je
falzifikat tako izdelan, da se lahko razširja
med nepoučenim ljudstvom, toda ako se
natanko ogleda, se takoj opazi, da ni dobro
izdelan; figure so netočne, neizrazite, brez
senčenja, barva ni popolnoma pogojena;
vendar pomenja falzifikat nevarnost za
promet, ako se čimprej ne prepreči razširjenje.
— Žige ponarejal je na dvekronskih
bankovcih Zose F r , premožen posestnik
iz Rigeljna, občina Mala gora na Kočevskem; rabil je v to občinski pečat. Torej
dvojno kaznjivo dejanje, radi katerih je
bil izročen v zapore sodišča. Cele skladovnice lakih bankovcev je nosil na pošto
v Staro cerkev in menda tudi v Kočevje.
Odkod je dobil toliko avstr. bankovcev?
Ali jih je uvozil še pred žigosanjem? Ali
so mu jih donašali vedno in vedno v Avstrijo potujoči Kočevarji? V s e to bo pač
dognala sodna preiskava, kakor tudi, ali
ima res sokrivce po celem Kočevskem,
kakor se govori. Njegov iskreni prijatelj,
znani dr. Hans Arko, bo imel težko nalogo rešiti ga velike kazni, ki mu preti.
Zose je bil zagrizen : hajlovec«. Kaj ga j e
nagnilo k temu dejanju, je težko reci, ker
velja za jako premožnega. Morebiti res samo namen oškodovati Jugoslavijo, kakor
domnevajo nekateri. Seveda se bodo vsi
Kočevarji strašno potegovali zanj in ga
skušali oprati ter v ta namen vsepovsod
brusili pete.
— Vprašanje slovenskega grba. M e d
zadeve, katere smo Slovenci ob prevratu
po krivici omalovaževali, spada tudi vprašanje našega grba. Potrebno pa je, da spregovorimo danes, ko se pripravlja k o n e č na uredba naše kraljevine, naše ustave in
naših znakov, malo pobližje o tem vprašanju. Sedanji grb, ki se je provizorno določil za Slovenijo, nikakor ne odgovarja historičnim tradicijam, niti narodnemu čuvstvu. Oglejmo si ga malo bližje. Grb Slovenije je v zajedničkem grbu v spodnjem polju, ter kaže na modrem ozadju p e t e r o ž a r n o srebrno z v e z d o ,
pod njo pa
srebrni p o l u m e s e c . Kaj naj predstavlja
ta grb? Takrat, ko so ga določili, je bilo
čitati po časopisih, da je to grb »stare Ilirije«. Ne glede na dejstvo, da je bila Ilirija
vse nekaj druzega, kakor Slovenija, m o ramo tu ugotoviti, da je bil grb ilirskega
kraljestva zlata galera na modrem polju,
ki, kakor smo že poudarjali, nima niti najmanjšega historičnega in narodnega stika
s Slovenijo. Sedanji grb pa ima še vse drugačne napake, tako da se ga moramo naravnost sramovati. Ali ne veste, ljudje
božji, da je p o l u m e s e c znak naših stoletnih sovragov in trinogov, aziatskih
Turkov,
peterožarna
zvezda
pa znak naših modernih trinogov in evropskih aziatov, barbarskih I t a l i j a n o v ?
T a k o nosimo v našem grbu z n a k e n a š e g a s u ž e n j s t v a pred celim svetom.
Naj nam nihče ne reče, da je t o vprašanje
malenkostno. — Edini pravi grb Slovenije,
ki bi bil tu na mestu, je stari kranjski grb,
moder orel na srebrnem polju z belo-rdeče
šahiranim ščitom, rdečimi kremplji in rdečo krono. Iz tega grba so nastale po heraldičnih pravilih barve naše trobojnice, kii
je bila obenem kranjska deželna zastava,
za katero smo se bili in trpeli še med svetovno vojsko, a končno vendar-le zmagalL
Te barve in ta grb so ukoreninjene v duši
slovenskega naroda in nikakor ne kaže jih
vreči kot staro šaro čez krov. G r b a K o r o š k e i n Š t a j e r s k e ne moreta priti
v poštev, ker so te dežele povečini priklopljene Nemški Avstriji in ker so ondi še
priznane kot samostojne pokrajine. Njih
barve, in grb b i m o r a l e b i t i n a r a v nost prepovedane
v Jugoslav i j i . Našim bratom na Koroškem in Štajerskem pa ne bode težko sprejeti ta v
resnici slovenski grb tudi za svojega iz historičnih in nacionalnih ozirov. Naše p o slance in našo javnost poživljamo, da p o svečajo tej zadevi večjo pazljivost ter da
odločno zahtevajo odstranitev dosedanjega
skrpucancga grba, ki je škandal za Slovenijo, ter nadomestitev z modrim orlom.
XY.
— Pisarna Katoliške Lige se nahaja
odslej v »Dobrodelnosti«, Poljanski naisip
štev. 10., kamor je nasloviti vse pošnljaive
na društvo.
— V IT. artilerijsko podoficirsko šolo
v Mariboru se na podlagi rešenja ministrstva vojne in mornarice FDJ. br. 5066 o d
13. julija 1920 sprejme do 200 mladenSev
iz gradjanstva in iz vojske. Kandidat iz
gradjanstva mora za sprejem izpolniti sledeče pogoje: 1. da je podanik kraljestva
Srbov, Hrvatov in Slovencev, kar doktižo
z domovnico; 2. da ni mlajši od 17 in ne
starejši do 20 let, kar dokaže z krstnim
listom; 3. da je izvršil dva razreda ginjnazije ali realke, a v skrajnem slučaju, da j e
izvršil 4 razrede ljudske šole, kar dokaže
s šolskim spričevalom; 4. da je lepega vedenja in da ni kaznovan, kar dokaže s potrdilom (nravstvenim spričevalom) občinskega rada; 5. da ima starševo (varuhovo)
dovolienie. du smo stopiti v podoficipsko
š o l o ; to potrdilo mora biti overovljeno tudi
od občinske oblasti; 6. da je neoženjen, kar
dokaže s potrdilom občine. — Kandidat iz
Kadra (vojske) mora za sprejem v to šolo
izpolniti sledeče p o g o j e : 1. da je izvršil
najmanj 4 razrede ljudske šole; 2. da je izvršil rekrutno izučbo; 3. da je neoženjen;
4. da ni kaznovan in 5. da je od komando
priporočen kot dober vojak. — Kandidati
iz gradjanstva se imajo prijaviti s svojeročno pisano prošnjo komandantu II. artilerijske podoficirske šole v Mariboru, v
kateri pa morajo tudi izjaviti, da pristajajo
na vse obveznosti, predpisane v Uredbi o
podoficfrskih šolah v stalnem kadru. Tej
prošnji morajo biti priložene vse zgoraj
pod 1., 2., 3., 4., 5. in 6. omenjene listine.
Prošnja in priloge morajo biti kolekovane.
Kandidati iz vojske naj prosijo za sprejem
v šolo pri raportu njihove komande in
predlože listine označene pod 1 do 3. Prijave vseh kandidatov iz gradjanstva in iz
vojske morajo biti v komandi II. artilerijske podoficirske šole do 20. sept. 1920, a
javiti se imajo osebno na dan 29. sept. 1920
o b 7. uri zjutraj v svrho zdravniškega pregleda in rešen j a o prejemu v šolo. Sprejemni izpit se ne polaga. Tečaj šole traja
2 leti. Po dovršeni šoli se bedo absolventi
razporedili po artilerijskih polktn Kot podnaredniki, kjer bodo služili dalje za povišanje. Oni, koji izvrše šolo z odličnim ali
prav dobrim uspehom, imajo pravico do
polaganja izpita za čin oficirja. Za brezplačno vožnjo do Maribora naj se kandidati
iz gradjanstva prijavijo pri najbližnji pukovski okružni komandi, kjer dobe »objav o « , če dokažejo, da so resnično zaprosili
za sprejem v II. artilerijsko podoficirsko
šolo. V slučaju, da kandidat ne bo sprejet
v šolo, mu izda komand, podoficirske šole
»objavo« za zopetno vrnitev. Kandidatom
iz vojske izdajajo take objave njihove pristojne komande.
3z
o z e m l j a .
z D o b r o v o v Brdili. Tu so priredili v
nedeljo 12. t. m, dobrovski in biljanski dijaki jako dobro uspelo narodno veselico.
Igrali so »Anarhista^ in »Nocoj je prav lep
večer«. Pri veselici sta sodelovala moška
pevska zbora iz Medane in Biljane ter
biljanska godba. Prvikrat je dala navzoča
množica duška svojemu narodnemu navdušenju, k o je godba zasvirala »Hej Slovenci«, Vsi navzoči so vstali in burno ploskali.
Slišalo se je tudi o b i ' o živio-klicev. Pri
prosti zabavi na d o b r o v s k e m trgu so pa
morali pevci večkrat ponavljati narodne
pesmi, kakor »Naprej«, »Lepa naša domovina«, »Što čutiš, Srbine tužni« itd., vedno
spremljani od bučnega odobravanja navzočega občinstva. Mašo »Hej Slovenci« so
pa v e d n o vsi navzoči — in bilo jih je več
sto — peli in zaključili s klici »Živio Slovenci«. Italijanski karabinijeri in vojaki
so pa prav neumno gledali, ker od vsega
niso prav ničesar razumeli. Z izidom veselice so bili vsi navzoči prav zadovoljni, posebno ker ni bilo ne plesa ne popivanja.
Sploh je to jako razveseljivo dejstvo — in
m o g o č e edino pri nas — , da se ljudstvo
vedno bolj streznjuie in vedno bolj in bolj
opušča ples in popivanje. Mesto tega je pa
nastalo med raznimi vasmi in trgi plemenito tekmovanje v prirejanju narodnih veselic s petjem. Tudi društveno življenje na
katoliški podlagi se vedno bolj in boli razvija in poživlja. Upajmo, da nam b o kmalu
m o g o č e dokazati to tudi dejansko v krščanskih organizacijah in pozitivnem delu.
Lahom naj pa te naše prireditve dokažejo,
da nas njih težki jarem ni upegnil in da je
v »nebeški Juliji« vsak dan več zavednih
Slovencev.
fCorolke novEce.
k Na Koroško! Koroška jesen je znana vsled svoje miline posebno ob jezerih.
Ravno sedaj je bivanje ob Boškem, Vrbskem in Klopinjskem jezeru poseben užitek za one, ki med poletjem niso mogli
nastopiti svojega dopusta. Posebno Vrbsko jezero se priporoča zaradi svojih toplih kopeli in prekrasnih izletov. — Tudi
naše nedeljske izletnike opozarjamo, naj
se pridno poslužujejo turistovskega vlaka
ter posečajo našo prekrasno in toli ogroženo Podravje. Posebno priporočamo pešizlet iz Podroščice mimo vasi Breznice na
Št. Jakob (pol ure) odtod po cesti na DravIje, kjer se poslužimo dravskega broda ter
dospemo v 10 minutah v prijazno vasico
Št. Ilj, Odtod naprej vodi markirana s tablicami označena pot v dobri 'pol uri v Logoves, odkoder je samo še 10 minut do
Vrbskega jezera. Kdor ljubi višinski izlet,
jo iz Logevasi lahko udari ob novozgrajeni
cesti na Škofiče in odtod ali po cesti na
Hodiško jezero in v Ribnico, ali pa po markirani poti čez Goriče mimo Rozenbergovega ribnjaka na Otok. Od domačih gostilen posebno priporočamo: Gostilno pri
pošti v Št, Jakobu, gostilno Schleicher v
Logivesi, zajutrkovalnico Strajnik v Ribnici ter za povratek v Vetrinju ctablissement Majernik, Vest, da letoviščnikom v
našem pasu ni dovoljeno bivati od 10. t. m,
naprej, je neosnovana in nastala vsled te-
ga, ker so bili Nemci v pasu B primorani
vsled slabe aprovizacije odsloviti 10. t. m.
vse svoje goste o b Vrbskem jezeru.
Mi
smo hvala Bogu v boljšem položaju ter zato
še enkrat opozarjamo naše izletnike, da je
ravno, sedaj njih narodna dolžnost, da poletijo v največji meri na Koroško,
Š f a l e r s k e
s i o v l c e .
š Carinama v Celju. Kakor slišimo, se
bo morala celjska carinama ukiniti, ker
carinski uradniki ne morejo dobiti stanovanj. Na mestu bi bilo. da mesto po svojem
stanovanjskem uradu vendar že nekaj
ukrene, da se spravi to uradništvo pod
streho, če ne drugače, da se vrže par strupenih sovražnikov države, ki so nastanjeni
v mestnih hišah brezplačno, na cesto ter
odpravi celo kompanijo brezposelnih staroavstrijskih častnikov tja, kamor spadajo.
š Celjska porota. Dne 13. t. m. popoldne se jc zagovarjal pred celjsko poroto Jernej Dolinar radi poneverjenja.
Obtoženec je izvabil letos spomladi dvema tujkama, ki sta se pripeljali v Celje,
kovčeke, pod pretvezo, cla jih ponese v
hotel »pri belem volu«. K o sta tujki dospeli v hotel, je Dolinar s kovčeki, v katerih je bilo za v e č tisoč kron vrednosti,
izginil/Obsojen je bil na 3 leta težke ječe.
Dne 14. t. m. sta stala pred poroto Jakob
Golež in Anton Podgoršek radi tatvine.
Ista sta meseca maja pokradla pri trgovcu Jos. Senici v Vojniku za par tisoč kron
kož in usnja. Zagovornika obtožencev sta
bila odvetnika dr. Hrašovec in dr. Ogrizek. Obtoženi Jakob G o l c ž je bil oproščen. Podgoršeku pa je p o krivdoreku porotnikov prisodil sodni dvor tri leta težke
ječe. — Popoldne se je vršila porotna
razprava proti Neži Mlinšek radi detomora. Nezakonska mati je 25. junija t. 1. zakopala svoje novorojeno dete ter ga s tem
umorila. Zagovornik dr. Hrašovec. Obsojena je bila na dve leti težke ječe, z enkratnim mesečnim tr.dim ležiščem in temnico vsakega 25. junija.
š Celje, Policija je aretirala četvero
beračev, ki so na drzen način nadlegovali
pasante in goste v tukajšnjih gostilnah.
Cela četvorica so sami delomržneži ter
pristojni na vse vetrove, le v mesto in v
bližnjo okolico ne.
Uubllanske novice.
lj »Scapinove zvijače«, Molidrovo komedijo v treh dejanjih, vprizori Ljudski
oder v nedeljo, dne 19. t. m. ob 8. uri zvečer. Vstopnice se dobe že danes v predprodaji v trafiki gospe M o d i c e v e v Kopitarjevi ulici in v prodajalni Nove založbe
na Kongresnem trgu.
lj Otvoritev sezone, V četrtek, 16. t. m.
se je otvorila dramska sezona s Cankarjevo k o m e d i j o » Z a n a r o d o v blagor,« Predstava ni bila najbolje obiskana.
Oceno
prinesemo, ko bo naš poročevalec dobil
primernejše mesto, kjer mu bo mogoče
predstavi slediti.
lj Koncertna turneja Zlatka Balokoviča. Največji jugoslovanski virtuoz na
goslih Zagrebčan g. Zlatko Balokovič bo
pred svojim odhodom na zopetno koncertno turnejo v Pariz in London koncertiral
tudi pri nas in sicer v Mariboru, Celju in
Ljubljani začetkom oktobra (najbrže 8.,
9. oziroma 11.). O našem umetniku b o demo v kratkem poročali več.
lj II. komorni večer godalnega kvarteta Zika v ponedeljek točno ob osmih v
Unionu. Občinstvo naj napolni dvorano do
zadnjega kotička in tako dokaže, da ceni
kulturno delovanje br. Zika, Sancina in
Černyja, Vstopnice v trafiki Dolenc v Prešernovi ulici,
(K)
lj Krekova prosveta. Predavanje za
vse člane se b o vršilo jutri ob 6. uri v
društvenih prostorih.
(k)
lj Citrarski koncert v soboto, dne 11.
sept. je, kar se i|"s umetniškega stališča,
dobro uspel. Obžalovati pa moramo, da je
občinstvo s tako slabo udeležbo pokazalo,
da se za to panogo umetnosti kaj malo zanima.
lj Vpisovanje v citrarsko šolo kluba
»Favorit« v Ljubljani se vrši danes 18. in
v nedeljo 19. t. m. od 10. do 12. ure dop.
in od 3. do 4. ure popoldne v šolskem poslopju »Ledina«, Komenskega ulica. Šola
citrarske umetnosti ima namen vsestransko gojiti to godbo v najfinejšem in najbolj
preizkušenem skupnem akordu harmonije.
— V šolo vstopi lahko vsakdo, ki je nadarjen za izpolnovanje citrarske umetnosti.
— Pouk se bo izvrševal v praktičnem clo
najvišje stopnje; enako tudi teorija. —
Kdor želi dobre in pravilne izobrazbe,
naj se nemudoma vpiše v šolo, kajti ta šola je prva in edina v celi Jugoslaviji, ki
nudi vsem ljubiteljem tega instrumenta
pravilno in perfektno izobrazbo.
lj Zabavni odsek Društva .zasebnega
uradbtšiva Slovenije vabi, z ozirom na
bližnjočo se zimsko sezono, vse cenjene
tovariše in tovarisicc, ki se zanimajo za
zimske prireditve, t. j. zabavne večere,
plese itd. cla se zanesljivo udeleže sestanka, ki sc vrši v sredo dne 22. septembra
ob 20, uri
(8. uri zvečer)
v
»Prešernovi
sobi« restavracije prt Novem svetu, Gosposvetska cesta št. 14. Že dedaj pa prosimo vse orie tovariše in tovarišice, ki nameravajo obiskovati letošnji plesni tečaj,
ki se prične začetkom novembra, da se
prijavijo pismeno ali ustmeno najkasneje
do 10. oktobra v društveni pisarni, Gosposvetska cesta 12/11,
(k)
lj Razstava pokiStva v Narodnem domn. Profesor in nfrodni slikar, g. Drag.
I n k i o s t r i - M i o e n j a k , rodom Dalmatinec, je prenesel iz Trsta svojo delavnico in svoj atelje za izdelovanje pohištva
v modernem narodnem jugoslovanskem
slogu v Ljubljano, da je rešil svoj dragoceni inventar ha osnutkih in začetih delih
pretečega opustošenja po fanatičnih tržaških fašistih. Umetnik Inkiostri-Midenjak
bo tukaj nadaljeval svoje delo in ima namen, ustanoviti v Ljubljani š o 1 o - d e 1 a v n i c o za izdelovanje pohištva v narodnem slogu. Da predstavi svojo umetniško-narodno obrt tukajšnji javnosti, je
uredil v Jakopičevem paviljonu, ki mu ga
je slikar g. Jakopič stavil blagohotno na
razpolaganje, r a z s t a v o
svojih vsled
prerane preselitve deloma še nedogotovijenih del in svoje delavnice. V ponedeljek
20. t. m. o b šestnajstih b o otvoril g. prof.
Inkiostri-Midenjak to razstavo s kratkim
stvarnim predavanjem v ožjem krogu povabljenih strokovnjakov, zastopnikov novinarstva in drugih merodajnih in interesiranih faktorjev. Od torka 21. t. m. pa bo
razstava stplošno pristopna vsemu občinstvu, vsak dan od 9. do 11. dop. in od 3.
do 5. popoldne, in sicer brez vstopnine.
Ideja, izdelovati pohištvo v umetniškem
narodnem jugoslovanskem slogu, je vsekakor uvaževanja vredna. Zato je zbudila
vest o tej razstavi in namen umetnika g.
Inkiostrija - Midenjaka, ustanoviti tukaj
š o l o - d e l a v n i c o za to panogo narodne obrti, občno pozornost in zanimanje ne
le v prizadetih krogih, temveč tudi v širši
javnosti. Zato bomo o tem novem umetniško-obrtnem pojavu še poročali.
lj Falsificirani 20 dinarski bankovci
krožijo v velikih množinah po slovenskem
ozemlju. V zadnjem času so pri nekem zavodu v Ljubljani zaplenili večje število takih ponarejenih bankovcev. Občinstvo zato opozarjamo, da naj b o pri sprejemanju
20 dinarskih b a n k o v c e v zelo previdno.
Ljudje, kateri potujejo v Nemško Avstrijo,
naj ne zamenjavajo nemškega denarja ob
povratku v domovino za naš jugoslovanski
denar že v nemškem ozemlju, ker je d o g nano, da se je pri nekih bankah v Nemški
Avstriji našim ljudem izročilo ogromno
število ponarejenih 20 dinarskih b a n k o v cev.
lj Produktivna zadruga čevljarjev za
Slovenijo naznanja svojim članom prodajo
usnja v ponedeljek, dne 20. septembra t. 1.
ob 3. uri popoldne, Hrenova ulica 4.
(k)
lj Pretep in rop. V gostilno Antona
Križnika na Brdu pri Viču so prišli nekega
večera štirje neznani mladeniči, ki so p o klicali, pili in v redu plačali tri steklenice
piva in nekaj jedil. Dva od njih sta vedno
hodila ven in nazaj v gostilno; ko sta bila
dva v gostilni, dva pa zunaj, je prišel mimo
zunaj stoječih dveh gostilničarjev 17 letni
sin Albin, katerega je eden od njih, ne da
bi bil izpregovoril besedo, udaril po prsih
s palico. Na Albinov klic je skočil iz hiše
njegov 22 letni brat Anton, ki je zgrabil
enega napadalca in ga vlekel proti gostilni, da bi dognal, kdo da je. V gostilni ostala
sta začela nato s palicami po mizi razbijati
in razsajati in je eden od njih udaril A n tona Križnika z boksarjem na desnem licu
in nad levim očesom. Med tem vrvenjem,
k o sta o č e in sin nasilneže iz gostilne rinila, je bila pretrgana Antonu Križniku
zlata verižica, od katere je bila polovica
odnesena. Tudi gostilničarka je bila udarjena.
Karosfis?©
gSecSiSfe.
Opera.
Sobota, 18. septembra. Lepa Vida — izven.
Nedelja, 19, septembra Prodana nevesta —
izven.
Ponedeljek, 20. septembra. Zaprto.
Drama.
Sobota, 18. septembra, Za narodov blagor
— B.
Nedelja, 19, septembra. Anfisa — izven.
Ponedeljek, 20. septembra. Za narodov
blagor — C.
•
•
•
V dramskem gledališču se pripravlja
za prihodnji teden Ogrizovičeva »Hasanazinica« in Shawov »Pygmalion«, V operi se
pripravljajo »Glumači«, »Gozdne
vile«,
»Trubadur« in »Faust«.
prvem in drugem dejanju pa se je v nekaterih prizorih premalo poglobil v svojo vlogo. »Lim« je igral v prvem dejanju boječe,
v ostalih mnogo boljše. Za prvi nastop jc
bil njegov uspeh zadovoljiv. »Sveder« pa
bi kot mojster mora! pokazati odločnejši
nastop. »Štrukelj« in »Burja« sta igrala
premalo živahno. Njihov nastop je bil preveč prisiljen. »Pepca«, »natakarica« ir
gospa »italijanka« s svojima hčerkama, so
se premalo poglobile v svoje vloge. Vsekakor pa so vsi pokazali dobro voljo in pričakujemo, da se drugo leto pokažejo v kaki domači gri. — F. R.
pr Dr. Anton Breznik: Slovenski pravopis. V Ljubljani 1920, Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena K 12,— Že zelo
smo potrebovali novega priročnega Slovenskega pravopisa, zakaj po Breznikovi
obširni slovnici ni bilo lahko brskati za
posameznimi pravopisnimi pravili. Zdaj
sta nam v obilni meri ustregla založništvo
in pisatelj, V priročni knjižici so podana
glavna pravila iz pravopisja, lepo urejena,
da jih Človek, ki je v dvomu nad pravilno
pisavo v ti ali oni stvari, takoj in brez
težave lahko najde. Posebno koristno je
to da so v slovarju navedene tujke, ki
jih tako pogosto in brez potrebe rabimo,
in so poleg lepe slovenske besede, s katerimi lahko nadomestimo rabo tujk, ki delajo naš jezik neslovenski. Knjižico toplo
priporočamo v s e m ;
noben dijak, noben
izobraženec ne bo nio.,el izhajati brez nje.
pr Gledališki list, ki ga je ravnokar
izdala uprava narodnega gledališča in ki
ga ureja Oton Župančič, je nekaj za naše
občinstvo povsem novega in priznati m o ramo, nekaj prav izvrstnega. Ta list prinaša za vsak teden ves spored obeh gledišč, dramskega in opernega z imeni vlog
in igralcev. Kar mu pa daje trajno, literarno vrednost, je to, da podaja izpod peresa naših prvih strokovnjakov popis vsebine iger, kratke životopise dramskih pisateljev in opernih komponistov ter vzbuja s tem v občinstvu vse večje zanimanje
in razumevanje za igrane odnosno pete
proizvode. Tako prinaša prva številka poleg sporedov iger z njih kratko vsebino
tudi Župančičev esej o komediji »Za narodov blagor« s sliko Ivana Cankarja iz
let, ko je spisal to dramatično delo, p o tem zanimiv životopis Leonida Andrejeva
o b priliki vprizoritve njegove »Anfise«
ter študijo o izvirni operi Rista Savina
»Lepa Vida« izpod peresa Dr. Kozine. Zanimiva je gledališka kronika. Iz nje izvemo, da dobiva edino belgrajsko narodno gledališče 13 milijonov, vsa 3 slovenska narodna gledališča v Ljubljani in M a riboru pa samo 4 milijone kron, zagrebški
umetniški zavodi tudi samo 6 in pol milijonov kron. Zanimiva statistika! — Posebno razveseljiva je vest o gledališki
knjižnici, ki jo b o d e izdajal in urejeval
intendant prof. Juvančič. Kot prvi književni dar izide b o d o č i mesec Gogoljev
»Revizor« v prevodu dr. Ivana Prijatelja.
— Gledališki list, pri katerem sodelujejo
naši najodličnejši pisatelji in glasbeniki, je
tiskan v okusnem formatu in na lepem papirju. Cena 2 K je za lepo vsebino, ki jo
nudi, zelo zmerna. Dobival se b o d e po
vseh ljubljanskih knjigarnah, pa tudi v
večjih mestih na deželi, tako da si občinstvo z dežele za teden naprej lahko uredi
poset naših gledališč. Izdaja tega lista je
bila prav dobra misel ter ga našemu občinstvu kar najtopleje priporočamo.
A.
pr Kratka srbska gramatika in čitanka, Sestavil dr. Josip Mencej. Založila
Učiteljska tiskarna v Ljubljani, kjer se
knjižica tudi naroča. Cena 10 K 80 v.
Orlovski vestnik.
OrEovskE
Orlovski tabor v Leskovcu pri Krškem
se vrši v nedeljo, 26. sept. 1920. Spored:
Dohod gostov iz Zagreba in Obsavja med
6 . - 7 . uro zjutraj na postaji Videm. Ob 9.
uri zjutraj sv, maša v podružnični cerkvi
pri sv, Ani, po maši tabor, govore zastopniki prosvetnih organizacij. Ob 2. uri pop.
veČernice. Po večernicah javna telovadba
na dekanijskem vrtu. Za ta tabor vlada v e liko zanimanje v Obsavju in krški d o lini. Krščanska mladina krškega okraja b o
praznovala ta dan praznik probuje krščanske zavesti. Na dan! Na plan!
Orlovski odsek v št. Jakobn ob Savi
izreka osrednj. odboru SDZ iskreno zahvalo za poklonilni dar mesto venca u m r lomu Mih. Gradu v znesku 200 kron. —
Bratje Orli! To darilo naj vas vedno spominja na našega najboljšega brata, ter
hodimo neustrašeno in pogumno naprej
po poti, ki nam jo je začrtal pokojni Miha.
Predsednik.
P r o s v e t a .
pr Lumpacij Vagabund v Lipoglavu pri
Šmarju. V nedeljo 13. t. m. so uprizorili lipoglavski dijaki, člani Slov. dij. zveze, burko v 3. dejanjih »Lumpacij Vagabund.« Bila jc to prva uprizoritev na Lipoglavu, ki je
bila nepričakovano dobra. Največjo živahnost pri igri je vzbujala vloga »Kneftra«.
Bila je vseskozi dobro igrana. »Šivanka« je
bil posebno dober v drugem dejanju. V
Ilirija : Concordia, Zagreb. Nogometne tekme med Ilirijo in Concordijo v soboto in nedeljo 18. in 19. t. m. b o d o morda
največje in najvažnejše v letošnji sezoni.
Proti Concordiji, ki jo smatrajo mnogi za
najmočnejši klub v Jugoslaviji, postavi Ilirija svoje najboljše ljudi. Ilirija se nahaja v
tauko močni formi kot doslei še nikdar. Za-
četek točno ob pol 18. uri. — Nedeljska
predtekma Ilirija rez. ; Primorje o l e t a istotako najboljši šport, Primorje sestoji večinoma i? starih, rutiniranih igralcev, ki so
nastopali preje za Ilirijo in Slovana; rezerva Iliri e je na najboljšem glasu, Pričetek
predtekme je ob 18. uri. — Vstopnina običajna. V nedeljo veljajo vstopnice za obe
tekmi.
(K)
TROŠARINE PROSTO KUHANJE
ŽGANJA.
V vseh pokrajinah razven Srbije s«
počepši od 20. septembra ne bo plačevala
trgšarina od onega žganja, ki ga izdelajo
posamezniki iz lastnega pridelka za domačo porabo. Od te ugodnosti so jzkljuoni, ki trgujejo f alkoholnimi tekočinami (žganjem, špiritom, vinom in pivom)
pa debelo ali drobno in oni, ki take tekočine točijo, ali ki se četudi na tuj račun
bavijo s prekuhovanjem žganja ali z izdelovanjem rozolje, likerjev in drugih začinjenih alkoholnih tekočin.
D o b a za trošarino prosto kuhanje žgapja se odmeri, č e znaša prostornina žgalpega kotla 80 litrov ali manj, v slučaju da
*e kuha žganje iz koščičastega sadja (izv z e m i i trnoiice), vina, vinskih drož, vinskega aH sadnega mošta, grozdja in medice, ako ne šteje družina v e č kot pet članov, s 24 urami; č e šteje družina v e č kakor pet a ne čez deset članov, z dvema
dnevoma in če šteje v e č kakor 10 članov,
s tremi dnevi. Pri kuhanju žganja iz drnujj, trnolie, šipkovih jagod, jabolk, hrušk
in ostalega pečkastega sadja, jagod, robidnic, malin, murv, koreninic in nestisnjenib vjaskih tropin se določi še enkrat tako
dolga doba, pri kuhanju žganja jz stisnjenega pečkastega sadja (prešovne) pa trikrat tako dolga doba, kakor č e se kuha
žganje iz koščičastega sadja. Če ima kotel
večjo prostornino kakor 80 litrov, se določi sorazmerno krajša doba.
Pri določitvi števila družinskih članov štejejo le oni rodbinski člani in popli,
ki
n » d 12 let stari in se nahajajo pri družinskem glavarju na hrani in v stanovanju.
K d o r želi trošarine prosto kuhati
žganje za domačo potrebo, si mora nabaviti dva izvoda prijavnega in preglednega
Usta, jih v stolpcih ena do osem izpolniti
ter si preskrbeti v rubriki devet obeh listov potrdilo občinskega predstojništva,
da so njegove navedbe resnične in da ni
proti dovolitvi trošarine prostega kuhanja
žganja nikakega zadržka. S talco potrjenima izvodoma prijavnega in preglednega
lista se ima nato Zglasiti pri oddelku finančne straže, v čpgar službenem okolišu
biva, da mu določi dobo, v kateri bo imel
trošarine prosto žganjekuho izvrševati.
Odobreno kuhanje žganja se ima vršiti nepretrgoma po dnevu in ponoči. Kuhanje žganja v drugem kakor v prijavljenem
in odobrenem času, na drugem kakor na
prijavljenem kraju ali na drugi kakor prijavljeni žgalni pripravi je strogo prepovedano. Prepovedano je pa tudi kuhanje
žganja iz snovi, ki jih pripravnik ni sam
pridelal, ali ki jih je sicer sam pridelal, a
jih ni prijavil.
Če vrši kdo trošarine prosto žganjekuho za domačo potrebo z dovoljenjem,
ki si ga je pridobil na podlagi prijave neresničnih podatkov ali če v dobi, za katero mu je to kuhanje dovoljeno, toči alkoholne tekočine ali č e z njimi trguje,
smatra se kuhanje žganja kot tihotapstvo,
ki se kaznuje s 4- do 6 kratnim zneskom
po predpisih o pavšalira.nju pripadajoče
trošarine.
Pri osebah, ki jim je dovoljeno trošarine prosto kuhanje žganja za domačo p o trebo se ne sme nahajati nobena neprijavljena žgalna priprava, ki bi se morala
po obstoječih predpisih prijaviti, in tudi
nobena čegavakoli tuja alkoholna tekočina. Osebe, ki jim je dovoljeno trošarine
prosto kuhanje žganja £a domačo potrebo,
smejo pa razven tega kuhati žganje tudi
proti plačanju trošarine, ako izpolnijo vse
v tem oziru obstoječe predpise.
Kdor želi prodati gotov del žganja,
ki ga je nakuhal trošarine prosto za domačo potrebo, sme to storiti le tedaj, če
je to prej prijavij pristojnemu oddelku finančne straže ter plačal pri pristojnem
davčnem uradu trošarino za ono količino
žganja, ki jo želi prodati. Pri tem se ima
plačati trošarina po 5 dinarjev v zlatu od
hektoliterske stopnje alkohola.
Prekuhavanje trošarine prosto nakuhanega žganja ni prepovedano, a se ima
prijaviti pristojnemu oddelku
finančne
straže in izpolniti se morajo vsi glede prekuhavanja žganja veljavni predpisi,
Dosedaj v Sloveniji veljavni predpisi
o davka prosti žganjekuhi se z 20. septembrom t. J, razveljavijo, vsled česar izgubijo vse že odobrene prijave in tudi vsa
morebiti že izdana dovoljenja za davka
prosto žganjekuho, v kolikor se nanašajo
na čas po polnoči med 19. in 20. septembrom 1920, veljavnost. Od tega trenutka
dalje se imajo izdajati dovoljenja za trošarine prosto žganjekuho izključno le po
določilih nove naredbe. V slučaju, da ie
že b l lo kaki stranki izdano dovoljenje za
trošarine prosto kuhanje žganja za dobo
po 19. septembru t. 1., všteje se dovoljena
doba v ono dobo, ki pritiče stranki po d o ločilih nove naredbe, v kolikor pa morda
čez 19. september 1920 dovoljena doba za
kuhanje žganja presega ono dobo, ki stranki po določilih nove naredbe pritiče, m o ra stranka presegajoči del dobe naknadno
obdavčiti.
Tiskovine za prijavni in pregledni list
se dobe pri oddelkih finančne straže in
pri gospodarskem uradu delegacije ministrstva financ v Ljubljani. Cena ene pole
(2 listov) znaša 1 krone.
Ker morajo prijavriiki davka proste
Iganjekuhe prinesti k oddelku fiaanJne
straže že deloma izpolniene in od občinskega predstojništva potrjene prijavne in
pregledne liste, bi bilo zelo priporočljivo,
č e naroče županstva za v?e svoje občane
potrebne tiskovine skupno r " i gospodarskem uradu delegacije ministrstva financ
v Ljubljani.
«9ll .
ln
najfinejšo marmelado
V L|Ql)liS9i prostorja trgovino 7ifnn kavn
veliko dvorišče, dvoriftčno poslopje. CillllU RUlU nudi po n a j n i ž j i ceni
d. d. Triglav v Šmarci pri Kamniku.
Kupci naj pošljejo svoje naslove: Haus- Istotam ee kupijo tozadevne surovine.
New York-Buenos-Ayres-Rio
verkauf 13, poste restante. Spleileld.
ter
in m po
Naslov pove upravništvo
pod St. 3 8 « .
»Slovenca"
2000 kg
ž e l e z n e 21ce
2 m m premera
3000 kg ž e l e z n e ž i c e
3 m m premera
1000 i s o l a t e r j e v iz poicelana,
70 X 9 0 m m -
Adolf Gftnther,
Graz, Ellsabetblnerg. 10.
Brzojavni naslov: ElektrogUnlher.
Ruto , P a F
Simon Kmeiec, Ljiifaoa,
Klobuke m slamnike šivalne stroje,
vseh vrst, od preprostih do najfinejših
nudi vedno v zalogi tovarna klobukov
in slamnikov
F r a n c
C e r a r
v
S t o b u
16. 9.23h 735-7
15-2
17./9. Sli
14-9
PUCH
vozna kolesa,
plašče in cevi
poŠta in ZelezniSka postaja Domžale pri Ljubljani.
V popravila prevzema tudi vsa tozapriporoča
devna dela ter preobl >kuje po najnovejši
modi. V Ljubljani prevzema vsa naročila ln moderniziranje tvrdka Kovačev 6
i Trsan v P ešernovi al ci št. S, kjer »o
tudi vsi vzrorci vedno na razpolago. LJubljana, Sodna ulica 7.
Ign. Vok
735 4
j-:.. U.
jasno
X
'J0-5
' "T-
|
jasno
2-2
lavoriiiifi mm
zah. |
m peoiivaiita
se sprejme v službo takoj. Pogoji po
dogovoi u. ii a varna »Sion« Ljubljana.
.:tJWU!"«i &.! lJ?Jfs!!l. pravo za
žganjekuho, lahko jse kuha kar naciaijuie rabljeno sode od žganja i vina
različne stekle lice iu hrastove plohe
J. C vek, a amulis.
3831)
hrastove in b u k o v e parketne deščice, frsije za štukaturo, prvovrstno
bi8go dobavlja talipj v vsaki množini Jos p fnu, LJubljana, Gradaska
ul:ca 22. — Telefon interurban 5»3.
laneno seme,
v, kumno, ter
vse druge deželno pridelke
kupuie trgov na a semeni
Sever & Komp., Ljubljana,
Wolfova ulica št. 12.
Pri
z d r u ž e n i braiovski
se dobi edino v gostilni pri „Palmatincu" Sodna ulica it. 4
za strope izdeluje in prodaja na debelo
in drobno m' po K 4'S0, pri večjih naročilih znaten popust. An t. Steiner.
Ljubljana, Jeranova ulica, 13. (Trnovo)
skiaduici v H r a s t n i k u
se raz-
pisuje mesto
m-
R e f l e k t i r a se s a m o na p r v o v r s t n e , s a m o s t o j n e m o č i , k i
so v tej, ali v s a j v t e m u p o d o b n i stroki vže d e l o v a l e . P l a č a
po d o g o v o r u , nastop takoj. L a s t n o r o č n o p i s a n e p o n u d b e z
n a v e d b o d o s e d a n j e g a s l u ž b o v a n j a in s s p r i č e v a l i naj se do
1. oktobra dopošljejo
niče v Hrastniku.«
na:
»Lokalni odbor
bratovske
sklad«
3844
Električna likala b
najsolidnejši izdelek najnižie cene. — Zavod za tehnične in elektrotermične naprave Vojnovlč & Cie., Ljubljana, Wilsonova cesta št.32.
— -
Razglas.
jasno
1-2
-
88 PH nov, eleganten p 6 sedeži se po
ceni proda v Goičavi garaži, Ljubljana
Na Javni prostovoljni sodni dražbi,
ki se bo vršila dne 25. septembra t. 1.
popoludne ob 8. uri na Marijinem trgu
štev. 2, to je v skladišču gosp. Franca
Seuniga v LJubljani, p r o d a l o se bo
42 zaboev i e b l j e v takozvanih r o m a r j e v , katere potrebujejo osobito
čevljarji, ia štirje vinski s o d i .
Okrajno sodišče v Ljubljani, 17.0.1930.
730-?
PailHTlUb
v mju
griži
Kolodvorska ulica 26.
po znižani ceni trgovina Avgust čadež
v Ljubljani, Kolodvorska uL 35. 3770
Baro- Tormo. P.ltirom.
motor ,1 toi-^ncB Nobo,
mutei
vetrov
v C
v mm
v C
J pC Kupim bukove, hrastove in smrehvJ, kovo hlode za žngo. Ponudbe z
lino, glasovr, petie ali srbohrvaščino ceno na naslov: ivan l^ska, Ljubljana,
in daje primemo nagrado onemu, kdor Metelkova ulica 4.
38.j.>j
mu preskrbi sianova ne brez pohištva,
sestoječe se i r. ene sobe in Kuhinje.
Cenjene ponudbe na upravništvo »Slovenca" pod »Konservalorist
zdravniško priporočeno črno dalma»
tinsko vino
di
Brezplačna pojasnila in prodiia
voznih listov za potnike z Slovenije edino ie pri:
Cšflflrelni papir ^ J S U ^ ^ ^
(Jas
opaiu% ar, a
se i odučeKonse vafor-isobvezuje
! brezpia&no,
vati
vio-
Janeiro Santos-Montevidea.
N a z n a n i l o .
Ljubljana 30G m n. m. viš.
5 Kavalir, Gospod K. L. se je te dni
zelo nobel vozil 5 izvoščkom po Ljubljani
v družbi svojih prijateljev. Pred neko kavarno ga je čakal izvošček, kateri je zahteval od kavalirja, da naj mu plača vožnjo. Prepirala sta se tako glasno, da ju je
prišel mirit mož postave, ki je rekel, naj
kavalir izvoščka plača, kar je pa kavalirja
loKovlu drv t m
Podpisana javlja cenjenim odjemalcem, da blagovolijo naslavljati svoje
dopisa in naročbe edino le na firmo
»Sodarska zadruga za selško do luo
na Češnjiol«, p. Železniki.
3785
Izgubila se je dcnarnica na Sv. Petra
cesti in mal zavitek. Kdor jo jc našel, naj
jo odda na Sv. Petra cesti pri trgovki Rogelj. Dobi odškodnino.
17./0. ar,
ln psijcito.
Sprejme se pošteno ripkjp ki zna ku- Proda hjPa B takojšnjim stanovanjem, NfllfllffiP PA v s l u ž b i >
me^to prese
IlIiJU Ob enem se pri da tuid
samostojno
uuniu hati in tudi
ifUliinOl.lU miniti. _ Na lov se izve
nekoliko druga domača dela opravljati sobna oprava. Poizve se: Rožna do- v upravi »Slovenca" pod št. 3839.
3847.
v res dobro službo v Ljubljano. Naslov lina, gostilna Končan.
Nekaj vagonov
pove uprava »Slovenca" pod flt. 3838.
finih
Kupimo vefi vagonov rnna Ponudbe
slov por ^uprava lista pod št. 3802*
zdravega ln suhega 0GIIU. na BAC- najvišjih cenah droger'ja I. C. Kotar
3833
KAN d. d. sa mednarodne transporte, Ljubljana. Volfova ulica 3.
Ljubljana, Dunajska oesta it. 33.
plašči,
Več kovčekov z obleko, perilom
P ° ceni* nova" 1 1
, zračnice, In čevlji potnUke pitlage se bode profinalni rfnnii in vsakovrstni deli, kar- dajalo dne 20. sept t. i. ob 10. uri v
MVallll Mltlj! Oidne svetilke, gorilce skladišču ju ž. železnice v Ljubljani.
i. t. d. Sprejmejo se v popravilo dvokupujemo (zaboj 1 dvema vrčema) po kolesa in razni stroji. Pri Batjel-n, Kupci se vabi;o.
K 50. franko postaja odpošiljatelja. Hro- Ljubljana Stari trg it. 28
Postaja Ljubljana, glavni kol.
vat * Komp. Ljubljana. Poleg realke
Radlene steklenice
tako razburilo, da je stražnika pro.ftaško
nahrulil: »Vi ste napram meni . , . . , jaz sem
se na solunski fronti bojeval za Jugosla"ijo, v kateri Vi zdaj živite!« Tragedija se
bo končala pred sodiščem.
s Nepoboljšljiv tat je Alojzij Glavač,
ki se je te dni zagovarjal pred sodiščem,
ker je ukradel Antonu Jeleniču, delavcu,
razne obleke v vrednosti 1034 ' ron. Glavač je delal na Tirolskem, kjer je bil v
Hallu obsojen na 3 mesece strogega zapora, V Inomostu je pa bil kaznovan zaradi
javne sile leta 1911, na 6 mesecev in dne
20. septelbra 1914 zaradi ropa na 5 let težke ječe. Ljubljanski kazenski senat je o b sodil Glavača na 8 mesecev tež^e ječe. P o
razglašeni sodbi je rekele g. predsed. Glavaču,: »Kaj ne, ukradeni klobuk bomo dali
Jeleniču nazaj?« — In Glavač se je protivil temu rekoč; »Ali bom šel razoglav iz
ječe?« — »Seveda, to je že skrajna predrznost! Še nagradi naj vas za to, ker ste ga
okradli!«
| Brzojavi: EsKomptna. I
Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 1.
Interesna skupnost s Hrvatsko eskoroptno banko in Srbsko banko v Zagrebu.
Izvršuje vse bančne transakcije nafkulantneje.
Denarne vloge. - Nakup in prodaja: Efektov, deviz, valut,-Bkompt menic, terjatev, faktur. - Akreditivi. - Borza.
Ljubljanska kreditna banka
leva
ulica št. 2.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru in Borovliah ter ekspozitura v
delniška glavnica z rezervnima zakladi
okrog
P!wju.
K u p u j e i n p r o d a j a v s e vrste v r e d n o s t n i h
Sprejema
irSSCU®^ proti ugotlste snu o^resiovanju.
papirjev, vaSut in dovoljuje
B.
Stavbe o podjetje
H
Modistovke pozor3 •
Modistovke p o z o r !
Usafesorsftii
Tavčar k Svetina
Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6
se ? iporoča.
nainntselše
oblike
Naročajte in širite „$IovesKa"!
nagrobn h spomenikov
se
t&obe
Na d r o b n o !
1844
Ka d e b e l o !
Ljubljana, Kolodvorska ulica.
»ZBIRAJTE
ZA
SKLAD
vedno v zalogi, dalje
15 vrst m a r m o r j a za p o hištvene o p r a v e , rodbinske
grobnice, m a v z o l e j i , umetniški portreti iz marmorja,
razna cerkvena dela, mlinski
kamni i. t. d.
SLOVENSKE
LJUDSKE
riooa partija
t o o a r n a r ,*
Stoto p r i
Domžalah.
mm
«
B
irnn
99
Ljubljana, Prešernova ulica 54,
nasproti glavne pošte
*r
katran, strešno lepenko, lesni cement
TO:
I k a r D U l l I E c J , [katr. smolo), asfalt, izolirane plošče,
Watproof (a la Ceresit), štukaturo, apno, opeko, portland
cement
in v s e d r u g e
gradbene
potrebščine
po
možnosti
"TiTib"^^! 1 «!!^
3846
T e l e f o n 408.
Telefon 9.
Ljiljino
Zvonarska nlica 5 (S).
Brzojavi uMontana«.
Import.
Eksport.
Prodajamo
Vse vrste kovin, rudnin in kemikalij ter vse induin kupujemo
strijsko izdelke, spadajoče v rudarsko, fužinarsko in
J
k
e
m
i
j
s
k
o
stroko.
na debelo.
Jos. Sumi nasl. D. & E. Hribar
STISKALNICE
za g r o z d j e In s a d j e
Priporoča zopet raznovrstne sladkorne izdelke na d r o b n o
in d e b e l o . —Kandite, prvovrstno suho blago, čokoladne
in desertne bonbone, pristni malinovec in marmelade.
Cene zmerne.
SELJAIC,
J O S .
ifPI
Lfuhlfana,
Sevro, Sevret,
LiubBiana.
S T O P A R
Iijubljeno, D u n a j s k o eesta St. 5
MISC1IS
iMam, Mestni trg stev. 15
se ppiporoea.
P o h i š t v o !
opreme
Trgovina s čevlji J. Blas
Ljubljana,
dežnk
iov io sofnčnh
iov
Popravila se izvršujejo
točno in soUdno.
Vseh
na drobno in na debelo po jako ugodni
Pod Trančo št. 2 (postaja cestne železnice
(preje Miklošičeva cesta št. 16)
p r i p o r o č a s v o j o zalogo
Spalne, jedilne
in gosposke sobe. Salonske in kuhinjske
o d navadnega d o najsolidnejšega izdelka.
vrst p o h i š t v o
Kolizej.
Nudimo dobre likerje: Pellnkovec, kakor tudi druge fine likerje
izdelane iz aromatičnih planinskih rož.
Nadalje kuminovec, griot in hruševi liker.
SlivovKo, brinjevec, rum in konjak, samo na debelo, po najnižjih cenah.
manufaktupna trgovina
>e»a
ker primanjkuje primernih zabojev.
lastnega izdelka si nabavite pri
Generalno zastopstvo za SHS kraljevino
H .
Postrežba točna.
Poštne poSIIJatve začasna Izključujemo,
Bratfi Utitzove, Praha
največja tovarna usnja v Cehoslov. republiki, specialitete:
bos, usnje za mobilije, antik, itd.
Tovarna slaščic
v
Ljubljana, Gradišče št. 9.
JllLLJ,. I iJJLLUlilBLT*'1 J
lodronska Hlisla MM d. z o. z.,
a.
Dobavlja: »Drava«, lesna trgovska in industrijska delniška družba Mar)bdt>
telefon interurb 548.
Velika zaloga Špecerijskega in kolonijalnega blaga, likerjev, namiznih in
dezertnih vin.
najhitreje dobavlja »Ljubljanska komercijalna družba«,
L j u b l j a n a , Bleivveisova c e s t a 18. —
d o S1
STRANKE!«
s 15. septembrom 1920
zopet otvorjena. — Velika zaloga inozemskega blaga. — Najsolidneji
izdelki, — Konkurenčne cene. — Generalna reprezentanca slovite znamke
THE FOR EVER SHOE.
ceni v z a l o g i pohištva
Karola
Cenike
Preis-a,
brezplačno. Za
Maribor,
o g l e d na r a z p o l a g o
za nakup.
. Kušftrin,
Dunajska eesta š?. 20.
-t-
S l o m š k o v
trg
6.
.FRUCTU5'
brez o b v e z e
d.d. za promet zem. proizvodov, koloni jalnim in
drugim blagom preje
Ljubljana
i® sciirii
Telefon št. 470.
priporoča Avto-kolesa ter vsake vrste gumijevih predmetov, izolirane žice za električno napeljavo, elektrotehnični materijal
po n a j n i ž j i h c e n a h .
(ustanovljeno 1883)
Zagreb, Vlaška nI. 1?.
sg&^ss
^j^pr j
Telefon 106. Brzojavl: Fructus.
i
MSmsMMBV
ŠPECERIJSKO
* BLAQO
Tlf*EX
TEHNIČNO podjetja
s
UVOZ in IZVOZ
zal
s i
Ekspozitura: Dunaj IV., Vlktorgasse 4,
SrediSCe: Zagreli, ftikoličeva uliea Stev- U.
:
STROJI proti takojšnji dostavi;
1. Žage polnojarmen in krožne žage, [
oblični stroji za rezanje nastavkov {
(Dickenhobel), oblični stroti za za- I
reze (Abricht-Ftige) in oblični stroji f
za votlo izrezovanje (kehlhobel), š
valji za okrožne žage, brusilni stroji. f
2. Stružni stroji, stroji za okroglo j
struženje (Frass), skobelniki za ko- j
vine (Shaping), stroji za vrtanje in {
brzovrtanje, škarje, ognjišča za ko- E
vače, stroji za obdelovanje pločevin. |
snovi, pile, stroji za rezanje vijakov. 1
3. Posamezne pile v vseh velikostih, \
različno orodje prvovrstnih tovarn, f
Zastopstvo v Beograda. Bukarešta in Solili
Popolne TOVARNIŠKE naprave:
Tovarne za špirit in rafinerijo, prešanje olja, škrob in drože, konserve,
testenine in pohištvo.
MOTORJI ln LOKOMOBILI:
Elektromotorji, agregatorji, stroji,
motorji na olje in bencin, lokomobili na paro in bencin, parni stroji,
lokomotive za drž. in manjše železnice, vozovi za prevažanje blaga,
vodnjaki, mali vagončki za pesek itd.
GRADBENI ma erijal:
Nosači, tračnice, ogibalnice, strešna
lepenka itd.
Jugoslovanski kreditni zavod r. z. z 0. z.
manufakturna trgovina na debelo
LJUBljRNR, Sodna ulica štev. 7
Pisarna moderno urejene
tovarne V. MARSANO :: 99
Zastopn. prvovrstnih tovarn.
ff
v Ljubljani, Marijin trg 8, Wolffova ulica 1.
P .
S
t „ , « » v n i »
i S
n P o d r u ž n i c a
v
Murski
Soboti.
!SSSKL3SE«.iw»i-»
Sprejema
hranilne vloge in vloge na tekoči začan ter Jih obrestuje po
čistih brez odbitka. Izvenljubljanskl vlagatelji dobe poštne položnice.
Inkaso faktur in trgovske informacije.
o b s t o j e č iz b . e n c i n - m o t o r j a , d i n a m o s t r o j a
6 5 V., s k o m p l e t n o p r i k l o p n o p l o š č o .
Na-
tančneje podatke pri tvrdki štebi & Tuječ,
strojno- in elektrotehnično podjetje,
ljana, Resljeva cesta št. i.
LJab-
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in i n o n e m s k a mesta. — Daje posojila na
vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih.
Trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. — Z a v o d je neposredno
pod državnim nadzorstvom.
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in
druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
P r e v z e m a vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj,
Lloibllana, Maribor, Metkovič, Opatija,
Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tuin inozemstvu.