1. PDF dokument

DOSLEJ NEZNANI KNJIGOTRŠKI P R O S P E K T O IZIDU VODNIKOVIH
PESMI ZA POKUSINO
BRANKO
Knjigotrški prospekti, naznanila o novo
izdanih knjigah in poskusni listi niso nova
iznajdba založnikov in založb. Že v času ink u n a b u l — prvih tiskanih knjig — v drugi
polovici 15. stoletja so tiskarji in knjigotržci
uporabljali t a k a tiskana obvestila, da so
interesente opozorili in pridobili za n a k u p
knjige. Običajno so bili to enolistni tiski,
ki niso važni le za zgodovino tiskarstva, t e m ­
več tudi za k u l t u r n o in literarno zgodovino.
Ti prospekti so večkrat prinašali poleg na­
slova knjige še podatke o vsebini ali k r a t k e
izvlečke in odlomke iz teksta, ocene in m n e ­
nja o delu in tudi podatke in opombe o piscu;
navajali so tudi ceno, kvaliteto papirja in
način vezave. Večkrat so bili tiskani z ena­
kimi črkami in v enakem formatu kot n a ­
povedano delo, da bi kupcu čim jasneje p r e d ­
stavili izgled knjige. Temu cilju so še bolje
ustrezali poskusni listi, ki so bili nekaki t i ­
skani vzorci nastajajočega dela. Knjigotrške
prospekte so razširjali na razne načine, p o ­
gosto tudi tako, da so jih prilagali raznim
časopisom in knjigam.
Nemške knjigotrške razglase je prvi tiskal
augsburški mojster Anton Sorg. Deloval je
cd leta 1475 do 1493. Slovenci pa smo dobili
to vrsto tiskov seveda šele z n a s t a n k o m p r o ­
testantske književnosti v domačem jeziku. To
so bili predvsem poskusni listi; glagolskih in
cirilskih so natisnili nekaj že v biblijskem
zavodu v Urachu leta 1560 in 1561, slovenski
poskusni list za Dalmatinovo biblijo pa je
natisnil Janez Mandelc leta 1580.
, V dobi protireformacije in baroka od leta
1600 do 1764 ^ i bilo nobenega knjigotrškega
razglasa v slovenščini.' Morda je bilo kaj po­
dobnega tiskanega v drugi polovici 18. stolet­
ja, ko se z nastopom in delom razisvetljenoev
množe slovenske izdaje. O nekaterih izdajah
slovenskih knjig so bili bralci obveščeni tudi
po oglasih v sodobnem periodičnem tisku (npr.
v Wöchentliches Kundschaftsblatt des Her­
zogthum Krain, Lublanskih novicah od vsih
krajov celiga svejta, Laibacher Wochenblatt.
Z u m Nutzen u n d Vergnügen).
Po svoji vsebini in obliki tipičen ter zaradi
podatkov, ki jih vsebuje, za literarnega zgo­
dovinarja dragocen, je knjigotrški prospekt
o izidu Vodnikovih Pesmi za pokušino. P r o ­
spekt vsebuje poleg naslova tudi sodobno
mnenje o pesniški zbirki, kot vzorec tiska
pa kitico iz Pesmi n a moje rojake (Dramilo)
REISP
in še podatke o slikovni prilogi, papirju, ve­
zavi in ceni. Tudi format prospekta (16,5 cm
X 10,5 cm) je približno enak formatu n a p o ­
vedane knjižice.
Doslej ta samostojno tiskani knjižni p r o ­
spekt v bibliografiji ni bil evidentiran. Ne
navaja ga niti Franc Simonič v Slovenski
bibliografij 1,2 niti Avgust Pirjevec v Done­
skih k slovenski bibliografij 1,» v katerih je
evidentiral številne nove enote zlasti d r o b ­
nega tiska. Zato je seveda prospekt ostal n e ­
znan tudi literarnim zgodovinarjem, čeprav
bi ga ti s pridom uporabili, saj prinaša med
drugimi tudi dva nova, drugje neobjavljena,
zanimiva podatka.
Ta enolistni tisk, ki pa je tiskan na obeh
straneh — n e m š k e m u tekstu sledi nekoliko
spremenjeni in krajši slovenski tekst — h r a ­
ni pod signaturo 5591 Knjižnica Narodnega
muzeja v Ljubljani. K e r izvod ni le unikat,
temveč tudi knjižni oglas naše p r v e res p o ­
m e m b n e samostojne pesniške zbirke in eden
redkih starejših slovenskih knjižnih oglasov
sploh, ga navajam v celoti:
ANKÜNDIGUNG.
Eine S a m m l u n g von Gedichten in der
Sprache der südlichen Slaven Oesterreichs
u n t e r dem Titel:
Pefme sa p o k ü l h i n o
hat die Presse verlassen. — Sie sind die Erst­
lingsfrüchte unserer lyrischen Muse. Die
Hauptsorge des Verfassers ging dahin, den
w a h r e n Volkston zu treffen, u n d ihn stets
der N a t u r getreu auszudrücken, denn n u r
darin bestehet der wesentliche W e r t h solcher
Gedichte, die u n m i t t e l b a r für das Volk b e ­
rechnet sind. Sie zeigten sich bisher einzeln
in kleinen Zeitschriften u m zu versuchen,
ob unsere Landesleute Geschmack an ihnen
finden, u n d verfehlten keinesweges ihren
Zweck. Sie w e r d e n n u n hiermit d e m P u b l i ­
cum übergeben. Z u r Probe eine S t r o p h e :
Leniga zhaka
Stergan rokäl,
Palza b e r a i h k a ,
Prasni bokäl.
Um dem Ganzen ein gefälligeres Ansehen
zu geben, ist das Werkchen nicht allein mit
eben denselben Lettern abgedruckt, welche
m a n aus der obigen Probe ersiehet, sondern
auch mit einem schönen Titelkupfer, das die
Ansicht d e r Berge Triglaw und Werschatz,
den U r s p r u n g der Save, und den Bocheinersee darstellt, verzieret worden.
Es ist auf schönem Schreibpapier, wozu das
gegenwärtige als Muster gegeben wird, mit
dem Kupfer, und einem gefärbtem Umschlage
broschirt zu haben bey J o h a n n Retzer Buch­
drucker allhier u m 30 kr.
Auf feinem holländischen Postpapier u m
36 kr.
Laibach den 10. F e b r u a r 1806.
OSNANILO.
Slovenzi! te dni l o bile natifnene pefme
sa poküfhino. Vezh let Ite eno po drugi brali
v 'kalendrih, p r a t i k a h inu novizah. One lo
v a m bile vlezh, nekitirim I t e visho naredili,
inu I t e nje radi peli. K e r l o bile prej v a m
sa p o k u i h i n o po l a m i m dane, naj tudi v k u p
sbrane to ime ohränio.
Spredi je podoba gore Triglava inu VerIhäza, svirka Savize, inu Boginikiga jesera;
papir je lep; inu bukvize svesane s 'podobo
fo na prodaj v 'Lublani p e r Janesu Rezerju
pod t r a n z h o sa 30 Krajzerjov.
Na h o l l e n d a r i k i m papiru sa 36 kr.
V 'Lublani 10 d. Svizhana.
Prevod nemškega teksta: Naznanilo.
Zbirka
pesmi v jeziku južnih Slovanov
Avstrije
z
naslovom:
Pesme za pokušino
je
zapustila
tiskarno. — Te pesmi so prvi sadovi
naše
lirske muze. Glavna skrb avtorja je bila, da
zadene pravi ljudski ton in da ga izrazi čim
bolj naravno, ker le v tem je bistvena
vred­
nost takih pesmi, ki so neposredno
namenjene
ljudstvu.
Objavljene
so bile doslej
posamič
v malih časopisih za poskušnjo, ali bodo uga­
jale našim rojakom, pa nikakor niso zgrešile
svojega namena. Tako so sedaj predane
jav­
nosti. Za primer kitica: ... Da bi celota do­
bila prijeten izgled, je delce ne samo natis­
njeno z istimi črkami
kot zgornji
vzorec,
temveč
tudi okrašeno
z naslovnim
bakro­
rezom, ki prikazuje
pogled na Triglav
in
Vršac, izvir Save in Bohinjsko
jezero.
Dobi se natisnjeno
na lepem pisnem
pa­
pirju, ta je dan kot vzorec, z
bakrorezom
u barvanem ovitku broširano, pri Janezu Recerju, tukajšnjem
tiskarju, za 30 kr.
Na finem holandskem
poštnem papirju za
36 kr.
Ljubljana,
10. februarja
1806.
Poglejmo po vrsti podatke, ki jih vsebuje
prospekt:
1. Lahko ugotovimo precej točen d a t u m
izida Pesmi za pokušino. Nemški tekst n a m ­
reč navaja: »Eine Sammlung
von
Gedichten
... hat die Presse verlassen-!^, slovenski pa_
»Slovenci! te dni so bile natisnene pesme za
pokušino«. K e r je prospekt datiran z 10. fe­
b r u a r j e m 1806, lahko z gotovostjo rečemo,
da so bile Pesmi za pokušino dotiskane v
prvih dneh februarja 1806 in da so bile vsaj
od 10. februarja dalje dostopne javnosti in
v prodaji.
F r a n c e Kidrič je v Zgodovini slovenskega
slovstva zapisal, da so izšle Vodnikove Pesmi
za pokušino okoli septembra 1806.* Kje je
Kidrič ta podatek dobil, ni razvidno. Ver­
jetno se je zmotil, saj je na drugem mestu
v istem delu skoraj točno ugotovil d a t u m
izida in to na podlagi korespondence med
Valentinom Vodnikom in generalnim vikar­
j e m v Celovcu Sigismundom Hohenwartom,
k e r je zadnji v pismu 27. februarja Vodniku
že potrdil prejem p r i m e r k a pesmi. Kidrič je
zato sklepal, da so prišle pesmi iz tiskarne
»menda okoli srede febr. 1806«.=
Sedaj vemo, da so prišle pesmi iz tiskarne
v prvih dneh februarja, najkasneje pa do
10. februarja 1806. To je prvi novi, doslej ne­
znani podatek, ki je razviden iz nemškega in
slovenskega dela tega knjižnega naznanila.
Pesmi za pokušino so prišle med ljudi torej
p r a v v dneh, ko j e Ljubljano zapuščala fran­
coska vojska — zadnje čete so odšle 24. fe­
bruarja^ — ki je bila na Kranjskem nekaj
mesecev, v zvezi z vojaškimi operacijami v
tretji koalicijski vojni.
2. Že v p r v e m stavku prospekta postanemo
pozorni tudi na termin »die Sprache der süd­
lichen Slaven Oesterreichs«.
Ta t e r m i n se
uporablja že v tej dobi po Linhartovem vplivu.
Spomnimo se samo na njegovo najpomemb­
nejše delo: Versuch einer Geschichte von
Krain und den übrigen Ländern der süd­
lichen Slaven Oesterreichs (Poskus zgodovine
Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov
Avstrije, ki je izšlo v dveh zvezkih leta 1788
in 1791 v Ljubljani.
K a k o r tu, bomo v tem drobnem prospektu
še naleteli na dokaze o ozki akcijski in idej­
ni povezanosti mož iz Zoisovega kroga.
3. Nadalje beremo, da so Pesmi za poku­
šino »die Erstlingsfrüchte
unserer
lyrischen
Muse«. S to formulacijo so torej zamolčane
Krajnske pisanice od lepeh umetnosti, pesni­
ški almanah, ki je izšel tri leta zapored
(1779—1781); pri njem je sodeloval tudi Vod­
nik in v njem so bile prvič tiskane slovenske
posvetne pesmi. Da so Pisanice v tem p r o ­
spektu zatajene, j e bilo vsekakor v skladu
z nazori Zoisovega kroga, ki se je nepomirIjivo postavil zoper Pohlinovo skupino in
zoper Pohlinove jezikovne nazore.
4. V n e m š k e m delu prospekta sledi že
nekakšna p r v a ocena in sodobno mnenje o
Vodnikovih pesmih. V s t a v k u : »Dze Hauptsorge des Verfassers ging dahin, den wahren
Volkston zu treffen, und ihn stets der Natur
getreu auszudrücken,
denn nur darin
bestehet
der wesentliche
Werth solcher Gedichte,
die
unmittelbar
für das Volk berechnet sind«, je
V bistvu vsebovana že Zoisova misel iz pisma
Vodniku z dne 4. avgusta 1795: » . . . a b e r ,
Alles w a s aus i h r e r Feder k o m m t , muss im
Volksthon, u n d für das Volk, geschrieben
seyn . . . « ( . . . toda vse, k a r pride izpod vašega
peresa, m o r a biti v ljudskem t o n u in za ljud­
stvo napisano . . . ) . '
Da je bil šesta vi jalec prospekta v ozki zvezi
s Zoisom in Vodnikom, ali celo identičen z
njima, ali enim od obeh, kaže tudi zaključek
Pesmi na moje rojake (Dramilo), ki je bil
izbran v prospektu k o t vzorec tiska. Ta verz
je bil prvič zapisan v Zoisovem pismu Vod­
niku dne 25. junija 1794 in je bil Zoisu zlasti
všeč.' O njem j e Zois menil, d a j e t o »Ein
Schluss, der m e h r W e h r t h s hat, als h u n d e r t
Predigen, in Bezug auf W i r k u n g — und m e h r
als h u n d e r t t a u s e n d Carmina, in Rüksicht des
w a h r e n Volkthons und Volkgeschmaks —
dergleichen Verse bleiben ewig!« (Zaključek,
ki velja po svoji moči več ko sto pridig, po
p r a v e m ljudskem tonu in okusu pa več k o
stotisoč popevk. Taki verzi so večni.)^
Sodobna k r i t i k a pa je o tej pesniški zbirki
še večkrat poročala. Morda razen Vodniko­
vega dela za slovenski slovar zlepa ni d o ­
živela nobena slovenska sočasna literarna
akcija tolikšne pozornosti.
K m a l u po izidu Pesmi za pokušino je v
I.aibacher Wochenblattu, literarni prilogi h
K l e i n m a y e r je vi Laibacher Zeitung, ki jo je
urejeval J u r i j StadelmSnn, priobčil Ivan A n ­
ton Zupančič, v t e m letu študent teologije,
kasneje profesor v Celju, Mariboru in Kopru,
v oceni slovenske n a r o d n e in u m e t n e poezije
do leta 1806, tudi tole poročilo o Vodnikovih
pesmih: »Seit einigen J a h r e n erschienen in den
krainerschen K a l e n d e r n und Zeitungen auch
einige einzelne Gedichte, die ihr Verfasser
n u n sammelte und in diesem J a h r e h e r a u s ­
gab. S i e h e i s s e n : P e l m e sa p o k ü l h i n o . Richtige
Darstellung der L a u n e und des Charakters
der Nation, und ein rein slavischer, der N a t u r
g e t r e u e r Ausdruck b e s t i m m e n den Werth
dieser lesenswürdigen Gedichte, wie es sich
auch von ihrem für die Ausbildung unseres
Dialektes so thätigen Verfasser nicht anders
e r w a r t e n Hess.« (Nekaj let sem, so izhajale
v kranjskih koledarjih in časnikih posamezne
pesmi, ki jih je avtor sedaj zbral in letos
izdal. Imenujejo se: Pesmi za pokušino. So
pravi prikaz narodovega občutja in značaja.
Cisto slovenski in n a r a v n i izraz pa določa t e m
b r a n j a v r e d n i m pesmim pravo vrednost, k a ­
kor se od njihovega, za izoblikovanje našega
dialekta tako delovnega avtorja, pač ni moglo
drugega pričakovati.)i''
Posebej in obširneje je ocenil anonimni
recenzent pesniško zbirko leta 1808 v p o ­
m e m b n e m dunajskem glasilu Neue Annalen
der L i t e r a t u r des österreichischen Kaiserthumes, k a t e r i h urednik je bil tedaj F r a n c
Sartori, eminentni sodelavec pa tudi J e r n e j
Kopitar. F r a n c e Kidrič meni, d a je ocena
Vodnikovih pesmi, ki so jo prinesli Annali v
marčni številki 1808, Zupančičeva." To p o ­
trjuje tudi tekst recenzije. Naslednji stavki
se vsebinsko ne razlikujejo od Zupančičevih
v Laibacher Wochenblattu. Npr.: »Die gegen­
w ä r t i g e n Gedichte zum Vorgeschmack
erhal­
ten ihren W e r t h durch den Nationalgeist, der
sie m i t seiner ganzen Lebensfülle beseelt.
Unser Dichter ist in die Denk- u n d H a n d ­
lungsart, so w i e in die Sprache seiner Nation
eingeweiht. Die Laune des Volkes ist auch
die seinige, u n d jedes einzelne dieser Gedichte
t r ä g t des Gepräge des Nationalcharakters.«
(Te Pesmi za pokušino so dobile svojo v r e d ­
nost zaradi narodnega duha, ki jih v celotni
življenjski polnosti navdihuje. Naš pesnik je
v svoji miselnosti in v svojem r a v n a n j u p o ­
svečen v jezik svojega naroda. Občutje n a ­
rodovo je tudi njegovo, vsaka posamezna
pesem p a nosi žig narodnega značaja.)*2
Pesmi za pokušino so bile v tej dobi oce­
njene še e n k r a t v u r a d n e m listu Ilirskih p r o ­
vinc Telegraphe officiel leta 1811 v številki,
ki je prinesla Vodnikovo Ilirijo oživljeno.
Poročevalec p r a v i : »Le petit recueil de poesies
carnioliennes public p a r M. l'Abbe Vodnik,
Directeur du Gymnase de Laybach contient,
au j u g e m e n t de tous les gens de goüt qui
possedent la langue illyrique, les meilleurs
morceaux de poesie qui aient ete composes
dans le dialecte camiolien.« (Mala zbirka
kranjskih pesmi, ki jih je izdal g. abbe Vod­
nik, direktor ljubljanske gimnazije, vsebuje
po sodbi ljudi z okusom, ki so vešči ilirskega
jezika, najboljše pesmi, ki so bile kdajkoli
sestavljene v k r a n j s k e m dialektu.)*'
V k r a t k e m t o r e j : vse kritike so pesmi po­
hvalile in poudarile, da j e šestavljalec zadel
ljudsko občutje, da je izraz slovenski in n a -
raven ter da je to najboljše, k a r je bilo doslej
zloženo v slovenskem jeziku. V bistvu se so­
dobne kritike ne razlikujejo od ocene, ki je
bila že v prospektu objavljena, k a r spet kaže,
da so imeli ti recenzenti zvezo s Zoisom in
Vodnikom.
5. V nemškem delu prospekta je nedoloče­
no povedano, da so izhajale pesmi doslej
posamič »in kleinen
Zeitschriften«;
preciznejši je slovenski del, ki pove, da je bilo to
»v kale7idrih,
pratikah inu novicah«. Novice
pomenijo brez dvoma prvi slovenski časnik
Lublanske novice (1797—1800)), ki jih je u r e ­
jal Vodnik t r i leta, zadnje leto p a J a n e z Sušnik. Od pesmi je objavil Vodnik v Novicah
predvsem novoletna voščila. S pratiko je miš­
ljena Velika pratika, ki je izšla pod Vodni­
kovim uredništvom t r i k r a t (1795—1797) in
kjer je urednik objavil nekaj svojih pesmi.
Koledar pa je verjetno Mala pratika, ki je
začela izhajati leta 1798 in je izhajala tudi
pod Vodnikovim uredništvom vsaj do leta
1806. Mala pratika je bila vsebinsko skrom­
nejša, zato manj pratikarska, in je bila res
bolj koledar kot pratika. Po tej razlagi bi
tudi ta knjigotrški prospekt potrjeval m n e ­
nje, da so bile nekatere pesmi iz zbirke Pesmi
za pokušino prvič objavljene, ne le v o h r a ­
njenih, temveč tudi v izgubljenih letnikih
P a l e pratike. Od te so se n a m r e č ohranili
le posamezni p r i m e r k i za leto 1798 in 1803."
6. Se nekaj besed o naslovnem bakrorezu v
knjižici. P o prvotni zamisli naj bi zbirko
krasil avtorjev portret, ki ga je J. J. G r u n d
21. septembra 1804 že izdelal.'^ K a k o r kaže,
je Vodnik to misel opustil in dal na čelo knji­
žice bakrorez, ki predstavlja bohinjsko p o ­
krajino z gorskimi vrhovi v ozadju, tisto p o ­
krajino torej, ki m u je dala največ pesniškega
navdiha. Bakrorez, ki je delo Vodnikovega
prijatelja Vincenca Dorfmeistra (1774—1839),
profesorja risanja n a ljubljanski normalki,'*
se mojstru ni p r a v posrečil, tudi sodobni r e ­
cenzent v Annalih je bil mnenja, da se m u je
ponesrečil.
V knjigotrškem prospektu je posebej p o ­
vedano, da prikazuje slika Triglav, Vršac,
izvir Savice in Bohinjsko jezero. Za Triglav
in Savico je poimenovanje jasno. Na vpraša­
nje, kateri v r h je bil Vodniku Vršac, kljub
mnogim raziskavam, zaradi pomanjkljivih in
nejasnih virov, še danes ne moremo brez dvo­
mov odgovoriti.
Z določitvijo lokacije Vodnikovega Vršaca
so se ukvarjali literarni zgodovinarji in raz­
iskovalci naše alpinistične zgodovine. Mnenja
niso enotna. Prevladuje Tumovo mišljenje,
da je Vodnikov Vršac kota 2194 m v grebenu
zahodno od Kanjavca,'^ in drugo, da so to
Vršaki, kota, visoka 2448 m, južno od K a ­
nj avca. Ta d r u g a lokacija po mnenju M. M.
Debelakove-Deržaj tudi bolje ustreza popisu
Vodnik-Hohenwartove t u r e n a Mali Triglav
avgusta leta 1795.'» Recenzent Pesmi za p o ­
kušino leta 1808 v Annalih je zapisal celo,
da je dobil Vodnik idejo za pesem Vršac
» . . . auf dem Verschätz,
der zweyten Berg­
spitze des 1399 Klafter über dem LaibacherHorizonte e r h a b e n e n Triglau ...« (na Vršacu,
drugem v r h u n c u 1399 sežnjev nad ljubljan­
skim horizontom dvigajočega se Triglava . . .),^^ '
torej na Malem Triglavu. Recenzent je kot
Vodnikov sodobnik in znanec pač vedel, d a
je Vodnik n a Malem Triglavu bil. Isto m n e ­
nje je zagovarjal leta 1899 v Planinskem vestniku tudi F r a n Orožen.^'
Ce pa vzamemo Vodnikovo pojasnilo v
Pesmih za pokušino dobesedno, da j e Vršac
»narviši snežnik za Triglavam«,^^ je to lahko
po t a k r a t n e m poznavanju gora v okolici T r i ­
glava, le Kanjavec, 2568 m visok, lep razgle­
den v r h severno od Hribaric. Izgleda, da je
pogled na goro Kanjavec Vodnikovo družbo
zelo prevzel. V objavljenem izvlečku iz d n e v ­
nika alpskih potovanj o kranjskem visokem
gorstvu je H o h e n w a r t zapisal o K a n j a v c u ^
Knausu, po t a k r a t n i bohinjski izgovorjavi —
tole: » . . . der K n a u s blieb noch i m m e r der
sonderbarste Berg u n t e r allen . . . « (Kanjavec
pa je ostal še vedno med vsemi najbolj iz­
redna gora) ,2'* na d r u g e m mestu pa Celo ena­
ko kot Vodnik v Pesmih za pokušino: »Der
fatale himmelanstrebende Berg K n a u s . . . der
erste an Grösse nach dem Terglou i s t . . . «
(fatalna, v nebo stremeča gora Kanjavec . . . je
po velikosti p r v a za Triglavom).^*
Menda se je Vodnikova družba povzpela
tudi na Kanjavec, goro, ki je vzbujala t o ­
likšno pozornost. V alpinističnem pogledu td
ni nemogoče. Gora je s Hribaric, prek katerih
so hodili Vodnik in spremljevalci z Velega
polja v dolino Zajezeram, lahko in hitro d o ­
stopna po grušču in skrotju. Pozimi je danes
dosegljiva s t e strani celo n a smučeh. Ohra^
njeni zapiski o teh t u r a h pa so ponekod n e ­
točni in v protislovju ter otežkočajo točno
rekonstrukcijo vzponov.
Vendar se zdi, da je Vodnik s pesniško.li­
cenco bolj poetično ime številnih Vršacev in
Vršakov v grebenu ali bližini Kanj avca p r e ­
nesel na v r h Kanjavca, a l i . pa celo n a . v r h
Malega Triglava.
Posebej preseneča v prospektu, zapisana*?
oblika za Bohinjsko jezero:
»Bocheinersee«,
oziroma slovenska »Boginsko
jezero«. Sicer
sta pisala Vodnik in Zois to krajevno ime.
vedno le v običajno uporabljani obliki: Bohin, Wochein, Wocheiner-Gebürge, v bohinskeh gorah in podobno. Izgleda, da je pisec
prospekta ime Boginj, oziroma »Boginsko je­
zero« hoteno izvajal od pojma bog. Potrdilo,
da je imel pisec za tako tendenčno s p r e m e m ­
bo imena neko osnovo, m o r a m o iskati ž e pri
Linhartu, pa še n a nekaterih mestih v k o ­
respondenci Zois—Vodnik in tudi v Vodni­
kovi pesmi Vršac.
Ko so možje iz Zoisovega kroga prestopili
mejo oficialno-religioznega nazora so v skla­
du z racionalističnim humanizmom, p a n t e i stičnimi nazori in iskanjem sledov staroslovenske k u l t u r e spravili Bohinj in gorsko oko­
lico od Bogatina do Triglava v zvezo s čašče­
njem staroslovanskih božanstev. Ideolog slo­
venskega preroda Anton Tomaž Linhart jim
je dal za to zvezo znanstveno osnovo. V P o ­
skusu zgodovine Kranjske in ostalih dežel
južnih Slovanov Avstrije je, po tedanjem sta­
nju znanosti, zapisal: »In den k a m i s c h e n
Alpen, zwischen den höchsten Kalkflözgebir­
gen, verbreitet sich ein geräumiges Thal, Bohein, Bohin. Ich e r k l ä r e m i r dieses Wort
durch Gottesthal, von Bog. Zween Berge,
welche das Thal von der südlichen Seite
sperren, heissen Bogatin. Eine dunkle T r a d i ­
tion u n t e r d e m Volke des flachen Landes
wirft den Einwohnern dieses Thaies die Ver­
e h r u n g eines grossen Gottes, veliki Bog,
vor.« (V k a m s k i h alpah, med apnenčnimi slo­
ji najvišjih gora, se razširja prostrana dolina
Bohinj. To besedo si razlagam od božja doli­
na, od bog. Dve gori, ki zapirata dolino z juž­
ne strani, se imenujeta Bogatin. Temna t r a ­
dicija m e d ljudstvom ravninskih predelov,
očita prebivalcem t e doline čaščenje velikega
B o g a . ) 2 5 Za Triglav pa pravi Linhart: »Tri­
glav, ein dreiköpfiger Gott, wie es der' Name
anzeigt, weil sie i h m die Herrschaft über
Luft, E r d e u n d Wasser zuschrieben. Ihn ver­
ehrten vorzüglich die im nördlichen Deutsch­
land w o h n e n d e n Slaven, wo sie ihm a n s e h n ­
liche Tempel e r b a u e t haben. Der Berg Terglav in Bohein, welcher der höchste in Krain
ist, voll prächtiger Scenen d e r wilden Natur,
scheint von dieser Gottheit seinen Namen zu
führen. (Triglav, triglavi bog, k a k o r že ime
pove, k e r so m u pripisovali gospostvo nad
zrakom, zemljo in vodo. Častili so ga p r e d ­
vsem v severni Nemčiji prebivajoči Slovani,
kjer so m u gradili imenitna svetišča. Gora
Triglav v Bohinju, ki je najvišja na K r a n j ­
skem, polna krasnih prizorov divje narave,
je m e n d a imenovana po t e m božanstvu.)^
Linhart j e goro Triglav sicer spravil v zve­
zo s staroslovanskim bogom, v e n d a r o tem ni
bil čisto prepričan. Izraža se še previdno in
zapiše: es scheint (menda, zdi se). Zois in
Vodnik sta Linhartovo mnenje z veseljem in
brez skepse sprejela. Zelo zanimiva aplikaci­
ja Linhartovih podatkov je v Zoisovem pismu
Vodnik z dne 4. oktobra 1795: »Ich w a r w i r k ­
lich erstaunt, zu hören, dass Sie die b e schwärliche Wahlfahrt zum Velki Bog noch­
mals u n t e m o h m e n , und den kleinen T r i ­
glav . . . bestiegen haben.« (Res sem se čudil,
ko sem slišal, da ste se vnovič lotili težav­
nega romanja k Velikemu bogu in da ste se
povzpeli na Mali Triglav . . . ) . 2 '
Z vsebino Zoisovega pisma se sklada t u d i
tale verz iz Vodnikovega Vršaca: »Pod veli­
k i m t u k i Bogam breztelesni bit želim.« P o d
velikim bogom pomeni t o r e j : pod Velikim
Triglavom. Enako razlaga to mesto v Vodni­
kovem Vršacu tudi France Kidrič v Zgodo­
vini slovenskega slovstva.
Znanstvena in »znanstvena« diskusija o iz­
voru imen Triglav in Bohinj se je v nasled­
njih desetletjih še nadaljevala. Se ni razči­
ščeno, ali je Triglav imenovan po staroslov a n s k e m bogu, ali p o t r e h vrhovih, k i naj b i
jih imel.2' Naziranja Linharta, Zoisa in Vod­
nika p a so temeljila na tedanjih dosežkih
znanosti in na njihovi ideologiji. Podatki, ki
so obravnavani tu, v zvezi s knjigotrškim p r o ­
spektom, so seveda le drobec, v e n d a r pa ne-:
koliko le osvetljujejo ideologijo mož, ki so
n a m v razsvetljeni dobi gradili temelje za
nadaljnji k u l t u r n i in narodni razvoj.
7. Pesmi za pokušino so bile tiskane n a
n a v a d n e m pisnem papirju (izvod po 30 k r a j ­
carjev), del n a k l a d e p a tudi n a finejšem h o landskem papirju (izvod p o 36 krajcarjev).
Za časa vlade Francozov v naših deželah
(1809 do 1813) so se pesmi prodajale po
50 centov.'" Kljub razliki v kvaliteti papirja
pa je bila celotna naklada vezana enotno.
Knjižice so bile broširane v m e h k e m ovitku,
svetlo rjave b a r v e z rahlim rdečim odtenkom.
Na čelnem ovitku je bil v tiskarskem okras­
n e m okviru le naslov pesniške zbirke, v ena­
k e m okrasnem okviru j e bila na h r b t n i stra­
ni ovitka odtisnjena vinjeta, hišica z drevjem
ob strani.
8. P r e d e n pa preidemo n a drugi novi, d o ­
slej neznani in h k r a t i zadnji podatek iz knjiž­
nega naznanila, naj opozorim, da je v slo­
venskem delu p r o s p e k t a lepo razloženo, zakaj
je dobila zbirka pesmi tako i m e : »Ker so bile
prej vam za pokušino po samim dane, naj
tudi vkup zbrane to ime o'hranio.<^
9. V slovenskem delu razglasa se k o t m o ­
tiv za izdajo pesmi v samostojni zbirki n e
navaja samo dejstvo, da so t e pesmi doslej
izhajale
posamič
novicah
in
tudi: » . . .
nje radi
Da
v
so
koledarjih,
bile
nekitirim
peli.«
ljudem
iz
so
leta
bili
avstrijski
1809
leta
1809.
v
da
zapisi
Prisega,
dobra
volja,
p e s m i iz z b i r k e P e s m i
ljene z
petje,
bi
vemo.
vzbujali
navduševali
so
sloven­
vojni
pesmi:
Bram-
Estrajh
torej
za
po
vse
in
vrsti
za b r a m b o v c e ,
vse
oprem­
notami.3'
Čeprav j e b i l o v e č k o t v e r j e t n o , d a s o
uglašene
pesmi
ste
(Radovoljni brambovci), B r a m -
molitev.
Brambovska
in
inu
brambovskih
za
zato,
in
ampak
avstrijsko-francoski
Ohranjeni
bovska pesem
bovska
prav
patriotizem
brambovce
prevodi
prirejeni
izdani
ske
pratikah
všeč,
ste vižo naredili,
so bili V o d n i k o v i
pesmi
Saj
da
tudi
in da
spodbujala
skočnice,
nekatere
so jih
k
pa
temu
tudi
starejše
Slovenci
že
radi
oblika
Vodnikov
bile
Vodnikove
peli,
saj
gorenjske
koncept,
je
po-
ki
je
v
skladu z nazori in potrebami časa gojil
pred­
vsem
poučno
knjiž­
nem
prospektu
vič. T o
je za
pesem
za ljudstvo,
ta p o d a t e k
raziskovalca
je v
dokumentiran
Vodnikovega
spodbujajoč migljaj, da se to vprašanje
pr­
dela
bolje
razjasni.
OPOMBE
1. P r i m e r j a j F r a n c e K i d r i č , O p o m b e k p r o t i ref. ( k a t o l . ) d o b i v z g o d o v i n i s l o v e n s k e g a p i s m e n s t v a ; C J K Z 3 1921/22, 7 3 — 8 0 . — 2. P r i m e r j a j
Franc Simonič, S l o v e n s k a bibliografija. V L j u b ­
l j a n i 1 9 0 3 — 1 9 0 5 . — 3. P r i m e r j a j A v g u s t P i r j e vec. Doneski k slovenski bibliografiji; Slovenski
j e z i k 4 1941, 1 4 8 — 1 7 2 . — 4. F r a n c e K i d r i č , Z g o ­
dovina slovenskega slovstva od začetkov do Zoi­
s o v e s m r t i . V L j u b l j a n i 1 9 2 9 — 1 9 3 8 , 418. — 5.
K i d r i č , Z g o d o v i n a , 435 i n p i s m o S. H o h e n w a r t a
V a l . V o d n i k u z d n e 27. 2. 1806 ( v K n j i ž n i c i N a ­
r o d n e g a m u z e j a v L j u b l j a n i = K N M ) . — 6. L a i b a c h e r Z e i t u n g ( E g e r j e v a ) 25. f e b r . 1806, št. 17. —
7. Z o i s o v o p i s m o V o d n i k u z d n e 4. 8. 1795 (v
KNM), objavljeno tudi v Vodnikov
spomenik.
V o d n i k - A l b u m . V L j u b l j a n i 1859, 52. — 8. A l ­
fonz Gspan, Izbrane p e s m i Valentina Vodnika.
V L j u b l j a n i 1958, 186. — 9. Z o i s o v o p i s m o V o d ­
n i k u z d n e 25. 6. 1794 ( v K N M ) , o b j a v l j e n o t u d i
v V o d n i k o v s p o m e n i k , 50. — 10. J. A . S u p p a n tschitsch, Historische Fragmente über die krain e r s c h e P o e s i e ; L a i b a c h e r W o c h e n b l a t t 1806, š t .
33/34. — 11. K i d r i č , Z g o d o v i n a , 391, 442, 4 5 1 . —
12. N e u e A n n a l e n d e r L i t e r a t u r d e s ö s t e r r e i c h i ­
s c h e n K a i s e r t h u m e s 2 1808, 134, p r i m e r j a j t u d i
Peter Radios, Eine zeitgenössische Kritik über
V o d n i k ' s » P e s m e s a p o k ü s h i n o « ; A r g o 2 1893,
k o l o n a 2 3 — 2 6 . — 13. T e l e g r a p h e o f f i c i e l 3 1 . j u l i ­
j a 1811, š t . 6 1 . — 14. P r i m e r j a j A . G s p a n , V o d ­
n i k o v a M a l a p r a t i k a z a l e t o 1798; S R 1 1 9 4 8 , 2 7 6
si., z a k r o n o l o g i j o p r v i h o b j a v V o d n i k o v i h p e s m i
glej o p o m b e v A. Gspan, Izbrane p e s m i V a l e n ­
t i n a V o d n i k a . — 15. V o d n i k o v s p o m e n i k , 8 i n
K i d r i č , Z g o d o v i n a , 434. — 16. A. G s p a n , I z b r a n e
p e s m i V a l e n t i n a V o d n i k a , 184, 185. — 17. N e u e
A n n a l e n 2 1808, 136. — 18. H e n r i k T u m a , K a n . i a v e c i n V r š a c ; P l a n i n s k i v e s t n i k 21 1921, 32
s i . — 19. M i r a M a r k o D e b e l a k o v a - D e r ž a j , K r o n i ­
k a T r i g l a v a ; G o r e i n l j u d j e 2 1947, 271 s i . —
20. N e u e A n n a l e n 2 1808, 134, p r i m e r j a j š e A l ­
f o n s M ü l l n e r , D e r V e r š a c ; A r g o 2 1893, k o l o n a
2 5 — 2 8 . — 21. F r a n O r o ž e n , O V o d n i k o v e m V r ­
š a c u ; P l a n i n s k i v e s t n i k 5 1899, 24 s i . — 22. P e s ­
m e z a p o k u š i n o . V L u b l a n i 1806, 24. — 23. F r a n z
Hochenwart, Beiträge zur Naturgeschichte, L a n d wirthschaft und Topographie des Herzogthums
K r a i n I. L a i b a c h 1838, 62. — 24. H o c h e n w a r t ,
B e i t r ä g e I, 67. — 25. A n t o n L i n h a r t ,
Versuch
einer Geschichte von Krain und den übrigen
L ä n d e r n d e r s ü d l i c h e n S l a v e n O e s t e r r e i c h s II.
L a i b a c h 1 7 9 1 , 253. — 26. L i n h a r t , V e r s u c h I I ,
256, 257. — 27. Z o i s o v o p i s m o V o d n i k u z d n e
4. 10. 1795 ( v K N M ) , o b j a v l j e n o t u d i v V o d n i k o v
s p o m e n i k , 58. — 28. K i d r i č , Z g o d o v i n a , 3 0 1 . —
29. E v g e n L o v š i n , V T r i g l a v u i n v n j e g o v i s o ­
s e š č i n i . L j u b l j a n a 1944, 69 s i . — 30. T e l e g r a p h e
o f f i c i e l 3 1 . j u l i j a 1 8 1 1 , š t . 6 1 . — 31. Z a p i s i m e d
vodnikiano v KNM.