Letnik 4/2, november 2002
Transkript
Letnik 4/2, november 2002
Z N A N J E Z M A G U J E REPUBLIKA SL OVENIJA MINISTRSTVO ZA OB RAMB O GENERAL©TAB SLOVE NSKE VOJS KE ISSN 1580-1993 November 2002 ‡ 4 / πt. 2 REPUBLIKA SLOVEN I J A M I NI S TRS TVO ZA OB R A MB O GE NE R AL © TAB S L O V E NSKE VOJSKE ISSN 1580-1993 UDK 355.5(497.4)(055) November 2002 ‡ 4 / πt. 2 I Z D A J AT E L J : Generalπtab Slovenske vojske UREDNI©KI ODBOR: polkovnik Franci KnafliË polkovnik Mitja TeropπiË polkovnik Boπtjan Blaznik podpolkovnik Joæe Poje podpolkovnik Janko Sladnjak major Robert Petek majorka Danica Pepelnak kapitan korvete Leo Ban major Bogdan Avbar majorka Zdena ©abec majorka Andreja Andrejaπ podporoËnik Jaka Alieski πtabni vodnik Primoæ HabiË Tanja MarkoviË G L AV N I U R E D N I K : brigadir Ladislav LipiË ODGOVORNI UREDNIK: brigadir Bogdan Beltram NAMESTNIK ODGOVORNEGA UREDNIKA: podpolkovnik Evgen PrimoæiË LEKTORIRANJE: Milena Sevπek PotoËnik TEHNI»NI UREDNIK: Bojan Rotar, graf. inæ. ORGANIZACIJA: podpolkovnik Evgen PrimoæiË O B L I K O VA N J E : Roman Kuhar, Gorenjski tisk TISK: Delo tiskarna, d. d., Ljubljana 2002 flBrez odgovornosti do posledic dejanj in nedejanj vsak program propade.« Kenneth Blanchard Nor man V. Peale 4 VSEBINA stran Analiza sploπnega dolgoroËnega programa razvoja in opremljanja Slovenske vojske Peter Papler . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Vstop fenomenologije v zgodovino ‡ vpraπanje vstopa in prvi odgovori o bistvu Karlo Nanut . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 35 Sporazum o konvencionalnih silah v Evropi Duπan Gorπe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Vodenje projektov nabave in uvajanja oboroæitve in opreme v Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije (MO RS) in v Slovenski vojski (SV) Milan Æurman . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 97 RaËunalniπko podprt sistem podpore odloËanju za optimiziranje logistiËnih poti Simon KavËiË . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123 Problematika osrednjega vadiπËa Slovenske vojske Postojna Urπa Brodnik in Marjana Trontelj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 171 5 6 Peter Papler ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE P O V Z E T E K »lanek je avtorjev povzetek seminarske naloge v okviru magistrskega πtudija, smer poslovodenja in organizacije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, in sicer pri predmetu Strateπko poslovodenje s poslovno igro, v marcu leta 2002, pri prof. dr. Danijelu PuËku. Seminarska naloga in zagovor sta bila ocenjena pozitivno, brez vsebinskih pripomb. V primerjavi s seminarsko nalogo je v sklepu Ëlanka izpuπËen del, ki na sploπno obravnava akutno krizo vodenja in poslovanja v Slovenski vojski ter predlaga v okviru strategije krËenja strategijo zasuka oziroma preobrata kot reπitev situacije. Sama strategija zasuka ni vsebina seminarske naloge. Ugotoviti velikost, moË in organizacijsko strukturo oboroæenih sil, formacijo, oboroæitev in opremo enot, model vodenja in poveljevanja ter naËine za izgradnjo oboroæenih sil ni ne lahko ne enostavno. Tega dejansko ni mogoËe narediti brez kompleksnih in temeljitih analiz vseh faktorjev, ki pogojujejo in dolgoroËno doloËajo oboroæene sile in njihovo infrastrukturo. Ko takπnih analiz ni ali pa se aktivnost opravlja rutinsko in se koncept oboroæenih sil gradi na flad hoc« pogovorih v pisarnah in nerealnih æeljah, kompleksni problemi pa se reπujejo delno, od danes do jutri, je zelo verjetno, da bo nastala razlika med dejanskimi in ciljnimi oboroæenimi silami. Dejansko so to flimprovizirane oboroæene 7 ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE sile«, ki so podvræene pogostim reorganizacijam z vsemi negativnimi posledicami, ki izhajajo iz tega, tako v pogledu bojne pripravljenosti kot tudi pripravljenosti oboroæenih sil za vodenje oboroæenega boja, kar pa je osnovni smisel in namen obstoja oboroæenih sil. Zagotovo je nujen celovit pristop, ki se zaËne pri izdelavi planskih predpostavk skozi ocenjevanje okolja, analizo poslovanja ter analizo poslanstva SV, nadaljuje s celovito oceno SV in ima svoj konec z oblikovanjem strateπkih planskih ciljev, ki odgovarjajo na vpraπanja, kakπna bo naslednja vojna, kako jo bomo vodili, kako bomo organizirali, oboroæili, popolnili in izurili oboroæene sile. Odgovori so v vojaπki doktrini ali nacionalni vojaπki strategiji, kakorkoli æe imenujemo ta dokument. »lanek obravnava oboroæene sile Republike Slovenije s predpostavko, da ni bistvene razlike med uËinki granat, bomb in raket, ki so na oboroæene sile uporabljene v vojni, in flpapirnatimi naboji«, ki se uporabljajo v miru. Tako kot strelivo, se tudi papirnati naboji razlikujejo po uËinku na cilj. Papirnati naboji, ki spadajo med strateπko strelivo, delujejo na vojsko v celoti. Ukazi poveljnika Ëete delujejo na Ëeto, redko na bataljon ali viπje. Sploπni dolgoroËni naËrt razvoja in opremljanja deluje na celoten obrambni sistem in dræavo. »e je papirnat naboj slabo izdelan in izstreljen, je veË πkode v lastnih oboroæenih silah, kot pri sovraæniku. NaËin formalnega procesa strateπkega naËrtovanja ponuja sistematiËen in racionalen naËin strateπkega odloËanja. Strateπki naËrt vojske je rezultat razvite strategije vojaπke organizacije, ki temelji na skrbni strateπki analizi organizacije in njenega okolja. Razlogi so lahko razliËni, obiËajno pa izhajajo iz æelje prilagoditi se spremembam v okolju ali omejitvam razpoloæljivih virov. V Ëlanku analiziram slabosti strateπkega naËrta SV, ki so verjetno rezultat slabega poznavanja vojaπkih in poslovodnih znanosti pri zaposlenih v SV, nepoznavanja strateπkega poslovodenja v SV ter strateπkega upravljanja v okolju SV. Z analizo in prikazom modela 8 Peter Papler strateπkega naËrtovanja bom skuπal izpostaviti pomanjkljivosti veljavnega strateπkega naËrta, da bodo prihodnji naËrtovalci, izdelovalci, predlagatelji strateπkih dokumentov in organi, ki strateπke dokumente sprejemajo, flizstreljevali boljπe papirnate naboje«. K L J U » N E B E S E D E Sploπni dolgoroËni program razvoja in opremljanja SV, strateπki naËrt, strateπko poslovodenje, dræavni zbor, strateπki dokumenti, ministrstvo za obrambo, strateπko naËrtovanje, slovenska vojska, strateπka poslovna enota. A B S T R A C T The article is the author's summar y of a seminar assignment as part of his master's-level study business and administration at the Faculty of Economics in Ljubljana, specifically for the course Strategic Management with Business Game in March 2002 with Dr Danijel PuËko. The seminar assignment and its defence were positively assessed, without any substantial shortcomings. In comparison to the seminar assignment, the article omits the portion dealing with the acute management and business crisis in the Slovenian Armed Forces in general and, as part of the downsizing strategy, proposes a reorientation strategy as a solution to the situation. The seminar assignment did not contain the reorientation strategy itself. It is neither an easy nor a simple matter to ascertain the size, power and organisational structure of the armed forces; the formation, armament and equipping of units; the leadership and command model; and the methods for building up the armed forces. In fact, this cannot be done without complex and fundamental analyses of all factors that provide conditions and long-term definitions for the armed forces and their infrastructure. When there are no analyses of 9 ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE this sort, or when activity is carried out in a routine manner and the concept of the armed forces is constructed on the basis of ad hoc discussions in offices and wishes not based on facts, and when complex problems are resolved only in part, from one day to the next, it is ver y likely that there will remain discrepancies between the armed forces in reality and as planned. This is actually a case of flimprovised armed forces«, liable to frequent reorganisation with all of its negative consequences, from the perspectives of both militar y capability and the preparedness of the armed forces to engage in armed combat ‡ which is the basic reason for and purpose of the existence of the armed forces. A comprehensive approach is unquestionably necessar y, beginning with the working out of planning assumptions through assessment of the environment, analysis of the operations and analysis of the mission of the SAF, continuing with a comprehensive assessment of the SAF, and ending with the formation of strategic planning goals that provide a response to the questions of the nature of the next war, how we will conduct it, and how we will organise, arm, man and train the armed forces. The answers are inscribed in the militar y doctrine or the national militar y strategy, however we title this document. The article treats the armed forces of the Republic of Slovenia from the assumption that there is no essential difference between the effects of the grenades, bombs or missiles that are used against armed forces in warfare and the flpaper volleys« that are used in peacetime. Just like ammunition, these paper volleys differ in their effects on the target. Paper volleys, which are classed among strategic ammunition, operate on the armed forces as a whole. The orders of a company commander have an effect on the company, and rarely on a battalion or higher. A general long-term plan for developing and equipping has an effect on the entire defence system and the state as a whole. If a paper volley is poorly worked out and launched, it results in greater damage to one's own armed forces than to the enemy. 1 0 Peter Papler The manner of the formal process of strategic planning offers a systematic and rational manner of strategic decision-making. A strategic plan for the armed forces is the result of a developed strategic militar y organisation, which is based on a careful strategic analysis of the organisation and its environment. Its grounds may var y, but generally it proceeds from the wish to adapt to changes in the environment or limitations in available resources. In the article, I analyse the weaknesses of the strategic plan of the SAF, which likely result from a poor awareness of militar y and managerial knowledge among the employees of the SAF, and also from a lack of knowledge of strategic management in the SAF as well as strategic administration in the SAF environment. Through an analysis and by presenting a strategic planning model, I will tr y to lay out the deficiencies in the current strategic plan so that future planners, shapers and proposers of strategic documents, and the bodies that adopt strategic documents, fllaunch better paper volleys«. K E Y W O R D S General long-term programme for developing and equipping the SAF, strategic plan, strategic management, National Assembly, strategic documents, Ministry of Defence, strategic planning, Slovenian Armed Forces, strategic business unit OBOROÆENE SILE SLOVENSKEGA NARODA Slovenska vojaπka tradicija sega vse do Karantanije, prve slovenske dræave, ki je nastala v 7. stoletju. V ljudskem izroËilu se je posebej ohranil spomin na boje s Turki, ki so se vrstili od konca 14. stoletja do velike zmage nad Turki pri Sisku leta 1593. Najbogatejπe pa je izroËilo o velikih kmeËkih uporih na Slovenskem, ki so imeli za narod tudi prebujevalni znaËaj in pomen. V vojski avstro-ogrske monarhije so bili slovenski vojaki in polki znani in cenjeni kot zelo dobri. Iz njih je leta 1918 nastala prva slovenska vojska 1 1 ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE v sodobni zgodovini Slovencev. ©tela je pribliæno 12 000 moæ in je pod vodstvom generala Rudolfa Maistra v bojih za severno mejo ohranila Maribor z zaledjem ter vzhodno Koroπko. Leta 1919 je bila slovenska vojska ukinjena, nadomestila jo je jugoslovanska vojska. V letih okupacije od 1941 do 1945 je nastala skoraj povsem samostojna slovenska partizanska vojska. Avgusta 1944 je πtela 21 700 pripadnikov in je bila organizirana v dveh korpusih ter eni operativni coni. S koncem vojne je bila tudi ta ukinjena. Napad dræav Ëlanic Varπavskega pakta na »eπkoslovaπko leta 1968 je bil razlog za ustanovitev teritorialnih obramb republik in pokrajin. Glavni πtab za sploπni ljudski odpor je bil v Sloveniji ustanovljen 20. novembra 1968. V organizaciji oboroæenih sil je imela TO vlogo pomoænih sil Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Poveljevalni jezik je bil slovenski. Pripadniki TO so se poËutili kot slovenski vojaki in enako jih je sprejemalo prebivalstvo. Poveljstvo slovenske TO je skuπalo svoje enote oboroæiti bolje, kot se je to skladalo z naËrti JLA. Zato je bilo vodstvo odstavljeno, armada pa si je zaËela vedno bolj podrejati πtabe in enote.1 Slovenska vojska je nastala kot organizacija iz enot manevrske strukture kot neformalne organizacije, ki se je razvila v okviru formalnih organizacij teritorialne obrambe in slovenske policije. Formalna in neformalna organizacijska struktura sta bili po uspeπni in uËinkoviti osamosvojitveni vojni zdruæeni v slovensko vojsko in slovensko policijo. Po odhodu JLA je slovenska TO prevzela vlogo stalne armade. Do preimenovanja tega kriæanca v bolj primerno Slovensko vojsko je priπlo januarja 1995. Tedaj so dokonËno oblikovali sedanje slovenske vojaπke simbole ‡ zastavo, uniforme, odlikovanja in seveda vojaπko izrazoslovje s povelji in drugimi izrazi vred. S pribliæno 9000 pripadniki mirnodobne sestave je danaπnja SV nekajkrat manjπa in bistveno πibkeje oboroæena od seπtevka nekdanje JLA in TO leta 1990 na ozemlju Slovenije. Ne glede na svojo skromno velikost in bojno moË pa πteje SV danes neverjetno πtevilo polkovnikov, brigadirjev in celo generalov. Zgodovinsko je postala SV prva redna armada samostojne slovenske dræave.2 1 2 http://www.mo-rs.si/mors/tipicnasv.htm. Anton Bebler: Zakaj je vojna ostala na uzdah: Sobotna priloga Dela, 22.december 2001, str. 9. 1 2 Peter Papler SV je bila postavljena v vlogo slovenskih oboroæenih sil ne glede na njene sposobnosti in zgodovinski razvoj. Oboroæene sile slovenske dræave nikoli v vsej svoji zgodovini niso znale strateπko naËrtovati. Kot bomo videli, tega tudi danes v samostojni Sloveniji ne znajo. Dejstvo pa je, da smo vedno, ko smo izgubili svoje oboroæene sile, izgubili tudi samostojno dræavo. Slovensko politiËno vodstvo je zgodovinsko gledano izbralo za slovenske oboroæene sile strategijo likvidacije, kar pomeni enostavno ukinitev oboroæenih sil, kot se nam je to zgodilo leta 1919 in 1945. Dræava pa se je vkljuËila v zvezo dræav. Se bo zgodovina ponovila πe tretjiË? Strateπki naËrt Dokumenti, pomembni za obrambno naËrtovanje, so: Resolucija o strategiji nacionalne varnosti RS (Ur. l. RS, πt. 56/2001), Obrambna strategija RS, Vojaπka doktrina, SDPROSV in ostali dokumenti, ki pa za obravnavo problema niso pomembni. »e analiziramo spletno stran MO RS, kjer navajajo, da so podlaga za obrambno naËrtovanje usmeritve za organizacijo in izvajanje obrambe ter SDPROSV, lahko pridemo do sklepa, da verjetno ni uveljavljenega enotnega modela procesa strateπkega naËrtovanja v MO RS in hkrati ni opredeljenega celotnega pristopa v napisani metodologiji ali priroËniku za izvajanje strateπkega naËrtovanja v slovenskih oboroæenih silah. Na spletnih straneh MO RS lahko preberemo, da so podlaga za obrambno naËrtovanje usmeritve za organizacijo in izvajanje obrambe ter sploπni dolgoroËni programi razvoja in opremljanja SV, ki jih doloËa Dræavni zbor Republike Slovenije. Pred razpravo v parlamentu predloge obravnava odbor za obrambo dræavnega zbora. DolgoroËne programe razvoja in opremljanja SV ter letne naËrte predlaga minister za obrambo Vladi Republike Slovenije. Generalπtab SV pa v sodelovanju s pristojnimi organizacijskimi enotami Ministrstva za obrambo pripravlja predloge dolgoroËnih in letnih naËrtov razvoja in opremljanja SV. Skladno s pristojnostmi, doloËenimi z Zakonom o obrambi (Uradni list RS, πt. 82-2980/94), je minister za obrambo edini nosilec naËrtovanja obrambnega sistema in je odgovoren za izdelavo celovitih naËrtov razvoja obrambnega sistema. Skladno z metodologijo naËrtovanja v Ministrstvu za obrambo obstajajo tri naËrtovalna obdobja: dolgoroËno (10 let in veË), srednjeroËno (5 let) in letno (proraËunsko). 1 3 ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE Za naËrtovanje sil je odgovoren generalπtab SV, ki izdeluje dolgoroËne in srednjeroËne naËrte razvoja SV. DolgoroËni naËrt se izdela za obdobje, daljπe od deset let. Z njim se naËrtujejo dolgoroËne podlage organizacije oboroæenih sil, sistem poveljevanja in kontrole, oprema in oboroæitev, kadri, logistiËna oskrba ter stroπki. DolgoroËne naËrte sprejema Vlada Republike Slovenije. SrednjeroËni naËrti se izdelujejo po programih razvoja za obdobje πestih let ter predstavljajo neposredno izhodiπËe za kratkoroËno (proraËunsko) naËrtovanje. SrednjeroËne naËrte sprejema minister za obrambo.3 Bralcu nekaj zmede povzroËi æe samo ime program. Programi obiËajno na doloËen naËin strukturirajo aktivnosti, ki naj bi vodile do æelenih rezultatov.4 Program bi bilo treba razumeti kot opredelitev aktivnosti ali korakov, potrebnih, Ëe hoËemo doseËi plan, ki strategijo akcijsko usmerja. Aktivnosti je treba opremiti πe z roki in izvajalci. OËitno sta pojma program in naËrt v naπem primeru neustrezno razumljena. Tabela 1: Strateπki dokumenti na obrambnem podroËju Zap. Dokument πt. »asovni horizont Predlagatelj Podpisnik 1 Strategija nacionalne varnosti 10‡17 let Predsednik vlade RS Predsednik Dræavnega zbora zbora RS 2 Obrambna strategija RS 10‡17 let Minister za obrambo Predsednik Dræavnega zbora RS 3 Vojaπka doktrina 10 let NaËelnik G© SV Predsednik Vlade RS 4 SDPROSV 6‡8 let Minister za obrambo Predsednik Dræavnega zbora RS 5 SrednjeroËni naËrt razvoja SV 4‡5 let NaËelnik G© SV Minister za obrambo 6 Letni plan dela SV 1 leto NaËelnik G© SV Minister za obrambo Vir: Lastna analiza Oglejmo si πe, kakπen pomen ima v SDPRSV beseda dolgoroËen. Planski horizont iπËemo predvsem v mejah, ki jih postavljata πe dopustna stopnja nenatanËnosti pri predvidevanju in Ëas vezave sredstev v nefleksibilnih oblikah.5 »e vzamemo za osnovo, da je srednjeroËno plansko obdobje med dobo plaËila naloæbe in dobo, ko so kapacitete nespremenjene. To za vojaπko podroËje 3 http://www.mo-rs.si/mors/tipicnasv.htm. PuËko, Danijel: Strateπko upravljanje: II izdaja: Ljubljana: EF, 1999. str. 330. 5 PuËko, Danijel: Strateπko upravljanje: II izdaja: Ljubljana: EF, 1999. str. 108. 4 1 4 Peter Papler pomeni od 6 do 10 let. »e je zgornja meja ekonomska æivljenjska doba naloæbe za dolgoroËno plansko obdobje, to za oboroæene sile pomeni od 10 do 17 let. »e primerjamo obdobje 2002-2007, na katerega se nanaπa SDPROSV, potem vidimo, da naj bi to dejansko bil srednjeroËni naËrt razvoja SV. Iz navedenega besedila lahko sklepamo, da ne loËimo pojmov strateπko naËrtovanje in naËrtovanje. Ker je strateπki naËrt rezultat procesa strateπkega naËrtovanja, bom za analizo SDPROSV uporabil opis Brysonovega modela6, ki ga je avtor razvil za javne in nedobiËkonosne organizacije. Za analizo celovitosti strateπkega naËrta bom uporabil moæno zasnovo strateπkega plana podjetja.7 Pri analizi vsebin bom vsebine SDROSV prilagodil zaporedju toËk v moæni zasnovi strateπkega naËrta. Povzetek Povzetek strateπkega naËrta je mogoËe razbrati v uvodu, sklepu in v toËki 2.3 IzhodiπËa za nadaljnje preoblikovanje, razvoj in opremljanje SV. V uvodu je opredeljeno, da SDPROSV doloËa temeljne usmeritve za nadaljnji razvoj SV ter za njeno kadrovsko popolnjevanje in opremljanje v obdobju 2002-2007. Usmeritve sem strnil v naslednje ugotovitve: 1. Cilj programa je oblikovanje sodobne, uËinkovite in racionalne vojaπke organizacije. Program razvoja SV mora doloËiti usmeritve preoblikovanja do leta 2007 za spreminjanje zakonskih, dolgoroËnih razvojnih in doktrinarnih dokumentov ter omogoËiti naËrtovanje spremenjene organizacijske strukture SV. S programom za obdobje do leta 2007 je treba obrambno naËrtovanje v Republiki Sloveniji uskladiti s sistemom obrambnega naËrtovanja v Natu. 2. Strateπka cilja Republike Slovenije na obrambnem podroËju sta Ëlanstvo v Natu in sodelovanje v skupni evropski varnostni in obrambni politiki. 3. Bistvo nadaljnjega preoblikovanja SV je, da se bo vojna sestava zmanjπala na najveË 26.000 pripadnikov. PoveËati bo treba sile za posredovanje (poklicna sestava), razviti glavne in dopolnilne sile. 4. Republika Slovenija je v procesu pribliæevanja in vkljuËevanja v zvezo Nato z akcijskim naËrtom za Ëlanstvo v Natu in v procesu naËrtovanja sprejela 52 partnerskih ciljev. Ti cilji doloËajo osnovne naloge in aktivnosti, ki jih 6 7 PuËko Danijel: O strateπkem managementu v zdravstvenem zavodu, Organizacija: Kranj: FOV, 1995, str. 27. PuËko Danijel: Strateπko upravljanje: II izdaja: Ljubljana: EF, 1999. str. 316. 1 5 ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE mora dræava uresniËiti do vkljuËno leta 2006. Razvoj je treba usmeriti tako, da bo dræava sposobna zavarovati svojo varnost tudi z vojaπko obrambo, ne glede na to, ali bo povabljena v Nato. 5. S preoblikovanjem SV bo v razvoju treba zagotoviti prehod od koliËine h kakovosti. 6. Republika Slovenija bo tudi v naslednjem srednjeroËnem obdobju ohranila naborni sistem in na njem temeljeËe popolnjevanje vojske ter hkrati uvajala potrebne novosti pri popolnjevanju s poklicnimi pripadniki. 7. V sklepu je navedeno, da se mora z naËrtovanimi spremembami zakljuËiti preoblikovanje SV v majhno, uËinkovito in racionalno vojsko, sposobno zagotavljati obrambo dræave, hkrati pa mora omogoËiti Ëlanstvo in aktivno sodelovanje v Natu in evropski varnostni ter obrambni politiki. Slovenska vojska se bo razvijala v vojsko, prepoznavno in povezljivo z drugimi zahodnoevropskimi vojskami. V nadaljevanju dokumenta je doloËeno, da so temeljne osnove in cilji preoblikovanja SV: ‡ vojska se mora organizirati in razviti za vojaπko obrambo dræave in verodostojno partnerstvo v zavezniπtvu; ‡ vojska bo enotna, brez zvrsti, temeljila bo na rodovski zasnovi; ‡ struktura vojske mora biti primerljiva s strukturo kopenskih vojsk razvitih industrijskih dræav; ‡ vojaπke enote se oblikujejo najveË do brigadne ravni; ‡ teæiπËe mora biti na razvoju, opremljanju in popolnjevanju sil za posredovanje; ‡ pripravljenost je treba izboljπati z organizacijskimi in strukturnimi spremembami ter spremembami naËina delovanja; ‡ krepiti je treba mirnodobni del vojske za delovanje v miru in kriznih razmerah v πirπem strateπkem oziroma regionalnem okolju; ‡ obseg vojne sestave je treba zmanjπati glede na spremenjeno ogroæenost in dejanske kadrovske in materialne zmoænosti za oblikovanje enot; ‡ struktura osebja se mora izboljπati s postopnim kadrovskim prestrukturiranjem; ‡ posodobiti je treba sistem poveljevanja in kontrole ter dopolniti razmejitev pristojnosti med strateπko in operativno ravnijo poveljevanja in kontrole; ‡ posodobiti je treba sistem vojaπke logistike. 1 6 Peter Papler V povzetku bi bilo treba navesti bistvene ugotovitve iz analize okolja, poslovanja in sedanjega poslanstva ter vizije. V drugem delu naj bodo povzeti bistveni cilji in strategije za njihovo doseganje. Ugotovitve iz analize okolja in poslovanja v naËrtu ni mogoËe najti. Poslanstvo SV oziroma nekaj temu podobnega pa sem poskuπal najti na spletnih straneh MO. Osnovni namen SV je odvraËanje morebitnega sovraænikovega napada na Republiko Slovenijo ter obramba dræave v primeru napada. Poleg tega Slovenska vojska s svojim delovanjem v Sloveniji in tujini prispeva k varnosti in stabilnosti regije.8 V poslanstvu ni doloËenih samostojnih enot, strategije za doseganje ciljev, prav tako ni vrednot in norm obnaπanja, a je vseeno bolje kot v analiziranem dokumentu, kjer o poslanstvu ni nobene besede. Severnoatlantski sporazum9 je zelo preprost dokument, sestavljen v duhu Ustanovne listine Zdruæenih narodov, iz katere Ërpa svojo legitimnost. S sporazumom se dræave Ëlanice zavezujejo, da bodo posamiËno in skupaj vzdræevale in razvijale svoje obrambne sposobnosti in ustvarile temelje za kolektivno obrambo. 5. Ëlen doloËa, da oboroæen napad na eno ali veË Ëlanic Nata pomeni napad na vse. Povzetek iz severnoatlantskega sporazuma jasno doloËa, da je vzdræevanje obrambne sposobnosti sinteza samostojne in skupne izgradnje oboroæenih sil. V primeru napada na katerokoli Ëlanico bo potreben ustrezen odgovor z uporabo oboroæene sile, torej napadnim ali obrambnim delovanjem enot SV. Dimenzioniranje SV je kompromis zahtev Nata in varnosti dræave. SV prispeva v zavezniπtvo po SDPRSV samo enote za sodelovanje v operacijah za vzdræevanje miru in v humanitarnih operacijah, torej samo v dveh vrstah mirovnih operacij (uporaba lahke oboroæitve, sklenjen dogovor s konfrontiranimi stranmi). SV bi morala zagotavljati tudi enote za izvajanje operacij vsiljevanja miru (klasiËen oboroæen boj z uporabo teæke oboroæitve, kot so tanki in topovi, in brez dogovora med sprtimi stranmi) in podporo diplomatskim prizadevanjem, kar sta drugi dve vrsti mirovnih operacij. Svoje oboroæene sile moramo graditi dvosmerno, in sicer za lastno obrambo ter za sodelovanje pri skupni obrambi v okviru zavezniπtva. SDPRSV ni skladen s severnoatlantskim sporazumom, ker ne naËrtuje izvajanja zahtevane vrste storitev (operacij za vsiljevanje miru ter podporo diplomatskim prizadevanjem) in oblikovanja ustreznih oboroæenih sil. 8 9 http://www.mo-rs.si/mors/tipicnasv.htm. http://www.mo-rs.si/mors/tipicnanato.htm. 1 7 ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE Uvod ‡ analiza poslovanja Analiza poslovanja je opisana v poglavju Temeljne znaËilnosti dosedanjega razvoja SV. Povzemam naslednje sploπne ugotovitve: ‡ SV sestavljajo sile za posredovanje, glavne in prostorske sile; ‡ predvidene bojne zmoænosti odstopajo od mogoËih; ‡ bojna sposobnost in pripravljenost mirnodobne sestave SV omogoËata omejeno reagiranje v miru (angaæiranje v bojnih nalogah, pri zaπËiti in reπevanju ter v mednarodnem vojaπkem sodelovanju); ‡ SV ohranja in vzdræuje preobseæno infrastrukturo; ‡ SV je na podroËju mednarodne povezljivosti pridobila pomembne izkuπnje; ‡ mirnodobne kadrovske in materialne zmogljivosti SV so razdrobljene in razporejene v πtevilne mirnodobne enote in razvojna jedra, kar negativno vpliva na pripravljenost; ‡ razmerje med stalno in rezervno sestavo SV je 1 : 10, kar kaæe na poudarjanje pomena rezervne sestave. Razmerje med Ëastniki in podËastniki stalne sestave je 1:1,4, med podËastniki in vojaki stalne sestave pa 1 : 0,5, kar je neustrezno in ni primerljivo s sodobnimi vojaπkimi organizacijami; ‡ razpoloæljiva naborna populacija, uveljavljanje ugovora vesti vojaπki dolænosti ter zdravstveno stanje nabornikov zahtevajo tudi spremembe sistema usposabljanja vojakov na sluæenju vojaπkega roka ter iskanje moænosti za ustreznejπe popolnjevanje SV. Program veliko pove o kadrih, ki jih ima na razpolago, manj pa o obstojeËi strategiji, ki jo uresniËuje. Ugotovitve iz analize poslovanja oboroæenih sil so kvalitativne in zelo sploπne. Ker ni navedenih kvantitativnih pokazateljev poslovanja oboroæenih sil, je poslovanje nemogoËe oceniti. ©e teæje je postavljati cilje, katerih rezultate bi lahko merili. Oceni uspeπnosti poslovanja in trendom pri poslovanju je treba posvetiti veliko pozornost, ker pa je na ta naËin odgovornost za rezultate manj jasna ali pa se spreminja, verjetno takπno stanje ustreza poslovodstvu. Ocenjevanje uspeπnosti je treba nasloniti na analize meril deleænikov. Deleæniki so pri podjetjih obiËajno lastniki, zaposleni in kupci, v oboroæenih silah pa so to vsekakor dræava, davkoplaËevalci in zaposleni v SV. Najti je treba doloËene kazalce, jih kvantificirati za zadnjih nekaj let in ugotavljati gibanja v uspeπnosti oboroæenih sil. 1 8 Peter Papler Poznamo tri stopnje pri postavljanju strateπkih planskih ciljev: ‡ opredelitev poslanstva, ‡ izbira kazalcev za strateπke cilje, ‡ pripisovanje koliËinskih vrednosti izbranim kazalcem. »e vzamemo za predpostavko, da je najpomembnejπi cilj poslovanja SV zagotavljanje Ëim veËje stopnje pripravljenosti za bojevanje (bojne pripravljenosti), lahko v literaturi najdemo naslednje kazalce10: ‡ vodenje, ‡ nebojna podpora, ‡ usposobljenost, ‡ delovanje C4I, ‡ morala. Druga strategija je Ëlanstvo v Natu. Poglejmo si kriterije te organizacije za Ëlanstvo, ki jih najdemo na spletnih straneh MO RS in jih lahko vzamemo kot kriterije deleænika za ocenjevanje uspeπnosti. Od dræav kandidatk se priËakuje, da bodo izpolnile zahtevane cilje na politiËnem in gospodarskem podroËju. Obrambne in vojaπke zadeve se osredinjajo na: ‡ zmoænost dræave, da prispeva h kolektivni obrambi in novim nalogam zavezniπtva; ‡ vsaka dræava kandidatka zagotovi za obrambo zadostna sredstva. »e zahteve prevedemo v merljive spremenljivke, to pomeni ustrezne enote oboroæenih sil za izvajanje kolektivne obrambe in ustrezen odstotek BDP, namenjenega za vzdræevanje oboræenih sil in lastnega obrambnega sistema. Opredelitev strateπkih poslovnih enot (SPE) in njihovih strateπkih poslovnih podroËij (SPP) SV bodo sestavljale sile za posredovanje (reakcijske sile), glavne sile ter dopolnilne sile, s katerimi bo poslovodilo Poveljstvo sil. Generalπtabu bodo od leta 2004 neposredno podrejeni Poveljstvo sil, Center vojaπkih πol, Vojaπka zdravstvena sluæba in Verifikacijski center. V besedilu lahko zasledimo nekaj, kar naj bi bilo poslanstvo in to za tri SPP SV. Generalπtab s podrejenimi poveljstvi pa po dokumentu ni v sestavi SV. V SDPROSV so naËrtovane naloge SV opredeljene za tri stanja politiËnega okolja, in sicer mir, krizne razmere v πirπem strateπkem oziroma regionalnem okolju ter v primeru obrambe dræave. 10 J. F. Dunningan: Kako voditi rat, VojnoizdavaËki i novinski centar, Beograd 1993, str.297. 1 9 ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE Vojaπko izobraæevanje in zagotavljanje zdravstvenih storitev ter izvajanje verifikacijskih postopkov pri nadzoru oboroæitve niso opredeljeni kot SPP SV. Imamo pa organizacijske enote. Iz besedila s pozornim branjem lahko sklepamo, da je SV strateπka poslovna enota Generalπtaba. »e predpostavimo, da je vodstvo na tak naËin opredelilo strateπka poslovna podroËja in strateπke poslovne enote, lahko ugotovimo, da v SV ne poznamo teh pojmov. SPP predstavlja skupino storitev v okviru organizacije, ki ima znaËilnost relativno neodvisne poslovne dejavnosti, z jasno opredeljenim sklopom konkurentov in lastnostjo, ki omogoËa ugotavljati poslovni uspeh.11 Za strateπko poslovno enoto pa so znaËilne tri stvari: ‡ predstavlja eno samo dejavnost ali zbirko sorodnih dejavnosti, ki jih lahko naËrtujemo loËeno od drugih v podjetju, ‡ ima svoje lastne tekmece, ‡ ima poslovodjo, ki je odgovoren za strateπko naËrtovanje in uresniËevanje ciljev, nadzoruje veËino dejavnikov, ki vplivajo na doseganje ciljev. SV nima organiziranih strateπkih poslovnih enot, utemeljenih na naπtetih znaËilnostih. Organizacijska struktura SV je funkcijska. Zato tudi ne loËujemo posameznih dejavnosti, poslediËno pa ne izvajamo strateπkega naËrtovanja, tako ne za korporacijo (SV) in ne za posamezne dejavnosti. Ker ni odgovornih za posamezno dejavnost, ni merjenja uspeπnosti poslovodij in ustreznih pozitivnih ali negativnih kompenzacij. Zaradi nepreglednosti organizacije, naËrtovanja in odgovornosti ni ustreznega finanËnega naËrtovanja, sistem je izredno nepregleden, dræava kot lastnik SV pa nima vpogleda v dejansko stanje v organizaciji. V tabeli 2 navajam moæne dejavnosti SV in SPE. Poslanstvo in cilji SPE V dokumentu lahko preberemo, da bo temeljni namen SV tudi v prihodnje odvraËanje vojaπkih groæenj, vojaπka obramba dræave v primeru napada, izvajanje obveznosti, prevzetih z mednarodnimi pogodbami, ki jih je sklenila Republika Slovenija, ter sodelovanje pri zaπËiti, reπevanju in pomoËi ob naravnih in drugih nesreËah, skladno z njeno organizacijo ter zmogljivostmi. Temeljni namen oblikovanja sil za posredovanje je zagotovitev pripravljenih sil za zaπËito ali podporo nacionalnim interesom v miru in kriznih razmerah v strateπkem oziroma regionalnem okolju ter nudenje pomoËi ob naravnih 11 PuËko Danijel: Strateπko uporavljanje: II izdaja: Ljubljana: EF, 1999. str. 147. 2 0 Peter Papler Tabela 2: Pregled moænih dejavnosti in SPE SV Dejavnost SPE Konkurenca Zagotavljanje varnosti Bataljon vojaπke policije Slovenska policija Sodelovanje v mirovnih operacijah Lahka pehotna brigada Oboroæene sile drugih dræav Zagotavljanje bojne pripravljenosti Pehotna divizija (poveljstvo sil) Bojne enote nasprotnika (v vojni) Oskrba in vzdræevanje LogistiËna baza Gospodarske druæbe Izobraæevanje zaposlenih Center vojaπkih πol Univerzi Vzpostavljanje komunikacij Bataljon za zveze in EB Gospodarske druæbe Nadzor ZP in obramba ZP OPP VLZO Agencija ‡ Ministrstvo za promet Opravljanje zdravstvenih storitev Vojaπka zdravstvena sluæba Javni zdravstvni zavodi Vir: Lastna analiza. in drugih nesreËah. Glavne sile SV bodo sestavljene iz dveh brigad, enot letalstva in zraËne obrambe ter enot za podporo. Dopolnilne sile bodo sestavljene iz enot, teritorialnih logistiËnih elementov ter dopolnilnih centrov. Za izvajanje nalog vojaπke teritorialne logistiËne podpore v miru in vojni bodo organizirane logistiËne enote vojaπnic, delavnice in skladiπËa, vadiπËa in streliπËa ter drugi elementi. Dopolnilni centri, ki se bodo razvili iz uËnih enot, bodo v miru in Ëe bo treba v vojnem Ëasu pripravljali ter usposabljali kadre za popolnitev enot SV. Prihodnji vojaπki πolski sistem bo zagotavljal osnovno, dopolnilno ter dodatno izobraæevanje in usposabljanje podËastnikov in Ëastnikov SV, ki bo potekalo v domaËih izobraæevalnih civilnih institucijah oziroma v sodelovanju Centra vojaπkih πol in enot SV z njimi. Vojaπko izobraæevanje in usposabljanje podËastnikov, kandidatov za Ëastnike in Ëastnikov stalne sestave bo organizirano z vojaπkimi moduli v programih viπjih in visokih strokovnih πol ter na fakultetah oziroma kot podiplomski πtudij. Pri oblikovanju poslanstva gre za oblikovanje sorazmerno trajnih namenov oboroæenih sil. Poslanstvo naj bi se nanaπalo na poslovno podroËje, s Ëim se bomo ukvarjali, kakπna bo πirina dejavnosti in na katerem trgu bomo delovali, kateri so osnovni smotri organizacije in kako bomo dosegli svoj konkurenËni poloæaj. Koliko in katere sorazmerno samostojne enote bo moË razvijati ter 2 1 ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE kakπne temeljne odnose bomo gojili s svojimi udeleæenci. Navedemo tudi filozofijo organizacije, vrednote, prepriËanja, norme obnaπanja. Navznotraj izoblikovano poslanstvo sluæi temu, da vsi zaposleni spoznajo osnovni namen oboroæenih sil, na zunaj pa je poslanstvo potrebno za sporoËanje temeljnih namenov dræavljanom, sosednjim dræavam, zaveznikom. Ko vodstvo opazi, da mu organizacija uhaja, mora ponovno poiskati svoj namen. Poslanstvo podjetja sestavlja pet elementov. Prvi je zgodovina podjetja, od katere naj se organizacija ne bi oddaljila. Drugi element predstavljajo trenutne prioritete dræave in poslovodstva, ki so naravnane k cenovno uËinkoviti armadi, vkljuËeni v Nato. Tretji element je okolje, iz katerega na primer SV ne more veË pridobivati vojaπkih obveznikov s staro vsebino ogroæenosti od nekdanje jugoslovanske armade, temveË je treba po zgledu francoske tujske legije ali ameriπkih marincev uvesti druge blagovne znamke. »etrti element so viri organizacije. SV bi se recimo zavajala, Ëe bi se odloËila, da bo enakovreden nasprotnik vsem sovraænikom in da mu bo v prvih dneh vojne prizadejala 30-odstotne izgube, kar je razvidno iz veljavne Doktrine vojaπke obrambe. Organizacija mora biti usklajena z viri, ki so na razpolago. KonËno mora poslanstvo organizacije temeljiti na znaËilnih znanjih, v primeru SV predvsem vojaπkih, katerih cilj je uËinkovita obramba dræave. »e vzamemo za osnovo tabelo 2, mora opredelitev poslanstva doloËiti glavna konkurenËna podroËja, znotraj katerih bo SV delovala. Razvijala bo lahke pehotne enote, popolnjene s profesionalnimi vojaki, vrhunsko opremljenimi in usposobljenimi za izvajanje oboroæenega boja. SV bo delovala pri vojaπki obrambi dræave ter s posameznimi enotami do nivoja bataljona v mednarodnih mirovnih operacijah v regiji, s posamezniki pa po celem svetu. Urjenje bojevanja v gorah ter urjenje podvodnega bojevanja sta træna segmenta, kjer bomo dosegali prepoznavne rezultate v okviru Nata. SV ne bo razvijala jedrskih in vesoljskih oboroæitvenih sistemov, temveË se bo osredinila na pehotne oboroæitvene sisteme in enote, ki bodo delovali predvsem v bliænji regiji. Opredelitev poslanstva organizacije poudarja glavno poslovno politiko, ponuja vizijo in nakazuje smer delovanja SV za naslednjih deset do dvajset let. SV bi preπla iz naborniπke vojske v polprofesionalno vojsko, sestavljeno iz profesionalnih vojakov in enot, ki bi se popolnjevale s plaËanimi rezervnimi vojaki. Zakonsko doloËena dolænost sluæenja vojaπkega roka pa se za prehodno obdobje 10 let zamrzne. Vsaka strateπka poslovna enota mora skladno s tremi navedenimi znaËilnostmi predstavljati eno dejavnost. Lahka pehotna brigada (LPBR) bi zagotavljala sodelovanje v mirovnih operacijah, ki jih naprej 2 2 Peter Papler razvrπËamo na operacije za uveljavljanje miru, vzdræevanje miru, operacije za podporo diplomatskim prizadevanjem in humanitarne operacije. Enota bi zagotavljala tudi osebje za delovna mesta v zdruæenih poveljstvih Nata. V primeru vojaπke obrambe dræave, torej temeljnega namena SV, bi LPBR predstavljala enoto za zaustavitev prvega nasprotnikovega napada na dræavo. V celoti na bi bila popolnjena s profesionalno sestavo. Operativno poveljstvo vojaπkega letalstva in zraËne obrambe (OPPVLZO) bo opravljalo nadzor zraËnega prostora in obrambo pred napadi iz zraka. Popolnjeno naj bi bilo s profesionalno sestavo. Pehotna divizija bi opravljala usposabljanje in urjenje vojakov in s tem zagotavljala primerno stopnjo bojne pripravljenosti. Namenjena naj bi bila vojaπki obrambi dræave v zaËetni fazi vojne. Center vojaπkih πol (CV©) bi izvajal usposabljanje in izobraæevanje stalne sestave SV in v srednjeroËnem planskem obdobju postal Ëlan univerze. LogistiËna baza (LOGB) pa bi opravljala servisne storitve oskrbe, vzdræevanja in transporta za vse ostale strateπke poslovne enote. Poloæaj SPE v portfelju V SDPROSV ni obravnavan poloæaj SPE v portfelju oboroæenih sil. Vsebina dokumenta povzroËa utemeljen sum, da tudi celovito ocenjevanje oboroæenih sil ni bilo opravljeno ne po klasiËni πe manj pa Porterjevi verigi vrednosti. V nadaljevanju predlagam mogoËo zasnovo ocenjevanja SPE SV s pomoËjo portfeljske matrike GE in predlaganih SPE iz tabele. Dejansko je matrika GE razdeljena na devet polj, ki se nato πe razdelijo v tri podroËja. Tri polja v zgornjem levem delu prikaæejo moËne strateπke poslovne enote, v katere bi SV morala vlagati in tako rasti (primer z LPBR). Diagonalna polja, ki se πirijo od spodnje leve strani na zgornjo desno, predstavljajo strateπke poslovne enote, ki so po sploπni privlaËnosti nekje v sredini. SV bi morala pri njih teæiti k selektivnosti in dobrim rezultatom (primer z OPPVLZO). Tri polja v desnem spodnjem delu prikazujejo strateπke poslovne enote, ki niso privlaËne. SV bi naredila prav, da bi resno razmislila o æetvi in opustitvi (primer VZS). Poslovodstvo mora napovedati priËakovani poloæaj vsake strateπke poslovne enote za obdobje treh do petih let, upoπtevaje trenutno strategijo. To pomeni analizo, ki bo ugotovila, na kateri toËki v svojem æivljenjskem ciklusu je vsaka posamezna storitev, kakπne so priËakovane strategije SPE-jev tujih armad, nove tehnologije, gospodarski dogodki. Dolæina in smer vektorjev na matriki sta rezultat analize. Zadnji korak 2 3 ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE POSLOVNA MO» ZaπËiti poloæaj Investiraj v izgradnjo Zgrajuj selektivno ‡ Maksimalna naloæba v rast ‡ Vloæi vse napore za ohranitev moËi ‡ Poskuπaj doseËi vodstvo ‡ Gradi selektivno na prednostih ‡ Okrepi ranljiva podroËja ‡ Specializiraj se v omejenih prednostih ‡ IπËi naËin, kako premagati slabosti ‡ Umakni se, Ëe ni znakov rasti Slika 1: Portfeljska matrika poslovna moË ‡ træna privlaËnost za SV Vir: Lasten prikaz. TRÆNA PRIVLA»NOST CPBR Selektivna izgradnja Selektivnost/poslovodenje za zasluæek Omejena πiritev ali æetev ‡ Investiraj v najprivlaËnejπe BZV segmente ‡ Okrepi sposobnost delovanja proti konkurenci ‡ Poudari donosnost z zviπanjem produktivnosti ‡ ©Ëiti obstojeËe programe ‡ Investiraj, v segmente, v katerih je donos velik in tveganje relativno majhno ‡ IπËi naËine πirjenja brez tveganja, sicer zmanjπaj investicije in zmanjπaj dejavnosti ZaπËiti se in ponovno osredotoËi Upravljaj za uspeπnost Dezinvestiraj ‡ Upravljaj za tekoËo dejavnost ‡ OsredotoËi se na CV© privlaËne segmente ‡ ZaπËiti prednosti ‡ ZaπËiti poloæaj v najbolj uspeπnih segmentih ‡ Izboljπaj skupine izdelkov ‡ Zmanjπaj investicije ‡ Ukini takrat, ko izgubiπ najmanj ‡ Zmanjπaj stalne stroπke in se izogibaj investicijam OPP VLZO POV SIL BVP VZS poslovodstva je, da se odloËi kaj naj naredi z vsako posamezno dejavnostjo. Strategija vsake posamezne dejavnosti mora biti dogovorjena in usklajena. Za vsako dejavnost posebej je nujno, da se obe poslovodstvi (korporacije in dejavnosti) dogovorita o strategiji in dodelita sredstva, ki so potrebna za dosego ciljev. Vodje dejavnosti ugotovijo, da njihov cilj ni vedno poveËanje obsega storitev v vsaki SPE. Njihova naloga utegne biti, da zadræijo obstojeËe povpraπevanje z manj stroπki oziroma da potegnejo sredstva iz dejavnosti in dovolijo, da povpraπevanje pade. Prednosti in slabosti vsake SPE Ker nam niso dostopni podatki opravljenega celovitega ocenjevanja oboroæenih sil, v SDPROSV pa niso navedeni, seveda tudi niso znane prednosti in slabosti strateπkih poslovnih enot. Navajam samo namen ugotavljanja prednosti in slabosti organizacije. 2 4 Peter Papler Tabela 3: Vrednotenje poslovnih portfeljev z modelom GE za SPE SV BVP OPPVLZO POVSIL BZV CV© LPBR VZS Teæa O V O V O V O V O V O V O V Velikost trga 0,3 2 0,6 2 0,6 1 0,3 4 1,2 5 1,5 5 1,5 1 0,3 Letna stopnja rasti trga 0,2 2 0,4 2 0,4 0 0 4 0,8 4 0,8 5 1 0 0 Uspeh v preteklosti 0,1 1 0,1 2 0,2 0 0 2 0,2 3 0,3 2 0,2 1 0,1 Tehnoloπke zahteve 0,2 0 0 4 0,8 3 0,6 5 1 3 0,6 4 0,8 1 0,2 Vpliv ‡ politiËni/pravni 0,2 1 0,2 1 0,2 1 0,2 2 0,4 3 0,6 5 1 1 0,2 1,3 Træna privlaËnost 2,2 1,1 3,6 3,8 4,5 0,8 Rast storitve 0,2 3 0,6 4 0,8 0 0 5 1 1 0,2 1 0,2 1 0,2 Kakovost storitve 0,3 2 0,6 4 1,2 1 0,3 3 0,9 1 0,3 1 0,3 1 0,3 Proizvodna uËinkovitost 0,1 2 0,2 2 0,2 1 0,1 4 0,4 1 0,1 1 0,1 0 0 Stroπki na enoto 0,1 2 0,2 1 0,1 1 0,1 4 0,4 0 0 2 0,2 0 0 Delovanje R&D 0,1 0 0 2 0,2 1 0,1 4 0,4 0 0 0 0 0 0 Poslovodni kadri 0,2 2 0,4 4 0,8 1 0,2 4 0,8 1 0,2 2 0,4 1 0,2 Poslovna moË 2 3,3 0,8 3,9 0,8 1,2 0,7 Vir: Lasten prikaz. »e k spoznanim prednostim in slabostim dodamo ocenjene odloËilne razvoje v okolju v prihodnjem obdobju, lahko zaËnemo ocenjevati glavne priloænosti in nevarnosti. To ocenjevanje nam odkriva strateπke dejavnike za prihodnjo uspeπnost zavoda. Lahko izdelamo oceno ali pa profile. Namen: ‡ ugotoviti, na osnovi sedanjih prednosti in slabosti organizacije, najbolj verjetne prihodnje poslovne priloænosti in nevarnosti; ‡ ugotoviti osnovne razvojne probleme organizacije, s katerimi se je treba sistematiËno spoprijeti; ‡ ugotoviti, na temelju poznavanja profilov prednosti in slabosti ter moænosti in nevarnosti, prve moæne prvine razvojne strategije oziroma strategij organizacije za prihodnje obdobje. Okolje SPE s posameznimi priloænostmi in nevarnostmi Spremembe v strateπkem okolju Republike Slovenije so obravnavane v toËki 2.2. SDPROSV, kjer je navedeno, da je za spremenjeno mednarodno varnostno okolje znaËilno hitro spreminjanje in pojavljanje novih virov ogroæanja ter zmanjπanje pomena vojaπkega ogroæanja. Spreminjanje virov in oblik ogroæanja 2 5 ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE je tudi edina ugotovitev analize okolja v programu. Osnovni namen analize okolja je ugotoviti priloænosti, ki se organizaciji odpirajo v prihodnosti, in tiste nevarnosti v okolju, ki utegnejo pomeniti nevarnost za obstoj ali uspeπno delovanje. Najprej ugotavljamo politiËna, gospodarska, kulturna, tehnoloπka gibanja in gibanja v naravnem okolju. V vsakem je treba poiskati nekaj kljuËnih usmeritev, ki bodo odloËilneje vplivale na naπe poslovanje in razvoj. Tabela 4: Profil priloænosti ‡ nevarnosti za analizo okolja SV Podokolja Preteklost Prihodnost Priloænosti, izzivi • Gospodarsko ‡ Rast BDP ‡ Rast kritiËnih dejavnosti ‡ Rast prodaje na glavnih tujih trgih ‡ Rast 4 % ‡ Protiterorizem ‡ Mirovne operacije na ozemlju nekdanje Jugoslavije ‡ Zunanja rast ‡ Skladen razvoj vojaπke industrije ‡ Obseg izvajanja mirovnih operacij • Tehnoloπko ‡ PriËakovane novosti ‡ KritiËni prodori ‡ »asovni mejniki ‡ Novi materiali ‡ Neubojna in manj ubojna oroæja ‡ Robotizacija bojiπËa ‡ Bojevanje v kibernetiËnem prostoru ‡ Tehnoloπka modernizacija oboroæenih sil za bojevanje v kibernetiËnem prostoru • PolitiËno-pravni ‡ KljuËne nove politike ‡ Nove zakonske reπitve ‡ Odnos do oboroæenih sil ‡ MoË lokalnih skupnosti ‡ Nova zakonodaja ‡ Odcepitev ‡ NemoË lokalnih skupnosti ‡ Pozitiven odnos do oboroæenih sil ‡ Spremenjena zakonodaja z vstopom v EU in NATO ‡ PoveËana moË lokalnih skupnosti ‡ Usklajevanje organizacije in njenega poslovanja z notranjo, zunanjo in mednarodno javnostjo ‡ Pogojevanje koncesij z nakupi tehnologij ‡ Dostop do novih tehnologij z vkljuËitvijo v NATO • Naravno ‡ Ekoloπke omejitve ‡ Lokacijske moænosti ‡ Problemi z oskrbo ‡ Starostna struktura prebivalstva ‡ Ekoloπka neosveπËenost ‡ Lokacije po vsej dræavi ‡ Embargo na uvoz oboroæitvenih sistemov ‡ Ekoloπka osveπËenost ‡ Samo doloËene lokacije ‡ Oskrba z rezervnimi deli z obmoËja nekdanje Jugoslavije ‡ Neugodna starostna struktura prebivalstva ‡ Informatizacija bojiπËa in sistemov za urjenje ‡ Zmanjπevanje lokacij ‡ Zahteve po bolj izobraæenem in usposobljenem kadru • Kulturno ‡ KljuËne vrednote ‡ Glavne spremembe v navadah ‡ Raven znanja ‡ Vrednota ‡ sluæenje vojaπkega roka ‡ Nizek nivo znanja ‡ Vrednota ‡ civilno sluæenje ali odklanjanje sluæenja vojaπkega roka ‡ ©e niæji nivo znanja ‡ Profesionalizacija, pridobivanje novih znanj, ravnanje z znanjem ‡ Mirovne operacije Vir: Lasten prikaz. 2 6 Peter Papler Za predstavitev bom uporabil profil priloænosti in nevarnosti okolja SV. Glavne priloænosti in izzivi za SV v prihodnosti bodo: ‡ skladen razvoj slovenske vojaπke industrije, ‡ dostop do novih znanj in tehnologij z vkljuËitvijo v Nato, ‡ usklajevanje organizacije in njenega poslovanja z notranjo, zunanjo in mednarodno javnostjo, ‡ informatizacija bojiπËa, ‡ profesionalizacija. V drugem koraku analiziramo trg glede na obmoËja odvijanja oboroæenih spopadov, vrste izvajanja operacij in sestavo sil v operacijah. Analiza trga drugih vojsk nas lahko vodi v naËrtovanje sprememb v naπih storitvah na naËin, ki bo ustrezal zagotavljanju skupne obrambe. Analiza konkurence in partnerskih organizacij z vidika, kaj delajo in kakπne razvojne namere imajo, so za strateπko naËrtovanje zelo relevantne informacije. Kaj so glavne prednosti in kaj slabosti, kakπne so povezave z drugimi organizacijami, vse to so vpraπanja, ki vodijo do odgovorov o oboroæenih silah drugih dræav, pa tudi, s kakπno konkurenco se bomo lahko v prihodnosti sreËali. Oceniti kaæe tudi zunanje aktivnosti, predvsem moænosti sodelovanja z drugimi organizacijami in gibanja v teh odnosih. Oceniti je treba, kaj v prihodnjem razvoju odnosov predstavlja priloænost, kaj pa nevarnost za SV. Strategije za posamezne SPE V SDPRO lahko razberemo, da bo poveljstvu sil podrejenih predvidoma pet poveljstev brigadne ravni (poveljstvo sil za posredovanje, dve poveljstvi brigad, poveljstvo sil letalstva in zraËne obrambe ter poveljstvo enot za podporo) in predvidoma do πest vojaπkih teritorialnih poveljstev do polkovne ravni. Poveljstvo sil za posredovanje bo odgovorno za sile za posredovanje, ki bodo v dræavi, in za sile, angaæirane na misijah v tujini. Poveljstvo sil letalstva in zraËne obrambe bo pristojno za nadzor zraËnega prostora, odgovorno bo za zraËno obrambo na obmoËju dræave ter za zraËno podporo enotam SV. Vojaπka teritorialna poveljstva bodo odgovorna za poveljevanje silam, ki bodo organizirane po teritorialnem naËelu, za dopolnilne centre, teritorialne logistiËne enote in druge enote v njihovem sestavu. V letih od 2001 do 2007 se bo v vojski dodatno zaposlilo v povpreËju 300 oseb letno, od tega predvidoma 270 vojakov in 30 Ëastnikov. Posebna pozornost bo namenjena vzpostavitvi dopolnjenega celovitega sistema izobraæevanja in usposabljanja kadrov SV. 2 7 ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE Zagotovljena bo racionalnejπa uporaba infrastrukture in opravljena njena prilagoditev predvideni dopolnjeni organizacijski strukturi SV. Enote bodo razporejene v perspektivne vojaπnice. Za neperspektivne vojaπnice bo izdelan naËrt njihovega opuπËanja. Deseti motorizirani bataljon SV bo dokonËno oblikovan do konca leta 2002. Oblikovanje 20. motoriziranega bataljona se bo zaËelo leta 2004. Spremembe v strukturi glavnih sil bodo opravljene v letih 2002‡2003. Potekale bodo usklajeno s spremembami usposabljanja nabornega kontingenta in usposabljanja poklicnih pripadnikov. V nadaljevanju dokumenta pa zasledimo programe in oceno potrebnih finanËnih sredstev za uresniËevanje strategije. Za nadaljnjo modernizacijo SV bo po cenah ob sprejemu programa treba v obdobju do vkljuËno leta 2007 zagotoviti dodatna sredstva v skupni viπini 65 000 milijonov tolarjev. ‡ Program nadaljnjega oblikovanja in opremljanja sil za posredovanje, okvirna vrednost programa je 29 500 milijonov tolarjev. ‡ Program dopolnjevanja sistema poveljevanja in kontrole, skupna vrednost programa je okvirno 8000 milijonov tolarjev. ‡ Program dopolnjevanja logistike SV, okvirna vrednost programa je 20 000 milijonov tolarjev. ‡ V sistemu zraËne obrambe bo treba zagotoviti opremljenost enot s taktiËnimi nadzornimi centri, skupno bodo potrebna sredstva v okvirni viπini 7500 milijonov tolarjev. Zaradi nepoznavanja pojmov SPE in SPP je seveda nemogoËe razbrati ustrezne strategije posameznih SPE. V tabeli 5 je prikazan poskus doloËanja strategije strateπkim poslovnim enotam, prikazanim v tabeli 2. Za posamezne SPE je treba doloËiti πe strateπke cilje, izbrati kazalce za strateπke cilje in pripisati koliËinske vrednosti izbranim kazalcem. Viri, ki jih SPE potrebujejo Razporeditev virov za opremljanje in modernizacijo SV je opredeljena v toËki 4.2. »e na kratko povzamem, je govora o projekciji sredstev, potrebnih za financiranje razvoja in opremljanja SV za obdobje 2002‡2007. Poleg stroπkov proraËuna Ministrstva za obrambo, ki so le del obrambnih stroπkov dræave, se upoπtevajo tudi sredstva za investicije v dopolnjene temeljne razvojne programe obrambnih sil ter sredstva za pokojnine vojaπkih oseb. V opremljanje SV z vojaπko opremo in oboroæitvijo se bo skladno s svojimi tehnoloπkimi in ustreznimi programi vkljuËila tudi domaËa obrambna 2 8 Peter Papler Tabela 5: Poslovne strategije SPE SV SPE STRATEGIJA LPBR UresniËevanje strategije diferenciacije storitve. Najviπja kakovost storitve izvajanja mirovnih operacij s sodobno opremljenimi enotami, popolnjena z usposobljenimi vojaki profesionalci, pri Ëemer je na mirovnih operacijah enota ranga bataljona. S temi kvalitetami bomo poskuπali doseËi vodstvo med LPBR kandidatk za Ëlanstvo v NATU. Graditi pehote, inæenirske in protioklepne enote. Inæenirski in logistiËni bataljon se ukvarjata tudi z dodatno pridobitno dejavnostjo. POV SIL UresniËevanje strategije vodenja v stroπkovni uËinkovitosti. Z obstojeËimi tehniËnimi sredstvi in sklepanjem pogodb z æe usposobljenimi vojaki za delo 1 oz. 2 dni v tednu v oboroæenih silah, ostalo pa v drugem podjetju, zagotoviti ustrezno b/p, brez dodatnih investicij. BVP UresniËevanje strategije razvijanja træne niπe. Policijske sile oboroæenih sil, v katere uvajamo veËjo kakovost izvajanja storitev in pripravljenost za pomoË MNZ. BZV UresniËevanje strategije razvijanja træne niπe. Bojevanje v kibernetiËnem prostoru, kjer ni veË stroge meje med civilnim in vojaπkim delom, kot tudi ni veË meja med dræavami. Obramba pred napadi v kibernetskem prostoru vseh kljuËnih informacijskih sistemov dræave (nuklearka, pristaniπËe, letaliπËe, glavno mesto, telekomunikacijska infrastruktura) Potrebne so velike investicije v rast, zaæeleno tudi s partnerstvi s konkurenËnimi podjetji. OPPVLZO UresniËevanje strategije diferenciacije storitve. Z obstojeËimi tehniËnimi sredstvi, ki jih je treba dati v uporabo in profesionalno sestavo, ter dodatnimi investicijami v opremo zagotoviti ustrezno bojno pripravljenost. CV© UresniËevanje strategije diferenciacije storitve. Investirati v izgradnjo infrastrukture. Izvajati usposabljanje in izobraæevanje samo s podroËja vojaπkih znanosti, postati Ëlan univerze zaradi ustreznega razvoja vojaπke znanosti, za sorodna podroËja v vojaπki znanosti skleniti dogovore s posameznimi fakultetami znotraj univerze. VZS UresniËevanje strategije razvijanja træne niπe. Zagotavljanje zdravstvenih storitev na mirovnih operacijah do nivoja bataljonske sanitetne postaje. Zagotavljanje storitve osnovne zdravstvene oskrbe za zaposlene v SV. Zagotavljanje storitev s podroËja medicine dela za ostale dræavne organe. Vir: Lasten prikaz. industrija, praviloma pod konkurenËnimi pogoji. Z vkljuËevanjem obrambne industrije bo zagotovljeno tudi uËinkovitejπe vzdræevanje sredstev vojaπke opreme in oboroæitve. Projekcija razvoja in opremljanja SV v naslednjem srednjeroËnem obdobju temelji na predvideni rasti obrambnih izdatkov. Pri tem je upoπtevano, da naj bi se πtevilo zaposlenih v Ministrstvu za obrambo v obdobju 2002‡2010 poveËalo tako, da bi bilo v letu 2010 skupno zaposlenih okoli 9100 oseb, od tega v Slovenski vojski 7700, v drugih delih Ministrstva za obrambo pa 1400. Z letnimi proraËuni naj bi se poleg sredstev za redno dejavnost zagotavljala tudi sredstva za redno vzdræevanje obstojeËe oboroæitve in opreme ter za 2 9 ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE sprotno vzdræevanje tistih tehniËnih sredstev, ki bodo kot nova uvedena v operativno uporabo z nabavami po temeljnih razvojnih programih. Leta 2001 bodo obrambni izdatki (po Natovi metodologiji) dræave v tekoËih cenah znaπali okrog 66 700 milijonov tolarjev ali 1,46 % BDP, kar je veË kot leta 2000, do katerega so obrambni izdatki padali vsa prejπnja leta. Ti izdatki obsegajo sredstva za plaËe, sredstva za redno dejavnost in investicije, ki so se v tem letu financirale iz proraËuna Ministrstva za obrambo, sredstva za vojaπke pokojnine in sredstva za nove nabave iz investicij v temeljne razvojne programe obrambnih sil Republike Slovenije. V projekciji za obdobje 2002‡2007 je ob upoπtevanju priËakovane realne letne rasti BDP v celotnem obdobju predvideno poveËanje obrambnih izdatkov Republike Slovenije do nekaj nad 1,6 % BDP na koncu naËrtovanega obdobja. Po letu 2007 naj bi obrambni proraËun realno naraπËal za 7 % letno, kar bi Slovenski vojski zagotavljalo postopen razvoj, modernizacijo in sodelovanje v mednarodnih operacijah. V predstavitvi virov lahko zasledimo samo dodatne zahteve organizacije za zaposlovanje in poveËanje potrebnih finanËnih sredstev zaradi poveËanja stroπkov delovanja SV, ne zasledimo pa ocene uspeπnosti organizacije skozi oceno medsebojnih razmerij in kakovosti storitev, stanja opreme, obsega dela, kakovosti kadrov, ustreznosti organizacijskih reπitev in oceno strukture finanËnih sredstev. Ugotovljena uspeπnost poslovanja in primerjave s konkurenËnimi armadami pa tudi s stanjem v svetu nas edine lahko vodijo do ocen, v Ëem je naπa vojska moËna in v Ëem πibka. V oboroæenih silah se stopnja uspeπnosti poslovanja ocenjuje s stopnjo doseganja naËrtovane bojne moËi celotne vojske. NaËrtovanje bojne moËi je torej sestavni del dolgoroËnega naËrtovanja. Bojna moË pa je sestavljena iz pripravljenosti in izurjenosti pripadnikov vojske ter ognjene moËi oboroæitvenih sistemov. Pogosto ocenjujemo prednosti in slabosti v posamezni podstrukturi. Ocenjevanje strateπkih poslovnih podroËij pa skozi stopnje ekspanzije, krËenja ali ohranjanja obsega. Ocenjevanje uËinkovitosti predstavlja veËji problem, ker je pred tem treba delati prave stvari. Za ustrezno analizo programa storitev je kljuËnega pomena, kakπen razvoj prihodnjega povpraπevanja lahko priËakujemo, kakπne so tendence na podroËju konkurence in kaj to pomeni za oboroæene sile RS. Pri ocenjevanju trænega poloæaja sploπne kakovosti skupin storitev in skupin odjemalcev je v okviru vojaπke panoge najveËji regulator trg. Enote SV niso usposobljene za izvajanje nalog bojevanja katerekoli vrste. Usposobljene so 3 0 Peter Papler samo za zagotavljanje miru in πe to samo enote vojaπke policije. Slovenska vojska stalno zagotavlja dva voda vojaπkih policistov na Natovi mirovni operaciji SFOR v Bosni in Hercegovini. Po sprejetih obveznostih bi morala zagotavljati Ëeto lahke pehote. Storitve, ki jih sedaj zagotavljamo, ne ustrezajo naËrtovanim. Odnos med kakovostjo storitve in ceno je kljuËnega pomena za dræavo in posredno za davkoplaËevalce, vse skupaj pa vliva na sloves organizacije v okolju, ki pa je odvisen tudi od kakovosti promocije. Raven proizvodne usposobljenosti za opravljanje storitev je odvisna od tehnoloπke opremljenosti, ki je na zelo nizkem nivoju, predvsem zaradi razdrobljenosti enot po razliËnih lokacijah. Oboroæitev in oprema sta veËinoma zastareli. Razpoloæljivost in kakovost kadrov je vzrok veËini slabosti v obravnavani podstrukturi. Stopnja izkoriπËanja zmogljivosti je 30 %. Stopnja sodobnosti opreme uvrπËa SV med tehnoloπko zastarele armade. Bivalna infrastruktura SV je nad povpreËjem dræav Ëlanic Nata, komunikacijska pa pod povpreËjem. ©tevilo poslovodnih kadrov je na zadovoljivem nivoju, a kaj, ko sta kvaliteta in izobrazbena struktura drugega strokovnega osebja zastraπujoËe slabi. Starostna struktura je neustrezna in presega povpreËno starost za veË kot pet let. Fluktuacija je minimalna, vendar je to rezultat slabih razmer na trgu delovne sile. SV nima vzpostavljenega sistema selekcije, usposabljanja in razvijanja ter napredovanja kadrov. Ocenjevanje raziskovalno razvojne podstrukture naj bi temeljilo na analizi πtevila in kakovosti raziskovalnih kadrov, rezultatov raziskovalnega dela v zadnjih nekaj letih ter vlaganj v to dejavnost. Porabljena sredstva 0,1 % obrambnega proraËuna za raziskave in razvoj nazorno pokaæejo, da te dejavnosti v SV ni. V primerljivih armadah je ta odstotek okrog 10. Za ocenjevanje finanËne podstrukture je treba izraËunati: ‡ kazalce finanËnega vzvoda (tuji/lastni viri, deleæ tujih virov v vseh sredstvih), ‡ kazalce plaËilne sposobnosti (obratna sredstva/kratkoroËne obveznosti, obratna sredstva-zaloge/kratkoroËne obveznosti, denarna sredstva/kratkoroËne obveznosti), ‡ kazalce obraËanja (vseh poslovnih sredstev, obratnih sredstev, zalog, terjatev do kupcev), ‡ kazalce donosnosti, kot so ekonomska dodana vrednost na lastne vire sredstev, ekonomska dodana vrednost na vsa poslovna sredstva in dobiËek v prihodkih. 3 1 ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE Na internetni strani MO RS lahko preberemo strukturo obrambnih izdatkov, ni nam pa na razpolago bilanca stanja oziroma zakljuËni raËun SV ali ministrstva za obrambo, ki bi nam omogoËal izraËunati doloËene kazalce. Nedopustno! RaËunovodski izkazi so za vsako podjetje, razen za dræavno upravo, na voljo vsem zainteresiranim javnostim. Sredstva, ki jih dræava namenja obrambnemu sistemu, znaπajo okoli 1,5 % BDP (1999) ali pribliæno 315 milijonov USD. Glede na celotno porabo sredstev je od tega okoli 50 % namenjenih plaËam, nadomestilom in pokojninam, 22,3 % je operativnih stroπkov in stroπkov vzdræevanja, 27,6 % sredstev gre za nabavo in investicije ter 0,1 % za raziskave in razvoj. Organizacijska struktura vsebuje preveË hierarhiËnih ravni. Ni uveljavljenega sistema strateπkih poslovnih podroËij in tudi ne sistema strateπkih poslovnih enot. Stopnja delegiranja pristojnosti je neustrezna, obiËajno se vse hierarhiËne ravni ukvarjajo z enakimi teæavami. Treba je oceniti tudi skladnost organizacijske strukture s strategijo organizacije, kot tudi kakovost sistemov naËrtovanja. Pomembno je oceniti tudi sistem nagrajevanja, ki je v SV odvisen od sistema nagrajevanja v javni upravi. Pri ocenjevanju sloga poslovodenja je treba oceniti naravo organizacijske kulture in tudi sistem komuniciranja, za slednjega lahko reËemo, da je v SV izredno tog, praktiËno ne deluje, kar povzroËa velike teæave pri ravnanju v organizaciji. Ocenjevanje je treba opraviti tudi za strateπke poslovne enote. SKLEP Vsebinska analiza veljavnega SDPROSV je pokazala necelovitost strateπkega naËrta in pomanjkljivosti, ki so tolikπne, da brez dopolnil ni mogoËe uËinkovito poslovanje oboroæenih sil. »e jih na kratko strnem, lahko reËem, da znanja iz strateπkega poslovodenja kroniËno primanjkuje na vseh ravneh, tako oboroæenih sil kot πirπe, in ni uveljavljenega modela ter izdelane metodologije za strateπko naËrtovanje. Ker ni metodologije, se v dokumentu opisujejo stvari, ki jih bo treba realizirati v prihodnjih letih. Dokument je tako bolj podoben seznamu æelja kot strateπkemu naËrtu. V sklepu bi rad poudaril, da reπitev iz teæav ni izdelava novega (in novega) Sploπnega dolgoroËnega programa, ker obstaja velika verjetnost, da bo flslabo narejen in izstreljen«, saj pred tem nismo odstranili vzrokov, ki so privedli do takπnega stanja. Brez odstranjevanja vzrokov bodo flpapirnati naboji« enake vrednosti in kakovosti, kot so danes. 3 2 Peter Papler Vzroki za odsotnost strateπkega naËrtovanja so, poleg notranjih, seveda tudi v okolju. Dræava bi morala zagotoviti strokoven in nepristranski pristop k dolgoroËnemu reπevanju vojaπkih vpraπanj. V dræavnem zboru bi lahko v strokovnih sluæbah zaposlili tudi kakπnega strokovnjaka z vojaπkega (ne obrambnega) podroËja, ki bi nudil ustrezno podporo poslancem, da se izognemo dokumentom, kakrπen je v Ëlanku analizirani. To bo seveda kljuËno v Ëasu po povabilu zveze Nato. Druga javnost, ki bi morala posredno vplivati na delo oboroæenih sil ter izvajanje raziskav in razvoj teorij s podroËij vojaπkih znanosti, je seveda univerza. Na univerzah na zahodu ni redko, da najdemo πtevilna poroËila o raziskavah oboroæenih sil, pa tudi analiz oboroæenih spopadov po vsem svetu. »e potegnemo analogijo z organizacijskimi in poslovodnimi znanostmi, ki jih pouËuje kar nekaj fakultet, znanja s tega podroËja pa je v gospodarstvu, πe bolj pa v negospodarstvu, zelo malo, ni treba biti prerok za ugotavljanje, koliko je znanja z vojaπkega podroËja. NajveË o oboroæenih silah in pomanjkljivostih pri njihovem delu piπejo novinarji, ki tako nadomeπËajo strokovno javnost. Na pomanjkljivosti pa diplomatsko opozarjajo tudi predstavniki mednarodne skupnosti ob obiskih v Sloveniji ali obiskih naπih predstavnikov v evropskih prestolnicah. L I T E R AT U R A 1. J. F. Dunnigan: Kako voditi rat. Beograd: VojnoizdavaËki i novinski centar, 1993, 592 strani. 2. Kotler, P.: Marketing Management ‡ Træenjsko upravljanje, Ljubljana: Slovenska knjiga, 1998, 778 strani. 3. PuËko, Danijel: Strateπko upravljanje, II izdaja, Ljubljana: EF, 1999, 399 strani. VIRI 1. Bebler, Anton: Zakaj je vojna ostala na uzdah, Sobotna priloga Dela, 22. decembra 2001, stran 9. 2. Intervju Ladislava LipiËa za Ëasopis Dnevnik, Doslej smo gradili hiπo brez pravih naËrtov, 24. aprila 2001. 3. Intervju Antona Grizolda, Sobotna priloga Dela, 4. marec 2001. 4. http://www.mo-rs.si/mors/tipicnasv.htm. 5. http://www.mo-rs.si/mors/tipicnanato.htm. 6. Obrambna strategija RS, Uradni list RS, πt. 56-2957/2001. 7. Sploπni dolgoroËni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske, Uradni list RS, πt. 97-4801/2001. 8. Zapiski predavanj in dodatna literatura pri predmetu Strateπko poslovodenje, v πolskem letu 2001/2002. Ljubljana 2001. 9. Æabkar, Anton: Metamorfoza ravnoteæja sil in oboroæenih spopadov po razpadu bipolarnega sistema, Nova revija, marec‡april 2001, strani 28‡66. 3 3 3 4 Karlo Nanut VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ V P R A © A N J E V S T O PA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU P O V Z E T E K Prispevek obravnava mnoga nedoreËena vpraπanja obËe in vojaπke zgodovine, zgodovinopisja in zgodovinskega spomina. Da bi se presegle te πtevilne dileme, je avtor prispevka skuπal s pomoËjo fenomenologije 1 nakazati pot k reπevanju mnogih bistvenih problemov. Z navajanjem, predvsem francoskih zgodovinarjev analovske smeri, je vstopil v polje vpraπanj, ki so jih reπevali tudi fenomenologi, kar je bistveno prispevalo k temu, da so se zaËeli doloËeni problemi prikazovati v svoji biti kot fenomeni svoje vrste. S tem prispevkom se πele zaËenjajo odpirati bistvena vpraπanja, saj je avtor opozoril na dejstvo, da je Ëlovek zgodovinsko in Ëasovno bitje. Kot nosilec zavesti se Ëlovek (tu-bit) zaveda samega sebe in tudi æeli razumeti samega sebe. V prispevku je avtor podal moænosti za reπitev nekaterih dilem vojaπke zgodovine. Ravno to podroËje je πe vedno zapostavljeno, kar je skuπal dokazati s pomoËjo razliËnih avtorjev: od strarogrπkih do sodobnih. Nakazal je tudi reπitve, ki pa so trenutno πe vedno nedoreËene, kljub mnogim argumentom. Vse to kliËe k dodatnemu πtudiju in dokazovanju, da so problemi reπljivi v okviru doloËenih teoretiËno-metodoloπkih postopkov ob podpori dokazov iz fenomenologije. 1 Pojem fenomenologija sem izbral zaradi tega, ker izraæa pojavljanje danosti, πe posebej v zavesti. Fenomenologijo so prouËevali predvsem nemπki filozofi kot npr. Georg W. Hegel (1770‡1831). Hegel dokazuje pojavnost in razvojnost narave ter duha v delu Fenomenologija duha. Ravno pri njem je razvidno logiËno, naravno in zgodovinsko dogajanje kot samorazvoj absolutne ideje. Edmund Husserl (1859‡1938) je dokazoval, da se znanost ne ukvarja z dejstvi, ampak z mnoπtvom biti, ki se v zavesti prikazujejo kot fenomeni. Martin Heidegger (1889‡1976) je v svoji flpojasnjevalni« fenomenologiji skuπal pojasniti bit konËnega Ëloveka, njegov odnos do smrti, sveta in drugih. Pojem fenomenologija povsem ustreza bistvu tematike, ki jo bom razloæil. Ta se pojavlja v razliËnih vsebinah z razliËnimi poimenovanji. Bistvene opredelitve so zajete iz knjige Leksikon Cankarjeve zaloæbe, Ljubljana 1988. 3 5 VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU K L J U » N E B E S E D E Fenomenologija, fenomen, zgodovinarji analovske smeri, Ëas, prostor, zgodovinskost, Ëasovnost, intencionalnost, bit, tu-bit, bivajoËe, obËa zgodovina, vojaπka zgodovina, zgodovinopisje, zgodovinski spomin, zgodovinsko miπljenje, vojne veπËine, vojni, vojaπki, vojaπke ustanovee A B S T R A C T The study addresses many unanswered questions of general and militar y histor y, historiography and historical memor y. In order to resolve these numerous dilemmas, the author of the study tries, with the aid of phenomenology, to indicate a path to the resolution of many essential problems. By turning especially to French Annalesschool historians, the author has entered an area of questions to which phenomenologists have also provided solutions, making an essential contribution to showing specific problems to be, in their essence, phenomena of their own sort. This study opens up essential questions, because the author has drawn attention to the fact that man is a historical and temporal being. As a conscious being, man (dasein) is conscious of himself and also wishes to understand himself. In the study the author offers possibilities for resolving some of the dilemmas of militar y histor y. This particular area is continually neglected, and an attempt is made to show this on the basis of various writers, from ancient Greece to the present. Solutions that, despite many arguments for them, remain unexpressed are also pointed out. All of this calls for additional study and demonstration that these problems can be resolved within the framework of specific theoretical-methodological procedures alongside supporting evidence from phenomenology. K E Y W O R D S phenomenology, phenomenon, Annales-school historians, time, space, historicity, temporality, intentionality, existence, dasein, existing, general history, military history, historiography, historical memory, historical thinking, war skills, war, military, military establishments 3 6 Karlo Nanut UVODNE BESEDE V knjigi »asovna past, avtorja Michaela Crichtona, se razmiπljanja o kvantni fiziki in zgodovini prepletajo zaradi vpraπanja o Ëasu in prostoru ter zapleteni doloËljivosti tako enega kot drugega. Opredelitev zgodovine ni preprosta. Zato je v tem prispevku vrsta definicij, ki to poskuπajo in so vedno zaradi neËesa nedoreËene. V navedenem delu je o njej povedano tudi tole: flIn vendar je zgodovina najmoËnejπe intelektualno orodje, kar jih ima druæba. Bodimo jasni. Zgodovina ni brezduπno zaporedje dogodkov. Ni toriπËe za uËenjake in tema za njihove vsakdanje prepire. Namen zgodovine je pojasnjevanje sedanjosti ‡ ugotavljanje, zakaj je svet okrog nas tak, kakrπen je. Zgodovina nam pripoveduje, kaj je na tem svetu pomembnega in kako je priπlo do tega. Pripoveduje nam, zakaj stvari, ki jih cenimo, tudi moramo ceniti. In pripoveduje nam, za kaj se ne menimo in kaj naj zavræemo. To je resniËna moË ‡ globoka moË. MoË, ki lahko doloËa vso druæbo.« (Crichton, 2001: 449) Uvodne besede so bile nujne zaradi dejstva, ker je bila moja æelja, da bi s pomoËjo fenomenologije opozoril na bistveno v zgodovini. V opredelitvah znanega fenomenologa Heideggerja je teæiπËe na Ëloveku, ki mora raËunati s Ëasom in resnico, kajti za resnico se ne skriva niËesar, paË pa jo lahko nekaj prekriva in na ta naËin zakriva. Lahko je popaËena z navideznimi videzi, zasuta zgolj s pojavi, prekrita s pojavi ali pa, kar je karakteristiËno za filozofijo (tudi za zgodovino ‡ op. K.N.), sploh πe ni razkrita: fenomena kot fenomena, kot razgrnjenega smisla in temelja, πe ni, ker je πe nerazkrit (Hribar, 1993: 414‡415). »e sem hotel priti do bistva zgodovine, ali se mu Ëimbolj pribliæati, sem moral vstopiti v svet fenomenologije predvsem s pomoËjo Edmunda Husserla in Martina Heideggerja. Iz lastne izkuπnje vem, da sem v πoli kot predavatelj zgodovine vedno zahteval le bistvo, kajti gola dejstva in dogodki me niso prepriËali. Ravno zaradi tega je bilo moje dokazovanje bistvene razseænosti v zgodovini nujno, vendar le s pomoËjo fenomenologije kot vede o fenomenih, kot svojem lastnem bistvu. Z njeno pomoËjo sem reπeval razliËne dileme in vpraπanja, vendar moram priznati, da nisem mogel uporabiti vseh njenih uporabnih filozofskih argumentov. O fenomenologiji in zgodovini ter njunem spletu bom moral napisati πe mnogo razprav, saj je ta Ëlanek moj prvi publiciran flkorak« na podroËje, ki zadeva zgodovinskost Ëloveka in s tem njegovo bit. 3 7 VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU PREDGOVOR flZgodovino vsakdo nosi v sebi in jo v svojem bivanju æivi. Pri tem se v posamezniku in obËestvu, v katerem se vrednostno utemeljuje, vzpostavijo razliËne zaveze do dogodenega: idejne, kulturne, politiËne, socialne, narodne. Vsaka od njih ima svojo notranjo moË in gibalni zgodovinski smisel. Tega se najveËkrat zavemo bodisi ob prelomih obstojeËe podobe sveta ‡ bodisi ob spominu nanje ali na druge, prav tako oznaËujoËe zareze zgodovinskega razvoja. Navkljub njihovi soodvisnosti je v ospredju zdaj eden zdaj drugi oznaËevalec zgodovine. Za Slovence ima nedvomno trajno vrednost njen narodni oznaËevalec, saj je bilo nacionalno vpraπanje vsebinski okvir zgodovinskega dogajanja na slovenskih tleh od dejstva narodnega samozavedanja ter boja za narodno preæivetje in uveljavitev, do uresniËitve Slovencev v nacijo.«2 Izbrane misli sodobnega zgodovinarja dr. Jurija Perovπka opozarjajo na bistveno: da vsak od nas nosi v sebi zgodovino in z njo æivi. Takπno razmiπljanje je na svoj naËin povezano s svetom fenomenologije, pa tudi Benedetto Croce3 (1866‡1952) bi ga sprejel v lasten pojmovni svet. Takπne misli ne bi bile tuje tudi slovaπkemu zgodovinarju Danielu Rapantu.4 Na to sem moral opozoriti, ker me je Ëudovito razmiπljanje dr. Jurija Perovπka o zgodovini povezalo z vsebinami, ki bodo imele glavno vlogo v tem prispevku. V prvi opombi je æe pojasnjeno, v najbolj grobih obrisih, kaj je fenomenologija. Ker je to πe vedno predgovor, jo lahko opredelimo s sploπnim orisom, ki pa mora zajeti bistvo. Na ovitku knjige Fenomenologija, ki jo je napisal Tine Hribar, je ta opredeljena takole: flFenomenologija je najpomembnejπa 2 3 4 To so uvodne besede dr. Jurija Perovπka, ki jih je napisal pod naslovom Zborniku na pot. Zbornik z naslovom Slovenska osamosvojitev 1991, PriËevanja in analize je maja 2002 izπel po zaslugi Dræavnega zbora in Zveze zgodovinskih druπtev Slovenije. Zbornik je nastal na podlagi referatov in razprav na simpoziju, ki je bil v Breæicah, 21. in 22. junija 2001. Italijanski mislec in zgodovinar Benedetto Croce je trdil, da je v svoji konkretnosti univerzalnost individualizirana in da je posameznik toliko realen, kolikor je hkrati tudi univerzalen. Croce je imel svoj pogled na zgodovino. Ta njegov pogled je blizu Heglovemu, saj pravi, da se vsaka prava zgodovina rodi neposredno iz dejavnosti, ki jo izvrπuje duh kot zavest te dejavnosti. To je zajeto iz njegove knjige: Zgodovina Evrope v devetnajstem stoletju, str. 10‡11. Slovaπki zgodovinar Daniel Rapant pojmuje logiko zgodovine v globljem pomenu kot logicizem zgodovinopisja, ki predstavlja celoto logËnih in metodoloπkih postopkov, s pomoËjo katerih zgodovinar odkriva zgodovino (oz. zgodovinsko vedo ‡ op. K.N.) in po potrebi razmiπlja o moænostih in mejah te dejavnosti. Logika zgodovine se pojavlja v imanentnem (pomeni ‡ vsebovan v biti nekega pojava ‡ K.N.) zgodovinskem razvoju kot doloËena zakonitost, pravilnost v zgodovinskem dogajanju. Logika zgodovine vsebuje notranji imanentni smisel in doloËeno mero etiËnosti. Poleg tega so v njej doloËena zakonitost, pravilnost, ciljnost in logika. Zakonitost je bolj retrospektivna, logika pa perspektivna. Oboje sodi v okvir Ëloveπke dejavnosti. O njeni uresniËitvi pa odloËa logika. Rapant je tudi mnenja, da je zgodovinska stvarnost ‡ za razliko od naravoslovne ‡ bolj zapletena in bolj izpostavljena delovanju nedeterminiranih dejavnikov. Logika zgodovine je po Rapantu globlja in usodnejπa od tiste, ki je trenutno flv rokah zgodovinarjev«. Iz tega sledi, da je njena fenomenologija bolj zapletena in nepregledna. O tem vpraπanju glej: Zgodovinski Ëasopis, leto 2000, letnik 54, πt. 4, str. 635‡642. 3 8 Karlo Nanut filozofska misel dvajsetega stoletja. Na svetu, ne le v Evropi, ki je mesto njenega rojstva. Igrala je namreË glavno vlogo pri oblikovanju postmodernizma in nastajanju postmoderne dobe kot dobe prihodnjega tisoËletja. Franz Brentano, Edmund Husserl in Martin Heidegger so imena, brez katerih fenomenologije ne bi bilo. Tako kakor brez fenomenologije ne bi bilo ne Levinasa, ne Lacana, ne Lyotarda in ne Derridaja. Fenomenoloπka misel je misel dopuπËanja. Od tod njena napotitev k stvarem samim. Vsakokratna vrnitev k stvarem samim pomeni: dopustiti, da se stvari pokaæejo kot so, kar so in kakrπne so. Pustiti bivajoËemu, da je to, kar je. Razumeti vse in vsako bivajoËe v njegovi biti5. In, Ëe gre za umetnost, omogoËiti reËem, da zasijejo v jasnini in s tem lepoti svoje neskritosti. Vse drugo je nasilje nad reËmi, zlasti pa nad æivimi reËmi, se pravi nad bitji kot bitji.« Slovenci smo leta 1991, na naËelni ravni, z osamosvojitvijo stopili onkraj bivanjske ogroæenosti. Dokler je Ëlovek ali narod tako ali drugaËe zatiran, dokler ni socialno in nacionalno svoboden, zelo teæko zavzame eksistencialno dræo (Hribar6, 1993: 12). Eksistencialna dræa je v nekem smislu enaËaj za bit (bistveno). KonËnost, tj. Ëasovnost biti Ëloveka kot transcendentalni horizont biti, postavlja pod vpraπaj neskonËnost oziroma veËnost. Svoboda kot izvorni izvir prihodnosti pa jima dokonËno spodmakne tla. Zato se mora vpraπanje po smislu biti, da ne bi zdrsnilo v slabo neskonËnost, v svojem seganju onkraj biti ob neËem zaustaviti; zaustavi se v svobodi in tako je flprogressus in infinitum« (razvoj v neskonËnost ‡ K.N.) blokiran (Heidegger/Hribar, 1993: 404). »e se Slovenci ne bi leta 1991 osamosvojili, je vpraπanje, kje bi se zaustavili oziroma pristali in kaj bi doloËalo naπo navideznost ‡ ne bit. Naπa bit7, da lahko 5 6 7 V uvodu v Heideggerjevo knjigo Bitak i vrijeme (Bit in Ëas) je Gajo PetroviÊ opisal bit tako: Bit se obiËajno tradicionalno pojmuje kot ono, po Ëemer je nekaj (stvar, oseba, pojav, skupina, vrsta, rod idr.) to, kar je, kot trajna priroda, doloËenost, specifiËnost neËesa, po Ëemer se ono razlikuje. Razlikuje se tako od vsega drugega kot tudi od svojih prehodnih stanj ali pojavnih oblik, katere so πe toliko razliËne, vse utemeljene v svoji biti. Glej navedeno knjigo, str. LXXIII. Tine Hribar, rojen leta 1941, je profesor za fenomenologijo in filozofijo religije na filozofskem oddelku Filozofske fakultete v Ljubljani. Tine Hribar nas v svojem delu Fenomenologija opozarja, da je Heidegger priπel v dilemo zaradi vpraπanja o biti. Pravi, da Heidegger ne ve o flenotnosti pojma biti«. Poleg tega Heidegger ne govori doloËno le o razliËnih naËinih biti, ampak tudi o razlikah med bitjo in bivajoËim (ontoloπka diferenca). Hribar se spraπuje, kako je mogoËe govoriti o razliki med bitjo in bivajoËim, ne da bi poznali identiteto biti. Glej njegovo delo, str. 388. Ne glede na vse Heideggerjeve dvome, je jasno, da je njegovo osrednje delo Bit in Ëas gotovo najpomembnejπa filozofska knjiga 20. stoletja. Nenavadno bi bilo, Ëe se Heidegger ne bi znaπel pred dilemami, saj je to eksistenËni problem v vsaki strateπki vedi. Do dilem in nerazreπljivih vpraπanj je prihajala vrsta znanstvenikov, npr. teoretiËnih fizikov, s Ëimer nas nazorno seznanja Stephen Hawking v svojem zadnjem delu Vesolje v orehovi lupini. Da bi fldopustili« Heideggerju, da pove nekaj bistvenega o biti, bi lahko zapisali: flTubit (Ëlovek) je bivajoËe, ki se /…/ razume v svoji biti.« V nadaljevanju pravi: flbit tubiti je skrb« (Hribar, 1993: 244‡245). 3 9 VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU presegamo sebe in da smo svobodni, je mogoËa le do tedaj, dokler se kot ljudje zavedamo svoje samoodgovornosti. Ta pa izvira iz naπe samobitnosti in samostojnosti. Kakπen je naπ svet, svet Slovencev? Odgovor je takπen: flNajboljπega moænega sveta ni mogoËe vnaprej skonstruirati. Vnaprej lahko /…/ konstruiramo le transcendentne pogoje, pogoje moænosti sveta kot takega in v celoti (za Slovence: sobivanje z evropskimi ustanovami ob spoπtovanju biti Ëloveka idr.). Lahko razkrijemo in osmislimo le obËe strukture dejanskega in vsakega moænega sveta /…/ O vsebini (svojega) sveta odloËa vsak faktiËni (dejanski) Ëlovek sam oziroma vsako faktiËno, kot zgodovinska skupnost æiveËe Ëloveπtvo samo.« (Hribar, 1993: 163) V predgovoru bo πe nekaj pojasnil o odgovornosti Ëloveka, kajti o ostalih bistvenih pojmovanjih fenomenologije in fenomenov se bo govorilo na mestih, kjer bo to potrebno. Tine Hribar je zaradi tega poudaril: flPreprosto pred to, da sem tu; za ta svoj tu in kot tu lastne biti, v katerem vselej æe nahajam samega sebe, se Ëutim, Ëetudi sicer morda πe ne vem ne kod ne kam, odgovornega. Sredi dne, ob neprizadetosti s Ëimerkoli in zato v popolni ravnoduπnosti, me nenadoma lahko prevzame prav in zgolj samo to, da sem. Da sem tu, vræen v svet in da moram tu, v tej jasnini, sredi katere sem, nekaj poËeti. »e hoËem ali ne. To je ta sprva neprepoznavna odgovornost, ko Ëutimo, da moramo, Ëeprav sploh ne vemo kaj, nekaj storiti, se pravi, nekaj narediti iz sebe.« (Hribar, 1993: 284) Vselej se bo naπa bit enaËila tudi z odgovornostjo kot izvornim bistvom svobode. Tudi danes je Ëas za samodoloËanje naπe odgovornosti, saj bi vsako izogibanje povzroËilo zakrivanje naπe biti. Po Heideggerju obstaja samo eno bivajoËe, ki po svoji naravi, po svojem naËinu bivanja dovoljuje dostop do biti: to bivajoËe je Ëlovek. Le on se lahko vpraπa, Ëe se miπljenje sklada s stvarnostjo. Pred letom 1990 se Slovencem miπljenje in stvarnost nista skladala. Da bi kasneje laæje dojemali fenomenologijo, na kateri temeljijo tako imenovane specifiËne filozofske znanosti, bi se morali seznaniti z naslednjo mislijo Edmunda Husserla: flPrav odliËna lastnost fenomenologije je, da v obsegu svoje eidetske (kar se nanaπa na bistvo ‡ op.) sploπnosti zajema vsa spoznanja in znanosti, in sicer na vse to, kar je neposredno uvidno, ali bi vsaj moralo biti, kolikor gre za pravo spoznanje. V njeno vplivno obmoËje sodi smisel in pravica do vseh neposrednih izhodiπË /…/ k moæni metodi /…/ Zato vsebuje fenomenologija vse eidetsko (bistveno) spoznanje, s katerim 4 0 Karlo Nanut lahko odgovorimo na radikalen problem flmoænosti«, ki se nanaπa na poljubno vnaprejπnje spoznanje in znanosti.« (Husserl, 1997: 201) O P R E D E L J E VA N J E F E N O M E N O L O G I J E V Z G O D O V I N I Æe naslov Vstop fenomenologije v zgodovino zagotavlja, da bodo v prispevku opisane raznovrstne pojavne oblike in z njimi povezani ‡ fenomeni8, ki izhajajo iz zgodovine/historije kot vede. Poleg teh pa bodo obravnavani tudi fenomeni, ki se pojavljajo v polju najπirπe opredeljene zgodovine kot stvar/stvaritev sama, ki je svoje lastno bistvo. V tem je zajeta tako duhovna kot materialna stvarnost. V tej πiroko pojmovani zgodovini (zunaj vede!) lahko razumemo misli, ki se nam zdijo povsem logiËne. Zgodovina te vrste nam je pogosto v miselno oporo, ker nam pomaga izraziti tisto, na kar nas opozarja preteklo v sedanjosti. Za laæje razumevanje bi lahko navedli nekaj primerov: /…/ flKajti niso se trudili spremeniti zgodovine« in flZunaj zgodovine si, ne bivaπ« ter flTudi to je priËa zgodovine.«9 ©e posebej v primeru, v katerem je poudarjeno, da ne bivaπ, Ëe si zunaj zgodovine, izraæa zgodovina skladnost med mislijo in miπljenim. Miπljeno je: Ëe si zunaj Ëasa (preteklega, sedanjega in prihodnjega), ne bivaπ, ker nimaπ veË svoje biti, ki te doloËa. S tem, ko nekomu ni dovoljeno, da je bit, da je to, kar je, ni fenomen za moderno fenomenoloπko miselnost. Za zgodovino kot vedo pa vemo, da je po naravi snovi druæboslovno in humanistiËno naravnana. Zgodovina je veda o Ëloveku, ki je moral vztrajati kopico obdobij v Ëasu in prostoru. Na tem mestu je treba opozoriti, da mora Ëlovek svet doumeti in razumeti: razumeti vse stvari sveta/zgodovine/ v naËinu njihove biti, v vseh naËinih njihove biti. Razumeti svet pomeni razumeti smisel stvari v svetu/zgodovini/, se pravi: smiselnost sveta (Hribar, 1993: 146). Dojemanje tega nas kmalu napelje na misel Marca Blocha, da je zgodovina na sploπno najteæja ali ena najteæjih nalog, ki se jih lahko loti pisec (Bloch, 1996: 50). Ravno zaradi te trditve je nerazumljivo, kako nekateri poenostavljajo njeno opredelitev in s tem njeno vlogo za posameznika in druæbo. S poenostavljanjem ni mogoËe doloËiti intencionalno (namera, smotrnost) konstituiranega sveta, sveta, ki je konstituiran v naπi zavesti kot fenomen (Hribar, 1993: 147). 8 9 Fenomeni se bodo izraæali v obËi in vojaπki zgodovini v dimezijah prostora, Ëasa in Ëlovekove zavesti ter njegovega delovanja. Prva dva primera sta iz knjige Georga Orwela (str. 121 in str. 199, tretji primer je iz Ëasopisa Delo, 16. avgust, 2002). Navedeni primeri izhajajo iz sploπno pojmovane zgodovine, ki nima narave πolskega predmeta ali vede. Ta se uporablja takrat, ko æelimo poudariti enkratnost naπega bivanja v prostoru in Ëasu. 4 1 VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU »e se ponovno vrnemo k izrazu fenomenologija, je treba poudariti, da se ta uporablja za vse fenomene. Ime fenomen (gr. phainomenon) so stari Grki dajali stvarem, kakor se kaæejo same od sebe. Od tod tudi izraz fenomenologija, torej veda o fenomenih (Hribar, 1993: 8). Ti se pojavljajo tudi v polju zgodovine, kar bomo v nadaljevanju dokazali. Edmund Husserl nam skuπa pojasniti, da v Ëisti fenomenologiji kot posebni znanosti nastopajo fenomeni drugaËe kot tisti fenomeni, ki jih razumemo kot nekaj samo po sebi razumljivega. Vsi ti se pojavljajo zaradi narave stvari. Navadni fenomeni sestavljajo fenomenologijo, ki se razlikuje od Ëiste fenomenologije kot znanosti in filozofije. »ista fenomenologija obravnava fenomene v drugaËni naravnanosti, v kateri je modificiran tisti smisel fenomena, ki ga sreËujemo v dobro znanih vedah. Samo tako modificiran vstopa ta pojem v fenomenoloπko sfero (Husserl, 1997: 15). O flpravih« fenomenih, kakrπne je obravnaval Husserl, je bilo æe napisano, kar pa ne pomeni, da je s tem izËrpana problematika o fenomenih, ki so zajeti v fenomenoloπkem naËinu razmiπljanja To razmiπljanje uporabljajo filozofi, ki æelijo prodreti do stvari samih, da bi te zagledali takπne, kakrπne so. Kakrπne se nam kaæejo same od sebe po sebi ali od sebe, ne pa, kakrπne nam prikazujejo drugi. Tine Hribar pravi, da sprejema za svoje zgolj in samo tisto, kar se mu samo pokaæe. Kar mu je dano kot evidentno. Kar je razvidno v tem, kar je in kakor je. Kar se mu pokaæe in kaæe kot stvar sama. V nadaljevanju je zapisal, da stvar sama ni naπa stvar, temveË je vselej moja stvar. Prav zato je tako pomembna deskripcija, goli ali Ëisti opis, ki tvori prvo stopnjo fenomenoloπkega postopka. Zaradi tega je treba natanËno in poπteno opisati tisto, kar smo videli ali vidimo (Hribar, 1993: 8‡9). V nadaljevanju Hribar ugotavlja, da je predpogoj, da se fenomen ne kaæe zakrito. Ta predstavlja bit bivajoËega, zato naj bi bil tako smisel (pomen) kot temelj (izvor). ResniËni fenomen postane, ko je razodet v svoji biti, v svoji nezakritosti. Za tem nam Hribar pove, kar je dejansko pojasnjevanje biti. Napisal je, da se za resnico ne skriva niËesar, paË pa jo nekaj prekriva in tako zakriva. Ta je lahko popaËena z navideznimi videzi, zasuta z zgolj pojavi, z njimi prekrita ali pa sploh πe ni razkrita. V tem primeru fenomena kot fenomena, kot razgrnjenega smisla in temelja, πe ni, ker je πe nerazkrit (Hribar, 1993: 414‡415). V zgodovinopisju, ki je nastalo v totalitarnih sistemih, se zgodovina ne more udejanjiti, ker ni æelje po resnici, zato se bit zgodovine ne more pokazati kot fenomen, ker je zakritost (prikrivanje ‡ op. K.N.) fenomenu nasprotni pojem. 4 2 Karlo Nanut Ta se lahko izraæa le kot ne-skritost, kot resnica. Kako se resnica lahko prikriva, je pojasnil George Orwell v svoji znameniti knjigi z naslovom 1984, kjer se mora resnica skrivati za svetom dvomiπljenja. George Orwell je æe v treh stavkih opozoril na bistvo takπnega naËina razmiπljanja. Primeri: Vojna je mir. Svoboda je suæenjstvo. Nevednost je moË. O sami fenomenologiji, zaradi laæjega dojemanja njene vloge v zgodovini, pa πe ena opredelitev. Ta je bila objavljena æe leta 1907 v Husserlovem delu Ideja fenomenologije in se glasi: flTo je spoznanje, ki je odloËilnega pomena za moænost fenomenologije. Njen svojstven znaËaj je v tem, da je ona analiza in raziskovanje bistva v okviru oËitnega opazovanja, v okviri absolutne samodanosti. To je nujno njen znaËaj, ker ona hoËe biti znanost in metoda, da bi razjasnila moænosti, moænosti spoznanja, moænosti vrednotenja iz njihove bistvene osnove. To so moænosti, ki so na sploπno vpraπljive, njihova raziskovanja pa so s tem sploπna raziskovanja bistva.« (Husserl, 1975: 69) S fenomenologijo se lahko posega v bistvo zgodovine. P E T E R B U R K E O M O G O » A V P O G L E D V F E N O M E N O L O G I J O 10 Heidegger je menil, da je objektivni (fizikalni) Ëas zgolj derivat doæivljajskega Ëasa, tako je po njegovem mnenju tudi objektivno zgodovinsko dogajanje (svetovna zgodovina) zgolj derivat zgodovinskega posameznika, ali nasprotno ‡ zgodovinski posameznik je nosilec zgodovine. Samo zato, ker je zgodovinskost konstitutivni moment posameznika (tu-biti), je svetovna zgodovina sploh mogoËa (Heidegger/Majer, 1967: 48‡49). Vse, kar nam bo povedal Peter Burke, je konstitutivni moment posameznika (in s tem ljudi). »lovek potrebuje mnogo vpogledov v svoj bivπi (ne pretekli!) Ëas, v katerem se je moral udejanjiti na πtevilnih podroËjih. Zaradi tega vsa pestrost pogledov na svojo zgodovino v Ëasu njenega trajanja. Peter Burke opozarja, da so od Herodotovih11 in Tukididovih12 Ëasov na Zahodu pisali zgodovino v razliËnih oblikah ‡ kot samostansko kroniko, politiËne spomine, pripovedi in tako naprej. V tem Ëasu je bila zgodovinarjeva misel usmerjena 10 11 12 Da bi v nekaj besedah prodrli do bistva fenomenologije, bo ta zaradi svoje teæko dostopne dojemljivosti podana tako, kot je opisana v Mali sploπni enciklopediji: Fenomenologija (gr.) je na sploπno znanost o fenomenih stvari. V posebnih znanostih predstavlja opisovanje in analiziranje pojavov na kakem doloËenem podroËju. FENOMEN (gr. pojav) je vsaka stvar ali dogajanje, ki ga lahko Ëutno zaznavamo: npr. fizikalni, psihiËni, socialni fenomeni. Glej str. 475. Herodot (480‡430 pr. n.πt.). Starogrπki zgodovinopisec, imenovan tudi oËe zgodovine. Tukidid (okrog 460 ‡ po 400 pr. n. πt.). Starogrπki zgodovinar, ki je napisal zgodovino peloponeπkih vojn. 4 3 VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU predvsem v politiËne in vojaπke dogodke ter dejanja vojskovodij in kraljev. Sredi 18. stoletja se je vrsta piscev in zgodovinarjev na ©kotskem, v Franciji, NemËiji in Italiji zaËela ukvarjati z zgodovino druæbe. Ta pa ni bila veË omejena le na vojne in politiko, ker je vkljuËevala tudi zakone, trgovino, moralo in fllepo vedenje«. Ti pisci zgodovine so opustili vsakdanjo povrπino dogodkov in se osredotoËili na zgodovino struktur, umetnosti, literature in glasbe. V Ëasu tako imenovane kopernikanske revolucije v zgodovini, ki jo povezujejo z Leopoldom Rankejem, je priπlo do ponovne marginalizacije druæbene in kulturne zgodovine. Njega politiËna zgodovina ni zanimala.. Nasledniki Rankeja so bili manj prodorni, zato so se posvetili zgodovini. V 19. stoletju sta imela Burckhardt in Michelet veliko πirπi pogled na zgodovino kot privræenci Rankeja. Burckhardt je gledal na zgodovino kot na polje soodvisnosti med tremi silami: dræavo, politiko in kulturo. Michelet pa je opozarjal na, kot bi to oznaËili sedaj, flzgodovino od spodaj«. V takπni zgodovini opisuje tiste, ki so trpeli, delali, propadali in umirali, ne da bi lahko popisali svoja trpljenja. V tem Ëasu se je francoski zgodovinar Fustel de Coulanges osredotoËil na zgodovino religije, druæine in moralnosti. Manj na politiko in dogodke. Tudi Marx je Rankeju ponudil svojo ‡ alternativno historiËno paradigmo. Iz nje je izhajalo, da je treba iskati vzroke v napetostih znotraj druæbenih in ekonomskih struktur. Za Marxom se je pojavila vrsta zgodovinarjev, ki bi jih lahko imenovali ekonomski zgodovinarji. Do poznega 19. stoletja je prevladovala politiËna zgodovina. Ob njej se pojavijo utemeljitelji sociologije, ki so na zgodovino moËno vplivali. V letih okoli 1900 je bila kritika politiËne zgodovine πe posebej ostra. Karl Lamprecht iz Leipziga je politiËno zgodovino sooËil s kulturno in ekonomsko zgodovino, ki naj bi bila zgodovina ljudi. Pozneje je oznaËil zgodovino kot primarno socio-psiholoπko vedo. V Zdruæenih dræavah Amerike je zgodovinar Turner jasno pretrgal z zgodovino politiËnih dogodkov. James Robinson pa je na zaËetku novega stoletja sproæil gibanje pod geslom flnova zgodovina.« Na prelomu v novo tisoËletje je francoskega zgodovinarja Ernesta Lavisseja πe najbolj zanimala predvsem politiËna zgodovina. Kot glavni urednik zgodovine Francije je sodeloval pri izidu desetih zvezkov. Kljub zanimanju za politiËno zgodovino je bil koncept njegove zgodovine πirok, saj je pri obravnavi dobe Ludvika XIV. posvetil veliko prostora umetnosti, zlasti kulturni politiki. NapaËno bi bilo misliti, da so se profesionalni zgodovinarji v njegovem Ëasu ukvarjali izkljuËno z opisom politiËnih dogodkov. 4 4 Karlo Nanut Kljub temu so druæboslovci (sociolog Herbert Durkheim in ekonomist Francois Simiand) zmanjπevali vlogo zgodovinarjev, πe posebej so zavraËali dogodke. Simiand je menil, da je treba spodmakniti tri idole: flpolitiËnega«, flinduvidualnega« in flkronoloπkega«. Z umikom prvega idola bi se gotovo zoæilo ukvarjanje s politiËno zgodovino, politiËnimi dejstvi, vojnami itn. »e bi spodmaknili drugi idol, ne bi veË pretirano poudarjali tako imenovanih velikih moæ. Redukcija flkronoloπkega idola« bi omogoËila zgodovinarjem, da se ne bi izgubljali pri πtudiju virov. Prav ta Simiandova kritika, ki je izhajala v novem Ëasopisu Revue de Synthese Historique, ki ga je leta 1900 ustanovil Henri Berr, je opogumila zgodovinarje za sodelovanje z drugimi disciplinami, posebej s psihologijo in sociologijo. Berr je upal, da bodo ustvarili tisto, kar je sam imenoval flzgodovinska« ali flkolektivna psihologija«. Z drugimi besedami: to, kar AmeriËani imenujejo flpsihozgodovina«. V Berrov Ëasopis sta pisala tudi dva utemeljitelja francoske analovske smeri: Lucien Febvre in Marc Bloch. V Franciji je prav po zaslugi obeh imenovanih zgodovinarjev nastala la nouvelle histoire (nova zgodovina). Ta se omenja πe posebej v zvezi s Ëasopisom Anali (Annales d’histoire economique et sociale), ki je bil ustanovljen leta 1929. Ustanovljen je bil z namenom, da promovira novo vrsto zgodovine. Vodilne ideje Analov je mogoËe povzeti takole: na prvem mestu gre za zamenjavo tradicionalne zgodovine, v kateri prevladujejo dogodki s problemsko usmerjeno analitiËno zgodovino. Na drugem mestu gre za vzpostavitev zgodovine cele vrste Ëloveπkih aktivnosti, ki nadomesti politiËno zgodovino. Da bi dosegli prva dva cilja, zaËno zgodovinarji sodelovati z drugimi vedami: geografijo, sociologijo, psihologijo, ekonomijo, lingvistiko, socialno antropologijo. Poznan je Febvrov imperativ: flZgodovinarji bodite geografi. Bodite pravniki, sociologi in psihologi.« (Burke, 1993: 7‡17) V tem delu Ëlanka so bile podane vsebinsko orientirane zgodovine, ki so razliËno zaznavale in prikazovale dogajanja. Zato k temu sodi Husserlova misel, da si moramo zastaviti bistveno vpraπanje: kaj je to, kar je zaznano kot tako, katere bistvene momente nosi v sebi ta zaznana noema (kar se ujema z miπljenjem, torej miπljeno ‡ op. K.N.). Ker so bila razmiπljanja o zgodovini raznovrstna, je bil tudi njihov predmet razliËen, vendar se pri vseh miπljenje ni skladalo z osnovnim predmetom zgodovine, kar pa je v fenomenologiji povsem razumljivo. Po Husserlu moramo upoπtevati, da fenomen zaradi neke posebnosti v miπljenju oziroma miπljenem (objekt, misel idr.), ustvari nov fenomen in da smo v zmoti, Ëe te nove fenomene, ki so na doloËen naËin 4 5 VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU preoblikovanja starih, zamenjamo s temi in da to, kar je v njih realnega ali miπljenega, pripisujemo prvim. (Husserl, 1997: 327) Povsem umestna je naslednja ugotovitev Lyotarda, πe posebej v tem delu prispevka, v katerem je Burke podal mnoæico predmetnih usmeritev zgodovine. Lyotard je v svojem delu Fenomenologija zapisal, da zgodovine ni mogoËe razlagati na osnovi nekega dejavnika, Ëetudi je ta politiËni, ekonomski ali rasni. Smisel zgodovine je latenten, ker je izviren. Ta more biti osvojen brez kakrπnih koli predpostavk, Ëe dovolimo, da nas vodijo same stvari. Moænost doseganja pomena neke kulture in njenega bivanja je zasnovana na naËelu zgodovinskosti zgodovinarja. Dejstvo je, da je fenomenologija samo sebe postavila v zgodovino. Fenomenologija meni, da njena resnica ni nasprotujoËa njeni zgodovinskosti, ker je prav zaradi svoje zgodovinskosti (kot svojega notranjega bistva ‡ op. K.N.) ustvarila odprto pot k svoji resnici. (Lyotard, 1980: 121‡122) P R I K R I VA N J E B I T I ‡ S M I S L A I N T E M E L J A V Z G O D O V I N I Menim, da je odloËilnega pomena, da dojamemo naravo te vede æe v Ëasu, ko jo zaËenjamo spoznavati, predvsem v njenih opredelitvah in kasneje v vsebini. Dejstva pa na æalost govorijo drugaËe, saj je v osnovnih in srednjih πolah (celo v gimnaziji) zgodovina predstavljena predvsem opisno, brez notranjih logiËnih povezav in celo brez bistvenega dejstva, da je vedno soodvisna od prostora in raznolikega trajanja Ëasa. Primoæ Vitez, ki je napisal spremno besedo k Hadrijanovim spominom sodobne francoske avtorice Marguerite Yourcenar, je dojel svojevrstno praznino, ki nastaja v zgodovinskih uËbenikih. V njegovem zapisu je Ëutiti protest proti takπni vrsti pisanja in ohranjanja zgodovinskega miπljenja. Primoæ Vitez je prizadet in je zato tako opisal fluËbeniπko zgodovino«, pred katero nismo uπli niti Slovenci. Kot protest in opozorilo je napisal: flKaj je zgodovina? Zgodovinski uËbeniki nam v grobem dopovedujejo, da je preteklo æivljenje Ëloveπtva kronoloπka daljica s komaj zaznavnim zaËetkom, poseljena z dogodki, ki jih je nemogoËe razloæiti z naËelom vzroka in posledice. Vzvodno zaporedje druæbenopolitiËnih sprememb, ki so jih povzroËali tako ali drugaËe ovrednoteni vzgibi zdaj mrtvih ljudi ali zdruæb z doloËenim socialnim ciljem. ©olska zgodovina Ëloveπkega sveta je statiËna in domnevno objektivna, njena interpretacija pa arbitrarna, se pravi aktualno ideoloπka, vsesploπno in poËez logiËna. Je kakor idealiziran akcijski scenarij, ki pozablja na prezapleteno 4 6 Karlo Nanut dinamiËno logiko æivega Ëasa. »as pa je paradoks. Intimnega æivljenja posameznikovega Ëasa si zunaj lastne Ëasovne izkuπnje skorajda ni mogoËe predstavljati, ker je, kakor pravimo, subjektivna zadeva. Obstaja moj Ëas in Ëas drugega.« (Yourcenar/Vitez, 2001: 269) Da trditve Primoæa Viteza niso porojene iz neobjektivne nestrpnosti, je dokaz æe v opredelitvah zgodovine v naπih uËbenikih, kjer se avtorji ne zavedajo, da je to izredno prodorna in vplivna veda, ki posega v miπljenje in Ëustvovanje oziroma v bit Ëloveka. ©e manj se avtorji zavedajo, da morajo ravno v opredelitvi zgodovine pojasniti njeno bit. Æe zgoraj je bilo poudarjeno, da je Ëlovek razpoznan le v biti, zato se mora pustiti bivajoËemu, da je to, kar je. Razumeti vse in vsako bivajoËe v njegovi biti. Vse drugo je nasilje nad reËmi, zlasti pa nad æivimi reËmi, se pravi nad bitji kot bitji. V tem je bistvo fenomenologije, ki bi jo morali dojeti vsi tisti, ki obravnavajo bit Ëloveka. MOÆNOST IZRAÆANJA FENOMENOV V U»BENIKIH ZGODOVINE V uËbeniku za prvi razred gimnazije je opredelitev zgodovine napisana brez poudarjanja zgodovinske preteklosti z razliËnim trajanjem. Docela je zanemarjena t. i. temporalnost, ki jo kot nekaj temeljnega obravnava fenomenologija. V fldefiniciji« zaËutimo dogajanje v sedanjem Ëasu, kar nam posredno omogoËa dojemati stalno prisotnost zgodovine v Ëasu in prostoru. Avtorji tega uËbenika so zapisali v o zgodovini: fl/…/ da zgodovina prouËuje, kako se je Ëlovek uËloveËil, kako ureja odnose do soljudi, kakπen je njegov odnos do narave in okolja, kako ureja æivljenje v druæbi in dræavi, kako gospodari in pridobiva dobrine, potrebne za æivljenje, kako razlaga pojave iz narave in dogodke iz druæbe, kaj misli o svojem Ëasu, o æivljenju in smrti, kakπne so njegove umetniπke stvaritve in kaj je hotel z njimi sporoËiti.« (UËbenik za 1. letnik gimnazije, 1998: 14) Stane Berzelak je v uËbeniku za tehniËne in druge strokovne πole opisal pomen zgodovine v mejah moænega. Ta veda je po njegovi opredelitvi nejasna in zajema vrsto poenostavljenih trditev. Vsebinsko je opredelitev toliko siromaπna, da ne zmore dojeti povezanosti med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo, torej Ëasom in prostorom. Njegova trditev je naslednja: flZgodovina je vse, kar se je zgodilo v razvoju Ëloveπtva in od njegovega nastanka do sedanjosti. Razkriva nam razliËne svetove in tisoËletna Ëlovekova prizadevanja, da bi naredil korak naprej. Ohranja vse tisto, kar Ëloveka bogati, 4 7 VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU mu osmiπlja prihodnost in daje ustvarjalen zagon.« (Berzelak, 2001: 8) Vredno si je zapomniti nevsakdanjo trditev, da zgodovina ohranja vse tisto, kar Ëloveka bogati, in da mu celo osmiπlja prihodnost.13 To nista definiciji, pa tudi ne opredelitvi zgodovine, ampak nekakπna informativna pripoved, ki naj bi jo dijaki spoznali. Navajanje, kaj vse omogoËa zgodovina, se dogaja ob dejstvu, da so potisnjeni na stran Ëlovek, Ëas in prostor kot trije dejavniki na tem podroËju. O prostoru bi lahko dejali, da je Ëlovekov prostor ‡ prostor njegove prostosti in svobodne orientacije pri izbiri bitnih moænosti (Hribar, 1993: 276). O zgodovinskem Ëasu moramo pritrditi Hribarju, ki je dejal: fl»asovnost je pogoj moænosti razumetja biti sploh; bit je razumljena in pojmovana iz Ëasa.« (Hribar, 1993: 375) V nadaljevanju je Hribar prikazal razliko med svetom zunaj nas (ki ga doæivljamo kot mi, kakrπni smo) in flsvetom«, ki nam je pred-stavljeni svet za nas. Ta flsvet« spoznavamo kot fenomenom. To je svet, kakor se nam kaæe v naπi zavesti: v naπi zaznavi in naπi domiπljiji, æeljah ter hotenjih itn. »e ostanemo pri zaznavanju, bomo videli, da se æe vsaka stvar kot fenomen naπe zaznave nenehno spreminja, tako da naπo zavest doæivljamo kot en sam neskonËen tok doæivljajev kot fenomenov. Vsak izmed teh ima svoje bistvo, zato jih moramo pravilno razporediti iz te navzkriæne prepletenosti (Hribar, 1993: 84). V teh stavkih smo s pomoËjo fenomenoloπkega pristopa dokazali bistvene sestavine zgodovine: prostor, Ëas in Ëloveka v njegovi biti. Le z razumevanjem fenomenologije lahko dojamemo, kako Ëlovek zaznava svet in vse bivajoËe v sebi, tudi sebe. Ni pa πe poudarjeno tisto, na kar je opozoril Heidegger v svojem delu Bit in Ëas. Avtor je zapisal, da analiza zgodovinskosti tu-biti (Ëloveka) poskuπa dokazati, da to bitje ni flËasovno«, zato ker flstoji v neki zgodovini«, ampak da to, nasprotno, eksistira in edino lahko eksistira zgodovinsko samo zaradi tega, ker je v temelju svoje biti Ëasovno (Heidegger, 1988: 428). V nadaljevanju Heidegger zagovarja trditev, da je Ëlovek (tu-bit) zgodovinski. Bistvena je njegova misel, da zgodovinskost Ëloveka (tu-biti) ne dokazuje, da je zgodovinski brez-svetni subjekt, ampak dokazuje, da je zgodovinsko bitje, ki eksistira kot bit v svetu. Nato avtor pove tudi, da je znotrajsvetno (znotraj sveta ‡ op. K.N.) bitje kot takπno zgodovinsko in da 13 Ta opredelitev zgodovine je povzeta iz uËbenika Staneta Berzelaka z naslovom Zgodovina za tehniËne in druge strokovne πole, Ljubljana 2001. Vpraπanje nastaja, zakaj so dovoljene takπne opredelitve zgodovine, saj so v svojem bistvu zavajajoËe in do kraja idiliËne, kar zadeva Ëloveka in njegovo druæbo. S takπno opredelitvijo je flprepreËeno fl zgodovini, da bi se pokazala v obsegu svojih fenomenov. 4 8 Karlo Nanut njegova zgodovina ni nekaj flzunanjega«, ker sam spremlja flnotranjo« zgodovino svoje duπe (Heidegger, 1988: 441). Vse to lahko razumemo, saj imamo iz vsakdanjega æivljenja dovolj dokazov, kako je Ëlovek priklenjen na svojo zgodovino in tudi na tisto, ki so jo ustvarili drugi, z njim ali brez njega. Zgodovina nas vedno spremlja, zato æivimo v vseh dimenzijah Ëasa, Ëe hoËemo ali ne. Vedno se nam nekaj vraËa in vedno bo prihajalo iz sveta, ki ga ni veË. Tine Hribar bi po Heideggerju dejal: flZgodovina je prihodnostno prihajanje bivπujoËega.« (Hribar, 1984: 132) NESMISELNOST ZANIKANJA OBSTOJA NEKONFLIKTNE ZGODOVINE »lovek in druæba sta v teh stavkih odstranjena od svojega bistva. Neverjetna je vsebinska zgradba te nekonfliktne flzgodovine«, saj ima npr. nordijska saga veË bistvenih spoznanj o preteklem æivljenju, kot pa zgornje tendenciozno navajanje k dejstvom o stalnem razvoju, bogatenju, osmiπljanju in ustvarjalnem zagonu. Vojne in druga bojna delovanja raznih strani v spopadu, ki jih obravnava vojaπka zgodovina, so iz tega miselnega konstrukta zgodovine odstranjena. Berzelak ne upoπteva, kar naj bi bilo bistveno pri Heraklitu, da je vojna zaËetek stvari in da iz trka nasproti stojeËih sil v trenutku smrtne nevarnosti izhaja novo in zelo daljnoseæno nadaljevanje. To misel je navajal v svojem delu tudi nemπki zgodovinar Leopold Ranke (1795‡1886), ki je zasnoval metodologijo znanstvene zgodovine na osnovi temeljite besedilne analize in inerpretacije zgodovinskih virov. Z njim je bilo uveljavljeno naËelo zgodovinske objektivnosti. Kaj je vojna [polemos] po Heraklitu, najdemo tudi v podnaslovu dela Torbjørna L. Knutsena ‡ Valovi velikih vojn, Vzpon in propad svetovnih redov, 500 let evropske zgodovine. V tem delu, o tem veË spodaj, nam skuπa avtor dokazati tudi pomen vojn v stoletjih svetovne zgodovine, zato se zaveda, kot je dejal Heraklit, da je vojna zaËetek stvari in da iz trka nasproti stojeËih sil v trenutku smrtne nevarnosti izhaja novo in zelo daljnoseæno nadaljevanje. Predstavitev zgodovine kot podroËja fenomenov raznolikih pojavnosti in bistva stvari je bistvenega pomena, kar pa πe ne pomeni, da je za to potrebna definicija, ki bi morala zajeti vse bistveno. V spremni besedi Petra Vodopivca, ki jo je napisal za delo Fernanda Braudela, »as sveta, materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV.‡XVIII. stoletje, II, je poudarjeno, da ena velikih teæav, s katero se mora sooËiti pisec informacije o Braudelovem æivljenju in delu, ni le v neverjetnem obsegu in bogastvu njegovega znanja, ampak tudi 4 9 VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU v odklanjanju kakrπnih koli definicij. Tako kot njegov uËitelj in vzornik Lucien Febvre je bil prepriËan, da je vsaka definicija flsvojevrstna jeËa«, ki onemogoËa razpravo (Braudel/Vodopivec, 1991: 354). To pa ravno njega, Fernanda Braudela, ni oviralo, da ne bi natanËno opredelil svoje fltotalne« oziroma flglobalne« zgodovine. V Z P O S TAV I T E V P O J AV N O S T I N A S P R O T J A V Z G O D O V I N O ‡ P O S TA N E T U J U Æ N I » U Opredelitev oziroma predstavitev zgodovine v uËbenikih in strokovnih delih je pomanjkljiva tudi v bistvenem, saj so avtorji uËbenikov in drugih del, ki naj bi pojasnili zgodovino, zanemarili dejstvo, da so tudi vojne in oboroæeni spopadi sestavni del æivljenja/zgodovine in da je to neizogibno, ker imajo svoje vzroke v globalni druæbi in Ëloveku. Temu se v zgodovini mnogi radi izognejo, zato je treba æe na zaËetku prispevka dopustiti Stanetu JuæniËu, da pove, zakaj tako. flMoæno je zavarovati se s sploπno ugotovitvijo, kako je vsak konflikt med ljudmi, Ëloveπkimi skupnostmi, πe posebej med dræavami zmeπnjava, motnost in slej ko prej umazanija. ©e zlasti je tako z vojnami in ‡ Ëe spet omenimo moËno aktualno temo ‡ faπizem je pripeljal Ëloveπtvo do straπne vojne, totalitarne vojne. Blato pa, ki v takih konfliktih brizga na vse strani in ga bo morda ugotavljal flobjektivni« zgodovinar, brizga po vseh in poπkropi marsikoga. »e ne bo ugotovil, da tudi z blatom umazani niso vsi enaki, bo takega zgodovinarja tovrstna objektivnost peljala naravnost v hude zmote /…/ Prenekateri zgodovinar bi celo skuπal biti vzviπen nad tistimi, ki so bili soudeleæeni. Tisti, ki so neposredno sodelovali, naj bi ne mogli biti objektivni.« (JuæniË, 1985, 8‡9) JuæniËevo dojemanje v vsej pojavnosti je pravo nasprotje tistega, kar je zapisal Stane Berzelak. To samo dokazuje, kako sprejemata ta svet protislovij, ne glede na Ëas in prostor. Pri spoznavanju globalnega in totalnega dogajanja v Ëloveπki zgodovini, predvsem od 20. stoletja dalje, je treba nekatere trditve sprejeti, druge pa zanikati. Vse to zaradi objektivne presoje spoznanega in preverjenega. V dvomih se zgodovinar lahko zateËe k Marcu Blochu, Lucienu Febvru, Jacquesu Le Goffu ali Fernandu Braudelu, francoskim zgodovinarjem, ker so ti pripadniki πole Analov14 zaËeli dokazovati, kako mora biti obravnavana zgodovina. 14 Leta 1929 sta Marc Bloch (1886‡1944) in Lucien Febvre (1878‡1956) ustanovila revijo za pospeπevanje gospodarske in druæbene zgodovine ter interdisciplinarnosti, ki se je imenovala Annales d’Historie economique et sociale. Z nekoliko spremenjenim imenom izhaja πe danes. 5 0 Karlo Nanut PODOBA ZGODOVINE PO JOSIPU GRUDNU IN JOSIPU MALU ‡ O P O Z O R I L O Z A S O D O B N O P O J M O VA N J E Z G O D O V I N E KOT POSEBNE FENOMENOLOGIJE Kako naj bi se obravnavala zgodovina, sta pisala tudi dva slovenska zgodovinarja na zaËetku prejπnjega stoletja: prvi je bil Josip Gruden (1869‡1922), drugi pa Josip Mal (1884‡1978). Oba sta napisala obseæni deli z naslovom Zgodovina slovenskega naroda. Njun odnos do zgodovine in zgodovinopisja je bil pojasnjen pri opredelitvi zgodovine. Grudnovo in Malovo delo je πe danes izrednega pomena za vpogled v slovensko zgodovino. Obe deli, ki sta izπli kot reprint leta 1992 in 1993 pri Mohorjevi druæbi, sta koristni tudi za prouËevalce slovenske vojaπke zgodovine. Josip V. Gruden je poleg Zgodovine slovenskega naroda napisal tudi veË razprav o zgodovini. V Ëetrtem letniku Katoliπkega zbornika (1900) je napisal: flMed suhoparnimi beleæki kakega kronista in velikimi sistematiËnimi deli novodobnih zgodovinarjev, kolika razlika! Pred vsem zahtevamo od zgodovinarja, da obdeluje zgodovino pragmatiËno in organsko. V mogoËnem veletoku dogodkov nam mora kazati vzroke in posledice, pri zgodovinskih osebah njihov znaËaj in vpliv na delovanja, pri posameznih dobah vodilne misli; zgodovine posameznih Ëasovnih dob ne more obdelovati, ne da bi se oziral na preteklost, in pri posameznem narodu mora v poπtev jemati vpliv drugih ljudstev, ki so obenem z njim æiveli. Zgodovina je kakor æiv organizem, kjer so posamezni deli med seboj v tesni zvezi in se drug drugega dopolnjujejo. Naravno je, da je æe pri tem naËinu zgodopisja dokaj subjektivne primesi. Naj se tudi zgodovinar trudi, da bi bil nepristransko objektiven, vendar se mu to docela ne bode nikdar posreËilo. Dogodki preteklosti se zrcalijo v njegovem duhu; on je tisti, ki dogodke in osebe tolmaËi, ki jim prideva lastnosti, ki sestavlja, razkraja in sklepa.« (reprint ‡ Gruden/Melik, 1992: XI‡XII) Zelo zanimivi so Malovi pogledi na zgodovino, ki so se zaËeli v veËji meri uveljavljati v naπem zgodovinopisju πele v najnovejπem Ëasu. ZavraËal je zgodovino, ki daje samo flveË ali manj vestno registriranje vojnih pohodov, obleganj in mirovnih pogodb, dipomatskih spletk, zvijaËnosti, letnic vladarjev in parlamentarnih razprav.« Melik opozarja, da se je zavzemal za πiroko pojmovano kulturno zgodovino. flOdkrili bi radi vse, kar je kdaj odloËavalo in obvladovalo æivljenje posameznika in celega naroda, spoznati bi hoteli vso notranjost Ëloveka, njegovo nrav, duπevnost in Ëustvenost, njegovo vsakdanje domaËe, druæbeno in poklicno æivljenje, poznali bi ga radi pri delu, igri 5 1 VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU in zabavi, v bolezni in zdravju, v jedi in pijaËi in obleki, zasledovati bi æeleli pota in obseg njegove izobrazbe, okusa in udobnosti njegovih stanovaliπË, opreme, orodja, razsvetljave in prometa, ker je vse to vaæno merilo v kulturnem razvoju, ki naj bi nam pojasnil tudi gonilne sile in duhovne tokove, ki so pod povrπjem dogodkov in naprav snovali in vtisnili peËat svojemu Ëasu, upoπtevati je treba dalje tudi gospodarsko in socialno strukturo prebivalstva, nastanek priimkov in krajevnih imen in ne nazadnje πe navade in obiËaje, ki so vedno tako tesno povezani z vsem æivljenjem Ëloveka in z njegovo notranjostjo, ker so usedlina davne njegove kulture.« Tako je zgodovino leta 1957 opredelil Mal v kulturnozgodovinskem opisu Stara Ljubljana in njeni ljudje (reprint ‡ Mal/Melik, 1992: XV). Josip Gruden in πe posebej Josip Mal sta povedala o fenomenih zgodovine tisto, kar pogreπamo predvsem v naπih uËbenikih. Malov pristop k zgodovini se v niËemer ne odmika od odlik francoskega obravnavanja te vede. To, kar je Mal zahteval od zgodovine, je povsem v skladu s pogledi francoskih zgodovinarjev, ki so bili zbrani okrog revije Anali (Annales). Pri Malu zasledimo celo upoπtevanje flËasa dolgega trajanja«, zato ni prav niË presenetljivo, da ugotavlja Melik, da so se Malovi pogledi na zgodovino zaËeli uveljavljati v naπem zgodovinopisju tudi v najnovejπem Ëasu. Pri Grudnu in Malu se lahko mnogo nauËimo o slovenski vojaπki preteklosti, zato bosta obe deli πe naprej dober pripomoËek za πtudij in opisovanje slovenske vojaπke zgodovine. Poleg tega bosta tudi temeljni deli za ugotavljanje, kaj vse smo Slovenci v razliËnih obdobjih ohranjali v svojem zgodovinskem spominu. Tudi tisti, ki bodo oblikovali dela, namenjena domoljubni vzgoji, bodo morali preuËiti neprecenljiva dejstva iz obeh knjig. Dr. Vasilij Melik ugotavlja, da je slovensko zgodovinopisje v zadnjih sto letih moËno napredovalo, vendar je doba flsocializma« dala nekaterim delom moËan peËat. Verjetno je bil ta peËat πe veËji in globlji, kot ugotavlja Melik. Vsak zgodovinar ali zgodovinopisec bi moral dejati: flZnova moram premisliti vse od zaËetka. Se v mislih obnaπati, kakor da doslej nisem vedel niËesar oziroma kakor da doslej vse vedeno ne velja veË. Le tako bom lahko zares, Ëisto iz samega sebe osmislil tako svoje preteklo kot svoje prihodnje æivljenje.« (Hribar, 1993: 174) »e bi naπi pisci zgodovinskih uËbenikov upoπtevali Grudnov in Malov odnos do zgodovine, se ne bi pojavljale tako reducirane opredelitve te kompleksne in globoke druæboslovne in humanistiËne vede. Resnica je predvsem v tem, da se ne bi zakrivala bit v zgodovini, kajti tako 5 2 Karlo Nanut je mnogo del izgubilo svoj smisel v æivljenjskem svetu æe kot eidosu (gr. oblika, podoba). SVOJEVRSTNA RAZMI©LJANJA O ZGODOVINI John Briggs je v knjigi Zgodovina krπËanstva zapisal misel, s katero se moramo strinjati: flEnakega mnenja je bil liberalni zgodovinar lord Acton, ko je dejal: Zgodovina naj nas ne reπuje le pred neprimernimi vplivi drugih Ëasov, temveË tudi pred neprimernim vplivom naπega Ëasa, pred trinoπtvom okolja in pritiski zraka, ki ga dihamo.« Jojhn Briggs je nadaljeval: flZgodovina naj se potemtakem ukvarja s preuËevanjem fldrugaËnosti« preteklosti. Skuπa naj nam omogoËiti, da nam ta fldrugaËnost« spregovori. »e naj se osvobodimo spon tako imenovanega flsedanjika«, moramo na æivljenje pogledati z oËmi drugih stoletij, ne le naπega. Na ta naËin bomo namreË sprejeli preteklost v sedanjost. Dovolimo ljudem iz preteklosti, da nam postavijo svoja lastna vpraπanja, in ne vsiljujmo jim svojih fascinacij, upov in nevroz. Le tako nam bo preuËevanje zgodovine razsvetlilo tudi sedanjost.« (Zgodovina krπËanstva, 1992: 14) Hary Judge je v uvodu za drugi del Oxfordove enciklopedije zgodovine izrazil dvom, da bi kdo natanËno vedel, kaj je to zgodovina. Verjetno je to res. V nadaljevanju pa se ni potrudil, da bi osmislil pojem zgodovine, zato je opisal zgodovino tako, kot je ta predstavljena v naπem uËbeniku za prvi razred gimnazije. Judge pravi: flLe zelo samozavesten Ëlovek si upa trditi, da natanËno ve, kaj je zgodovina. Z zgodovino v najπirπem smislu bi na doloËen naËin razumeli vse, kar so ljudje izumili, napisali, naredili, ustvarili, za vse, za kar so se bojevali, prepirali, v kar so verjeli. VeËina med nami ima precej sploπen obËutek ‡ tudi Ëe se ta postopoma spreminja ‡ kaj velja za flzgodovino«. To gotovo niso zgolj bitke in slavni ljudje, ampak gre za dolgo zgodbo o javnem æivljenju Ëloveπke druæbe v preteklosti.« (Judge, 1993: Uvod) Robert Blake je bil nekoliko doloËnejπi v uvodu za prvi del Oxfordove enciklopedije zgodovine, vendar je to le opisno opredeljevanje (angleπki literarni pristop!). Po njegovem si flmarsikdo med nami æeli izvedeti Ëim veË o svojih prednikih, ki so vsaj delno vplivali na to, da je takπen, kakrπen je. Prav tako je razumljivo, da hoËemo Ëim veË izvedeti o naπih skupnih prednikih, ki so ustvarili sodobne etniËne dræave in ideologije, hkrati pa povzroËili tudi πtevilne tegobe, ki nas pestijo danes. »e ne poznamo preteklosti, ne moremo razumeti 5 3 VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU druæbenih, gospodarskih in etiËnih problemov sedanjosti.« (Blake, 1993: Uvod) Judge nam po svoje zatrjuje, da je zgodovina nerazpoznavna, ker ne ve, flkaj velja za zgodovino«. Blake ni povedal niË takπnega, da bi nas prepriËal kot poznavalec zgodovine, saj je vse probleme prenesel na prednike. »e ni hotel opisati bistvenega, je opozoril na dobro in slabo, s Ëimer je na nek naËin zajel tisto, kar bi Heraklit pojmoval kot polemos (boj, notranje nasprotje). S tem smo zakljuËili bolj ali manj nenavadna razmiπljanja o zgodovini kot svojevrstni strukturi fenomenov. Vpraπanje je, koliko so se navedeni avtorji pribliæali resnici, ki naj bi bila struktura razlike med bitjo in bivajoËim. Resnica je jasnina, v kateri se razpre bit (resnica stvari same, njena identiteta ‡ op. K.N.) bivajoËega. To bivajoËe odkrijemo in ga odkritega pokaæemo ali izkaæemo v izjavi. Izjava je resniËna, Ëe govori iz odkritosti (Hribar, 1993: 307). © K O D L J I V O S T P O E N O S TAV L J A N J A Z G O D O V I N E ‡ REDUKCIJA FENOMENOV Navedeni uËbeniπki opredelitvi zgodovine nista izjema, zato za vse velja, da prevelike poenostavitve napeljujejo k zanikanju bistvenega. S problemom poenostavljanja in preveË odmerjene sploπnosti se je ukvarjal francoski filozof Gaston Bachelard (1884‡1962) v delu Oblikovanje znanstvenega duha. Ker tudi navedeni pojasnitvi [opredelitvi] zgodovine trpita zaradi prevelike mere sploπnosti, bi lahko z Bachelardovo pomoËjo opredelili πkodljivost takπnega pristopa k problemu (epistemoloπki15 problematiki). V tretjem poglavju z naslovom dela Sploπno spoznanje kot ovira za znanstveno spoznavanje se avtor ukvarja s problematiko sploπnosti, ki zavira napredek znanstvenega spoznavanja. V naπem primeru le razumevanja, pouËevanja in uËenja zgodovine. Bachelard trdi, da ni niË bolj oviralo napredka znanstvenega spoznanja, kot napaËni nauk o sploπnem, ki je prevladoval od Aristotela do vkljuËno Bacona. Za tem avtor ugotavlja, da obstaja nevarnost intelektualnega uæivanja v prenagljenosti in lahkem posploπevanju. Psihoanaliza objektivnega spoznavanja mora skrbno preiskati vse zapeljivosti te lahkotnosti. Samo pod tem pogojem naj bi priπli do zdrave in zares dinamiËne teorije znanstvene abstrakcije (Bachelard, 1998: 57‡58). 15 Epistemologija je filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznanja in veljavnost spoznanja. Pojem se nahaja v Leksikonu Cankarjeve zaloæbe. 5 4 Karlo Nanut Lahkotnost oziroma prevelika sploπnost, ki ne daje rezultatov in celo zavaja, je dojeta z vso resnostjo. Bachelard priporoËa flmoËno zdravilo«, kar bi mi gotovo zamenjali le z argumentiranim opominom. V nadaljevanju je Bachelard opozoril predvsem na dejstvo, ki nas najbolj ovira tako pri sploπni kot pri vojaπki zgodovini. Zapis se glasi tako: flZ istega glediπËa pa bi radi prouËili tudi neki bolje definiran, pomembnejπi koncept, ki nas bo πe bolj pribliæal sodobnosti. Da bi dejansko dosegli smoter naπe kritike, moramo najti pravilne in uporabne koncepte in pokazati, da lahko postanejo ovira, s tem ko ponujajo miπljenju neko nezrelo sploπno formo.« (Bachelard, 1998: 68) V vojaπkem zgodovinopisju je mnogo zamisli napaËnih, ker skuπajo po svojem razumevanju umestiti zgodovino vojn proË od vojnih veπËin. Tako ne pozabljajo le na naËela nadrejenosti pojmov in zakaj so ti nastali, ampak tudi na intencionalno korelacijo (usmerjeni, naravnani medsebojni odnos) med mislijo in miπljenim. Ta zmotnost se pojavlja celo pri poimenovanju sintagme, ki preuËuje kompleksnost vojaπkega, pojavnosti vojn in oblik oboroæenih spopadov. V nadaljevanju je Bachelard zapisal (upoπteval je razmiπljanja Marcela Bolla), da oznaËuje modernega znanstvenika flobjektivnost in ne univerzalnost; miπljenje mora biti objektivno, univerzalno pa samo, Ëe bi moglo biti takπno, Ëe bi mu to dovolila realnost. To je res do te mere, da je tisto, kar omejuje neko spoznanje, za napredek miπljenja pogosto pomembnejπe od tistega, kar ga nedoloËno πiri.« (Bachelard, 1998: 73) Avtor je imel v mislih zmoto, ne pa napake, zato je zmoti dal pravo vlogo pri razvoju znanosti. Tudi gornje opredelitve zgodovine in zmote na podroËju vojaπke zgodovine nas ne bi toliko motile, Ëe bi bile spoznane in uporabljene kot opozorilo. ©e posebej v vojaπkem zgodovinopisju se marsikje izraæa potreba po skrajnem posploπevanju. Treba je opozoriti, da je druga stran v spopadu veËkrat tako neprepoznavna, da dobi povsem drugo naravo. Kot primer bi lahko navedli dejstva, ki so jih v svojih delih napisali Mamula, KadijeviÊ, Kolπek idr., ko so opisovali agresijo na Slovenijo leta 1991 s svojega ideoloπkega in vrednostnega staliπËa. V njihovih trditvah so πtevilne zmote, vendar tega niso hoteli razumeti. Zanje ne bi veljala trditev, da je zmota le eden od trenutkov dialektike, ki jih je treba nujno preseËi, saj spodbuja natanËne poizvedbe in je gibalni element spoznavanja (Bachelard/Likar, 1998: 264). V tem se skriva bistvo, ki ga navedeni pisci niso razumeli. Zato so tudi prikazovali izkrivljene probleme v svetu, ki je odvisen tudi od razpoloæenja. To doloËa, ali se bomo z drugimi bivajoËimi 5 5 VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU poËutili kot prijazno ali kot ogroæujoËe, ali nas bosta preæemala veselje ali strah (Hribar, 1993: 285). Vsi navedeni so se poËutili ogroæene, zato so bile njihove reakcije na dogodke takπne, kakrπne so bile. Za zgoraj opisano bi lahko uporabili Husserlovo opozorilo, da fenomenologija naËelno ne ostaja pri nejasnem govoru pri nobeni temni sploπnosti, ampak zahteva sistematiËno doloËenost v bistvenih povezavah in do zadnjega preostanka v stvar segajoËo jasnost, analizo in opis. Njena zahteva je le opravljeno delo (Husserl, 1997: 485). K O M U K O R I S T I P R I K R I VA N J E F E N O M E N A V O J N ‡ POLEMOSA IN PROTISLOVJA Vsa prikrivanja vojn kot fenomenov in sile vseh vrst so nesmiselna in nimajo nikakrπne povezave z obravnavanjem Ëasa in Ëloveka v zgodovini. »eπki mislec Jan PatoËka je v svojem delu Krivoverski eseji o Filozofiji zgodovine opisal starogrπko miselnost o naravi sporov, bojev in vojne. Za osnovo njegovega razmiπljanja sta bila nemπka misleca Diels in Kranz, ki ju navaja pri pojasnjevanju starogrπkega filozofa Heraklita16. PatoËka je poudaril naslednja razmiπljanja tega misleca iz antike: flTako se v skupnosti s stalnimi spori in boji ustvarja oblast, ki je nad spornimi strankami in od katere sta odvisna pomen in slava skupnosti: trajna slava pri smrtnikih. /…/ Heraklit govori o tem skupnem, s katerim se flhranijo« vsi flËloveπki zakoni«, tj. o skupnosti v njenem obËem delovanju in v njenem enovitem odloËanju. Kaj pa je vendar ta boæji zakon?« Vedeti je treba, da je vojna [gr. polemos ‡ πολεµος]17 sploπen pojav, da je pravo prepir (dike = epis) in da se vse dogaja po prepiru [epis] in njegovi potrebi. /…/ Polemos je to skupno. Polemos zdruæuje bojujoËe se strani in ni le nad njimi, ampak so v njem zdruæene v eno. V njem nastaja ena sama, enovita moË in volja, iz njega rastejo vsi zakoni in ustave, pa naj bodo πe tako razliËni. Toda moË, ki nastaja po boju, ni slepa sila. MoË, nastala iz prepira, je tista, ki ve in ki 16 17 Heraklit (æivel 545‡480 pred naπim πtetjem) je bil grπki filozof iz Efeza, ki je trdil, da se vse stvari stalno spreminjajo (vse teËe) po zakonu. Poznan je po trditvah, da je vse v boju protislovij. Zanj je prapoËelo stvari ogenj kot arhetip stalnih menjav. Mnogi filozofi se sklicujejo na njegove osupljive izreke. Znan je kot oËe dialektike. Njegove temeljne misli so podane v delu O prirodi (Peri pyseos). O Heraklitu: Leksikon Cankarjeve zaloæbe in RjeËnik stranih rijeËi avtorja Bratoljuba KlaiËa. Grπka beseda polemeo pomeni, da se vojskujem. Iz te besede je nastal dokaj neznan izraz polemologija. To je v bistvu veda, ki znanstveno raziskuje vojno kot druæbeni fenomen. Lahko tudi zapiπemo, da je to znanost o vojskovanju, njegovih vzrokih in posledicah. Te opredelitve polemologije so povzete iz slovarja tujk oziroma iz dela Bratoljub KlaiÊ, RjeËnik stranih rijeËi. 5 6 Karlo Nanut vidi: samo v prepiru, ki daje ton vsemu, je æivljenje, ki dejansko vidi v znaËaj stvari /…/ razumevanje na podlagi znaËaja stvari ne more biti drugaËno kot hkrati skupno in v prepiru. Videti svet in æivljenje v celoti pomeni videti polemos, kot to skupno /…/ NajveËja protislovja se dræe skupaj v enem, ki je nad vsem, se kaæe v vsem in vlada vsemu. S tem enim modrim pa se Ëlovek sreËa samo tedaj, kadar sam ravna, opravlja svoja dejanja v tistem vzduπju svobode, ki jo daje zakon skupnosti, ki se hrani z enim boæjim, Ëigar ime je polemos. Polemos je torej to, kar tvori skupnost, sprevidnost, ki omogoËa filozofijo /…/; v pretresu danega smisla se sreËujejo nasprotniki in ustvarjajo s tem nov modus Ëlovekove biti ‡ mogoËe edini, ki v svetovnem viharju daje upanje: enotnost pretresenih, vendar neustrahovanih. Tako spoznava Heraklit enotnost in skupni izvor skupnosti in filozofije.« (PatoËka, 1997: 54‡57) Bistvo polemosa je globlje, kot smo si sposobni priznati. Pojdimo v bistvo ‡ torej k Ëloveku. Norveπki pesnik Henrik Ibsen (1828‡1906), ki se je nagibal k simbolizmu, je napisal naslednje verze, v katerih je prisotno spopadanje protislovij oziroma polemosa po Heraklitu: In ni æivljenje samo veËen boj NasprotujoËih sil znotraj naπe duπe In ta boj edino æivljenje te iste naπe duπe.18 V vojni (polemosu), ki je v bistvu protislovje miru, se sreËujejo strani s svojimi cilji in dejanji, ki so si v nasprotju, vendar prizadevanja enih in drugih ustvarjajo mnogokrat nedoloËljive situacije. NihËe ni v letih 1989, 1990 in na zaËetku leta 1991 predvideval, kaj bo ustvaril splet nasprotujoËih si prizadevanj unitarne JLA in velikosrbske politike ter za konfederacijo opredeljenih Slovenije in Hrvaπke. NihËe ni pred 25. junijem 1991 vedel, da bo za neodvisnost opredeljena Slovenija izniËila prizadevanja tako jugogeneralskih prizadevanj kot beograjske politike, pa πe brez zavezniπtva s Hrvaπko. Vse, kar se je zgodilo, je bilo odloËeno v osamosvojitveni vojni. OdloËala je narava ‡ polemosa, kjer so bila prepletena protislovja strani v spopadu. Spopadi na polju protislovja so govorili v prid Slovencem, zato je bila vojna nujno zlo, v katerem sta bili zavarovani samostojnost in neodvisnost. S tem pa je bila slovenskemu narodu omogoËena pot v zgodovino oziroma k svobodnem dojemanju njegovega bistva in razpolaganju s seboj. 18 Verzi so iz knjige Vladimirja Dedijerja, Knjiæevnost i istorija, str. 140. Isti verzi se ponovijo na strani 186. Knjiæevnost i istorija je napisana v srbohrvaπkem jeziku. Vse prevode iz srbohrvaπkega jezika sem opravil sam (avtor tega prispevka), zato prevzemam vso odgovornost za kvaliteto prevedenega. 5 7 VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU UVODNA RAZMI©LJANJA O »LOVEKU IN VOJNI V ZGODOVINSKI VEDI IN ZGODOVINSKEM SPOMINU Spopad protislovij je tudi v tem primeru nepredvidljiv. Pogosto zmagata vztrajnost in etika. Samo nasilje zadræuje pozicije ene strani, vendar ima ravno nasilje svojo konËnost, ker se prazni njegova energija brez priËakovanih uËinkov. Tako so do sedaj pokazale mnoge vojne v 20. stoletju in 20. stoletje kot vojna (pojem po Janu PatoËki ‡ op. K.N.). Spopad protislovij v obliki vojn in drugih oblik oboroæenega boja je πe najbolj razviden v vojaπki zgodovini, zato je umestno, da jo opredelimo æe na tem mestu. V Vojnem reËniku je zapisano: flVojaπka zgodovina je del sploπne zgodovine, ki preuËuje in analizira organizacijo in razvoj armad, vojn in vodenja vojn. Posploπuje izkuπnje pridobljene v bojih, operacijah in bitkah vodenih v bliænji in daljni preteklosti. Ta poleg vojaπkih dejstev (taktiËno-operativnih in strateπkih) preuËuje in posploπuje tudi izkuπnje psiholoπkega, moralnopolitiËnega, materialnega idr. znaËaja. Deli se na sploπno (vojaπko) zgodovino, zgodovino posameznih zvrsti, rodov, /…/ zgodovino tehniËnih bojnih sredstev, zgodovino fortifikacij, regionalno zgodovino, zgodovino vojne veπËine idr.«19 Sploπna in vojaπka zgodovina sta naravnani k spoznavanju, dojemanju, sodbam in celo posploπevanju izkuπenj æivljenja, miπljenja in celo moralnega oziroma vrednostnega razsojanja. Polje zgodovine moËno zaznamuje skrb kot izvorna strukturna celotnost in enotnost Ëloveka. Ta je na izhodiπËu vsakega Ëlovekovega dejanja in nehanja. V njej sta zakoreninjeni tudi volja in æelja. Seveda ni vseeno, ali je zgodovina zajeta v zgodovinskem spominu, ali pa je aktivna v svojem naravnem okviru ‡ posebni integralni vedi. Stanje zgodovinskega spomina20 je po svoji notranji strukturi nekakπno nedoreËeno spoznanje, ki je povezano z zgodovinskim miπljenjem/zavestjo21 le na ravni razvidnega problema. Na nek naËin je spomin te vrste redukcija integralne zgodovine in je lahko odmaknjen daleË od njene narave (biti), kar pa πe ne pomeni, da nima svoje pravice do obstoja. Zgodovinski spomin ima tudi na podroËju vojaπkega moËan Ëustveni naboj, za kar pa so bili potrebni doloËeni pogoji. 19 20 21 V Vojnem reËniku je vojaπka zgodovina opredeljena tako, da jo razume tako vojaπka kot civilna oseba. Definicija je opredeljena za obdobje 19. in 20. stoletja. V njej so zajeti tisti fenomeni iz vojaπke zgodovine, ki nam omogoËajo dojemanje tega dela fenomenologije v zgodovini. Stanje zgodovinskega spomina kot posebno sintagmo uporablja tudi Egon Pelikan v svojem delu Tajno delovanje primorske duhovπËine pod faπizmom, Ljubljana 2002, strani 16 in 20. Zgodovinsko miπljenje je opredelil prof. Mavricij Zgonik v svojem delu Zgodovina v sodobni πoli, Ljubljana 1968. Izraz (sintagmo) zgodovinska zavest pa uporablja ©tefan Trojar v delu Sodobni pogledi na pouk zgodovine, Ljubljana 1993. 5 8 Karlo Nanut N A D A L J N J E V S T O PA N J E V B I S T V O P R I S P O Z N AVA N J U F E N O M E N A SPLO©NE IN VOJA©KE ZGODOVINE Dr. Bogo Grafenauer je v svojem delu Struktura in tehnika zgodovinske vede opozoril, da ni nobene razlike med πtudijem preteklosti in analizo sodobnega sveta.22 Nato nadaljuje: ResniËno πolo nudi samo πtudij obdobij in tudi bliænjih procesov, ki pokaæejo z rezultati na pravilnost ali napaËnost analize. Dokazano je, da je analiza nezakljuËenih procesov sodobnega sveta za metodoloπko πolanje neuporabna, ker Ëlovek nikoli ne ve, kje se nehajo dejstva in kje zaËne vplivati afekt. V nadaljevanju je avtor poudaril, da je pri formiranju miπljenja odloËilna samo zgodovina. Isti avtor ugotavlja, da so predmet zgodovine ljudje, njihovi medsebojni odnosi in hkrati zunaj njih vse, kar je na te medsebojne odnose vplivalo (Grafenauer, 1960: 8). V svojem delu je zajel skoraj celotno fenomenologijo zgodovine. ©e posebej je ta razvidna v primerih, ko je opisoval zgodovinopisje v posameznih obdobjih. Jasno so razvidni razliËni fenomeni kot bit bivajoËega, ki imajo svoj smisel (pomen) in temelj (izvor). O zgodovinopisju fenomenologija ugotavlja, da ni zgodovina zakoreninjena v zgodovinopisju, marveË je zgodovinopisje odvisno od zgodovine. Razumljivo je, da postane zgodovina fluËiteljica æivljenja« skozi zgodovinopisje, a to se lahko zgodi le, ker je æe samo æivljenje v korenu svoje biti zgodovinsko in se je zato, ker dejansko obstaja, vselej odloËilo za samolastno in nesamolastno zgodovinskost (Hribar, 1993: 352). Poudariti je treba, da so francoski analisti s svojim pristopom k zgodovini in zgodovinopisju izredno vplivali na zgodovinarje v 20. stoletju. V tem je tudi razlog za πirπo obravnavo Ëasa, prostora, dogodkov, struktur in celo vojaπke zgodovine. V predstavitvi dela Fernanda Braudela, »as sveta, Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem /…/ nas Peter Vodopivec seznanja, kako Braudel dojema flmnogoterosti« zgodovinskega Ëasa. Zgodovinarji se πe dolgo po Braudelu niso zavedali vsemogoËnosti Ëasa. Kot opazovalci so opazovali zgodovino le v perspektivi njenega flvsakdanjega ritma«, flkratkega Ëasa« in dogodka. Prvi korak v flglobino« so storili, ko so s postopnim obraËanjem k socialni in gospodarski problematiki in sooËanjem z drugimi druæbenimi 22 Dr. Bogo Grafenauer je bil mnenja, da je treba sodobne vire enako kritiËno preverjati, kot tiste iz oddaljene preteklosti. Rezultate pa doseæemo le s πtudijo prejπnjih, dokonËnih obdobij. ©ele na tej osnovi lahko preidemo na preuËevanje sodobne zgodovine. Takπen pristop je nujen tudi za tiste zgodovinarje, ki preuËujejo izkljuËno sodobno zgodovino. Tako bi bilo omogoËeno njihovo dojemanje fenomenologije v zgodovini. 5 9 VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU vedami odkrili tako imenovami fldruæbeni Ëas« in njegov veËdesetletni cikliËni ritem vzponov in padcev, konjunktur in depresij. S tem pa πe niso segli do fldna«, saj je pod to drugo ravnijo πe tretja raven zelo poËasi tekoËe in spreminjajoËe se zgodovine flËloveka v okolju, ki ga obdaja«. Tretja raven zgodovine je nekako flzunaj Ëasa« in je v stalnem stiku z flneæivim svetom«, ki se poËasi preoblikuje. Ta najgloblja strukturalna zgodovina je po Braudelu zgodovina, ki jo obvladuje Ëas tako imenovanega fldolgega trajanja.« (Braudel/Vodopivec, 1991: 364‡365) Za zgodovino je pomembno, kako ta znameniti pripadnik Analov obravnava Ëas. Njegov poskus je bil, da bi razdelil Ëas v geografski, druæbeni in individualni Ëas. Predvsem je postalo znano la longe durée (fr. dolgo trajanje). Dolgo trajanje je lahko kratko za geoloπka merila, vendar je njegovo poudarjanje flgeografskega Ëasa« odprlo oËi mnogim zgodovinarjem (Burke, 1993: 49). Braudelovo vztrajanje pri usmeritvi obravnavanja zgodovinske povrπine k zgodovinski globini je imelo tudi πirπi pomen. To je bilo svarilo in hkrati opozorilo, ki opominja, da je varljivi svet dogodka le del zgodovinske resniËnosti, ki je ni mogoËe s silo spremeniti z novim dogodkom. Prave in usodne spremembe zahtevajo potrpljenje in predvsem Ëas. Nereπene konflikte in nasprotja je mogoËe le prekriti, ker se slej ko prej vrnejo na povrπino (Braudel/Vodopivec, 1991: 372). Dokaze za gornjo Braudelovo trditev bi lahko naπli tudi v slovensko-italijanskih ali slovensko-avstrijskih odnosih, saj se nekatera vpraπanja, ki imajo stoletne korenine, vraËajo v sodobni Ëas. Tudi dogajanja na Balkanskem polotoku, vkljuËno z vsemi geostrateπkimi in geopolitiËnimi stremljenji23, se ne umaknejo s tega obmoËja æe od rimski Ëasov. »as je bil za Braudela prva, prostor pa druga pomembna kategorija, ki je bila organsko povezana s prvo. Ravno zaradi tega je bistvo njegove zgodovine v povezavi z okoljem, zato je njegova zgodovina Ëloveka neke vrste historiËna geografija. To vrsto zgodovine Braudel raje imenuje geozgodovina. Dokaz za to je njegovo delo La Mediterranée, kjer posveti 300 strani goram in dolinam, obalam in otokom, podnebju, zemeljskim in morskim potem (Burke, 1993: 43). 23 Geopolitika je nauk o vplivu geografskih dejavnikov na politiko. Izπla je iz politiËne geografije. V nacistiËni NemËiji ji je dal posebno mesto Karl Haushofer (1869‡1946). Geostrateπki poloæaj je celota geografskih in strateπkih dejavnikov, ki opredeljujejo poloæaj neke dræave ali dela te dræave. Glej Leksikon Cankarjeve zaloæbe in Vojni leksikon. 6 0 Karlo Nanut Braudel je dobro vedel, kako delujejo v zgodovini in zgodovinopisju dejstva, zato ni zapadel v afekt, kar je opozoril Bogo Grafenauer. Angleπki zgodovinar Peter Burke, ki je napisal Revolucijo v francoskem zgodovinopisju, je opozoril tudi na dejstvo, kako se je Braudel lotil opisovanja vojaπkih dogajanj. Burke je zapisal, da je Braudel ponudil svojim bralcem visoko profesionalno politiËno in vojaπko zgodovino. FENOMEN VOJNE PO FERNANDU BRAUDELU V podnaslovu Vojna na razliËnih obmoËjih gospodarskega sveta je Braudel izredno tenkoËutno in strokovno opisal fenomen vojne. Zaradi velike prodornosti pri opisu bistva tega pojava podajam njegove ugotovitve v celoti. flZgodovinarji raziskujejo posamezne vojne, vojna sama zase, v neskonËnem toku odvitega Ëasa, pa jih je le redko zanimala, celo v tako upraviËeno slavnem delu, kakrπna je knjiga Hansa Delbrücka. Vojna je namreË vselej in nevsiljivo navzoËa v vseh stoletjih v zgodovini. Zajema vse: najbistvenejπe naËrte, pogum in strahopetnost; po Wernerju Sombartu je izoblikovala kapitalizem, obenem pa res tudi nasprotno; je tehtnica resnice in preskus moËi dræav, ki jim pomaga opredeljevati, in znamenje nepoteπene norosti. Je kazalec vsega, kar se meπa in teËe v enem samem toku v zgodovini Ëloveπtva, tako da s tem, ko jo postavimo v okvir gospodarskega sveta, odkrijemo nov smisel sporov med ljudmi in damo mreæi Immanuela Wallersteina nepriËakovano potrditev.« (Braudel, 1991: 59) Navedeni avtor ugotavlja, da vojna nima samo enega obraza. Barvo ji daje in jo razloËuje zemljepis. Hkrati obstaja veË preprostih in sodobnih oblik vojne, tako kakor hkrati obstajajo tudi suæenjstvo, tlaËanstvo in kapitalizem. Vsak vojskuje svojo vojno, kakrπno more /…/ Nasprotno pa v Evropi, v bliæini osrednjih obmoËij, vojne vojskujejo z velikim rompompomom in z mogoËnim razvijanjem Ëet v veπËakih in urejenih premikih. Sedemnajsto stoletje je paË vojna obleganj, topniπtva, prevozov in oskrbe, bitk v strnjenih vrstah /…/ Skratka, draga vojna, pravo brezno /…/ Kljub vsemu pa vojna πe ni totalna: ujetnike si izmenjujejo, za bogate zahtevajo odkupnino, premiki so bolj izvedenski kot morilski /…/ Zverinska vojna se je zaËela πele s Friderikom II. ali pravzaprav s francosko revolucijo in Napoleonovim cesarstvom. Braudel v nadaljevanju zatrjuje, da je bistveno pravilo vojne na viπji ravni vztrajno odrivanje spopadov k πibkejπemu sosedu. »e se zaradi ne vem kakπnega odboja vrne v najsvetejπe, zbogom prvenstvo! Pravilo domala ne pozna izjem: tako imenovane italijanske 6 1 VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU vojne so zapeËatile nazadovanje dotlej vodilnega poloæaja polotoka. Holandija se je leta 1672 izmuznila Ludviku XIV., odliËno zanjo. Leta 1795 se Pichegruyevi konjenici ni izmuznila; odtlej ni bila veË v osrËju Evrope. Ne v 19. ne v 20. stoletju ni nihËe prestopil Rokavskega preliva ali Severnega morja. VeliËastna Anglija je vojevala svoje vojne od daleË, saj so jo reπevale otoπka lega in bogatejπe podpore, ki jih je dajala zaveznicam. »e si moËan, bo vojna potekala pri sosedu. Ko se je zaËel Napoleon pripravljati v boulonjskem taboru, je dobila Avstrija angleπko posojilo in velika armada se je kakor na ukaz zasukala k Donavi (Braudel, 1991: 59‡64). Vse to se je dogajalo v tem svetu. Mnoge vojne je sproæilo vpraπanje stiske in celo krize evropskega duha. ©e posebej v 20. stoletju se je pojavila kriza naπega duha, ki ne zna najti smisla. To bi bilo nevarnejπe od vojn. Tine Hribar je zato zapisal: flZato je utrujenost duha najveËja nevarnost evropskega Ëloveka: nevarnost nad nevarnostmi za duhovno Evropo kot tisto pokrajino duha, ki nosi v sebi izroËilo znanstvene filozofije.« (Hribar, 1993: 201) POVEZANOST »ASA V ZGODOVINI »im razmiπljamo o Ëasu kot problemu, ki se pojavlja v zgodovini, je to fenomen, ki nas miselno poveæe s preteklostjo, vendar moramo biti previdni tudi pri uporabi tega pojma. Marc Bloch v svojem znamenitem delu Apologija zgodovine in zgodovinarjev poklic opozarja, da je bilo nekajkrat reËeno flzgodovina je znanost o preteklosti.« To je zanj slab izraz. Za tem je napisal: flÆe sama misel, da bi bila preteklost kot preteklost lahko predmet znanosti, je neumna. Kako naj pojavi, pri katerih je edina skupna lastnost zgolj ta, da niso sedanji, postanejo predmet umskega spoznanja, ne da bi jih prej preËistili? Naj bi bila njeno nasprotje vsezajemajoËa znanost o vesolju v njegovem sedanjem stanju?« (Bloch, 1996: 55) Zgodovinarji ‡ tudi vojaπki so se tako kot Lucien Febvre ukvarjali s problematiko verske, duhovne in mentalitetne zgodovine. Po Febvrovem prepriËanju naj bi imel zgodovinar v odkrivanju, obnavljanju in posredovanju preteklosti aktivno vlogo, saj naj bi bil raziskovalec in ustvarjalec hkrati. Zapisal je, da ni preteklosti. flPreteklosti ‡ te danosti, te zbirke trupel, ki naj bi jih zgodovinar v vseh njenih pojavnih oblikah ponovno odkril in jih nato drugo za drugo fotografiral in indentificiral. Ni preteklosti, ki bi ustvarjala zgodovinarja. Je le zgodovinar, ki zgodovini pomaga pri porodu.« 6 2 Karlo Nanut (Braudel/Febvre, 1991: 359) Toda brez zgodovinarjevega osebnega posega, kar zadeva dejstva in zgodovinsko gradivo, ni zgodovine: zgodovinska dejstva ne obstajajo sama zase (Braudel/Vodopivec, 1991: 359). To, kar trdita v spremni besedi Braudelovega dela Febvre in Vodopivec, je πe kako aktualno za poznavanje naπe zgodovine, ki obravnava obdobje pred osamosvojitvijo in osamosvojitveno vojno leta 1991. Iz zgoraj navedenega izhaja opozorilo, da bomo ostali, kar zadeva Ëas osamosvajanja, v marsiËem nedoreËeni, Ëe se s tem obdobjem ne bodo ukvarjali predvsem vojaπki zgodovinarji bolj zavzeto in seveda strokovno. Razumeti morajo, da so spoznavni objekti (vojne) kot fenomeni uvrπËeni v urejen sistem, ki mora imeti neko notranjo smotrnost. Svojo imanentno teleoloπkost (smotrnost). To poglavje bi zakljuËil s Ëasovnostjo, ki jo obravnava Heidegger v knjigi Bit in Ëas. S Ëasovnostjo je doloËena πe ena izmed dimenzij biti, πe posebej je to pomembno za zgodovino. Tine Hribar je povzel iz navedene knjige naslednje misli: fl»asovnost kot izvorni smisel oziroma kot pogoj moænosti (razumetja) tu-biti (Ëloveka) je tudi pogoj moænosti (razumetja) oziroma izvorni smisel biti nasploh. Skratka: Bit je mogoËe razloæiti s Ëasom (Ëasovnostjo)« (Hribar, 1993: 374). Iz tega izhaja, da je Ëloveka mogoËe dojeti kot bit le, Ëe ga razumemo v dimenzijah, ki ga opredeljujejo. Bistveni sta Ëasovnost in zgodovinskost. Zaradi tega je Ëlovek fenomen posebne vrste. VA L O V I V E L I K I H V O J N ‡ P O G O J Z A R A Z U M E VA N J E FENOMENOLOGIJE VOJA©KE ZGODOVINE T E M E L J I Z A S I N TA G M O V O J A © K A Z G O D O V I N A V Zgodovini Ëloveπtva, ki je nastajala pod pokroviteljstvom Unesca (Organizacije Zdruæenih narodov za prosveto, znanost in kulturo), so v knjigi Dvajseto stoletje predstavljene vojaπke ustanove.24 Iz preuËevanja vojaπkih ustanov je razvidno, kako se je v prejπnjem stoletju, v primerjavi z devetnajstim, uveljavilo vojaπtvo. To je tudi osnovni razlog, da se vse manj uporablja sintagma vojna zgodovina in se dokonËno uveljavi vojaπka zgodovina. Vojaπke ustanove so dobivale v druæbah dvajsetega stoletja vedno pomembnejπo vlogo, saj je narava vojskovanja vedno globlje posegala 24 V tej knjigi so vojaπke ustanove predstavljene v vojaπkih organizacijah, oboroæevalni industriji, totalni vojni, vojaπkih sluæbah in celo v vojaπko organizirani druæbi. Vojaπke ustanove so opisane nesistematiËno in nepregledno, zato ostaja vpraπanje, kaj predstavljajo. Glej str. 178‡194. 6 3 VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU v æivljenje vsake dræave. Te ustanove so bile odsev ustroja druæbe in so tudi same vplivale nanjo. V devetnajstem stoletju se je skuπalo loËevati civilne in vojaπke ustanove, zato pa jih je naslednje stoletje povezalo zaradi novega naËina vojskovanja. Vojaπke ustanove so se upravljale same in so si zaradi tega prizadevale doseËi kar najveËjo neodvisnost delovanja. V liberalnih demokracijah so civilne oblasti nadzirale njihovo finanËno poslovanje in jim celo doloËale politiko, vendar je tudi v teh dræavah nadzor le redkokdaj segal v njihov notranji ustroj in v sprejemanje vojaπkih odloËitev. Vojaπke ustanove postanejo zaradi takπne samostojnosti velika podjetja. Ustanovljeni so bili posebni uradi, ki so skrbeli za industrijska in preskrbovalna vpraπanja. Zaradi nove totalne vojne ‡ vojne ljudstev in celotne udeleæenosti vsega prebivalstva se nista veË obnesla neodvisnost in zasebniπtvo izdelovalcev streliva, zato je tovarnar streliva postal dræavno vojaπko premoæenje, ne pa neodvisen podjetnik. Povsem naravno, saj je sodobno vojskovanje zahtevalo veËjo produkcijo kot pa πtevilo vojaπtva, kar pa tudi to ni bilo zanemarljivo v primerjavi s prejπnjim stoletjem. V faπistiËnih dræavah je bila tudi vojaπka organizacija ideal za organiziranje druæbe. Preobrazba vseh ustanov v vojaπke je segla najgloblje v nacistiËni NemËiji in v Japonski po letu 1931. V nacistiËni NemËiji je bilo totalitarno naËelo vsepovsod odeto v vojaπke oblike. Vojaπki besednjak je prepojil govorico v vseh Ëloveπkih dejavnostih. Benito Mussolini je v Italijanski enciklopediji zapisal: flSamo vojna poæene Ëloveπke sile v njihovo najveËjo napetost in oplemeniti narode, ki si jo upajo zaËeti.« Zaradi vse pogostejπe uporabe izraza vojaπki je razumljivo, da se premakne teæiπËe z izraza vojni na vojaπki. O tem veË v nadaljevanju. N E L O G I » N O S T E N A » E N J A S I N TA G E M V O J N A IN VOJA©KA ZGODOVINA ‡ UVODNA RAZMI©LJANJA Poudarjeno je bilo preoblikovanje sintagme iz vojne v vojaπko zgodovino. Znano pa je, da πe mnogo strokovnih del s podroËja vojn in vojnih veπËin v dvajsetem stoletju uporablja sintagmo vojna zgodovina. Tako bi v tem primeru veljala misel, da Ëas ne odpravlja hitro tistega, kar je bilo v uporabi flv Ëasu dolgega trajanja«. »e bi trdil, da je umestna besedna zveza vojna zgodovina, bi to lahko dokazoval s Knutsenovim delom Vzpon in propad svetovnih redov. Æe na prvih straneh je 6 4 Karlo Nanut napisano bistveno, kar je treba dobesedno navesti: flV nasprotju s srednjim vekom, ko je bila na Zahodu vojna endemiËna, so za moderno dobo znaËilne oËitne ponovitve vojn velikega obsega ‡ flcikli spopadov« ali flvalovi velikih vojn«. Teænjo, da moderne vojne nastopajo v velikih valovih, je poudaril Robert Mowat, ki razlaga, da so od petnajstega stoletja naprej: flRazvidne druæbene in politiËne spremembe, ki jih lahko πtejemo za zaËetek moderne zgodovine. V moderni dobi, nekje od leta 1491, je vojskovanje veliko manj obiËajno kakor v srednjem veku. Vendar vojna kljub temu nastopa, vojna velikega obsega kakor v valovih, z dolgimi vmesnimi obdobji sploπnega ali sorazmerno sploπnega miru. Vsak val velikih vojn se konËa z diplomatskim delovanjem, z mirovnim sporazumom ali kongresom. Vsaki vojni, ki jo je konËala diplomacija, sledi pribliæno trideset ali πtirideset let miru.« (Knutsen/Mowat, 2001: 9‡10) Knutsen je vojne na nek naËin subjektiviziral v pojem, ki æivi po svojih intencah. Ugotovil je njihovo posebno bit in celo vpraπanje, kako je tisto videno (intencionalni objekt). Vsekakor Knutsen predstavlja vojne na naËin, kakrπnega je razumelo mnogo preuËevalcev in opisovalcev vojn pred njim. Izraz vojna je pri njem v zajet v sintagmi zgodovina vojn, kar ne pomeni, da to sintagmo izkljuËuje iz vojaπke zgodovine. »e bi sprejeli le besedne zveze zgodovina vojn ali vojna zgodovina, bi zanikali uporabnost fenomenologije, saj πele vojaπka zgodovina postane fenomen. To postane, ko je bivajoËe razodeto v svoji biti oziroma v svoji nezakritosti (Hribar, 1993: 414). Vojna zgodovina pa se nanaπa le na vojno, ki je le pojmovano dejanje Ëloveka. Vojna je sestavni del bivajoËega, tj. vojaπke zgodovine, v kateri se odraæa lastna Ëlovekova bit, saj je vojaπtvo sobivanje ljudi, ki jim je omogoËeno, da se pripravljajo na oboroæene spopade in napadajo. PETAR TOMAC IN OBJEKTIVNO POJMOVANJE VOJA©KE ZGODOVINE KOT ZAJEMANJE VSE VOJA©KE FENOMENOLOGIJE Petar Tomac zatrjuje, da vojaπka zgodovina preuËuje vse vojaπke pojave (fenomene ‡ op. K.N.) od najstarejπih Ëasov do danes. Skupaj z drugimi specialnimi zgodovinami se zliva v sploπno sintezo zgodovine. Navedeni avtor 25 Pri definiranju vojaπke zgodovine je Petar Tomac uporabil pojem fenomenologija. Vpraπanje je, Ëe je doumel razliko med fenomenologijama kot vsakdanjim izrazom in pojmovano, kot jo uporabljajo æe navedeni fenomenologi. 6 5 VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU trdi, da vojaπka zgodovina zajema vso vojaπko fenomenologijo25, Ëe ima vpliv na njen osnovni predmet zanimanja. S tem se ne bo izËrpala zgodovina vseh vojaπkih podroËij, saj bo poleg vojaπke zgodovine ostal poseben prostor tudi za zgodovino pehote, inæenirije, topniπtva, fortifikacij idr. Vojaπka zgodovina je le njihova sinteza. V nadaljevanju avtor ugotavlja, da se je vojaπka zgodovina najveË Ëasa zadræevala pri obravnavanju vojn, ker je neprestano preuËevala njihove vzroke, povode in cilje. Zato opisuje priprave, rekonstruira operacije in bitke. Zaradi tega se vojaπka zgodovina ponekod imenuje vojna zgodovina, zgodovina vojn ali celo zgodovina vojne veπËine. Pojavljala se je celo tendenca, da se je zgodovina vojn razlikovala od zgodovine vojne veπËine. Veljalo je, da se zgodovina vojn mora ukvarjati z dejstvi, zgodovina vojne veπËine pa z idejami, ki so ustvarjale ta dejstva. Znanstveno je bila ta umetna delitev nesmotrna. K vojaπki zgodovini ne sodijo samo vojne, Ëe bi, potem ©vica ali ©vedska ne bi imeli svoje vojaπke zgodovine veË kot vek in pol. Omejevanje vojaπke zgodovine samo na vojne bi pomenilo izkljuËiti iz nje tudi hladno vojno. Tomac v nadaljevanju piπe, da se pojavlja vojna v pravem pomenu besede odkar se je pojavila dræava. Vojna je organiziran oboroæen spopad, ki ga vodi vodilna sila v druæbi, da bi zaradi svojih interesov vsilila svojo voljo tujemu narodu ali dræavi. Nekateri so priπli do ugotovitve, da so vojne potreben instrument v civilizaciji, kot fenomen Ëloveπke aktivnosti, ki celo reπuje socialne bolezni. Avtorju so najbolj pouËne tiste vojne, ki so nam najbliæje po Ëasu, ker so najbolj celovite zaradi ohranjenih podatkov. Te vojne lahko rekonstruiramo, ker so vodene v okoliπËinah, ki so najbljiæje pogojem sedanjosti. Tudi iz preteklih vojn se lahko okoristimo s spoznanji, ki jih tudi danes ne moremo zanemariti v svoji preprosti in jasni obliki. Iz teh vojn se lahko veË nauËimo kot iz nekaterih sodobnih zapletenih operacij (zaradi Ëasovne distance ‡ op. K.N.). Petar Tomac posebej poudarja tako vojaπko zgodovino kot vojne veπËine, zato je napisal, da je vojaπka zgodovina osnova za teorijo vojne veπËine, ki kritiËno obravnava dejstva iz vojne prakse, da bi v spletu sluËajnih in spremenljivih trenutkov ugotovila nujna naËela vojne iz doloËenega zgodovinskega obdobja. Nato naj bi razvila in reπila nove probleme v vojni, ki so izzvani s pojavom novih elementov. Svoje ugotovitve teorija predaja vojni praksi. To se dogaja iz vojne v vojno. Vojna in teorija vojne veπËine sta v medsebojni vzroËni povezavi, v ustvarjalnem odnosu. Rezultate vojaπke zgodovine predvsem izkoriπËa teorija vojne veπËine, πe najbolj njeni konvencionalni disciplini ‡ taktika in strategija, 6 6 Karlo Nanut med kateri zaradi laæjega preuËevanja postavljamo tudi operatiko. Vojaπka zgodovina je po TomËevem razmiπljanju prvovrstna za praktiËni interes, za organizacijo in uporabo oboroæene sile. Vojaπka zgodovina nas zato uvaja v sodobno vojno veπËino na enak naËin, kot nas uËi sploπna zgodovina, da logiËno in pravilno dojemamo sodobne socialne in politiËne probleme. Z njeno pomoËjo, ob poznavanju razvoja vojne veπËine v preteklosti, bomo najbolje razumeli danaπnja taktiËna, operativna in strateπka naËela. Vojaπka zgodovina je pomembna za teorijo vojne veπËine, bolj kot vse druge specialne zgodovine, ker je vojna njena edina prava praksa. Vojaπka zgodovina nam bo v vojni pomagala z idejami. V nobenem primeru pa nam ne bo dajala zanesljivih receptov za aktivnosti. Nobena vojna situacija se ne more ponoviti z identiËnimi elementi. ©tudij vojaπke zgodovine pa nas bo spoznal s πtevilnimi raznovrstnimi konkretnimi situacijami, ki nas bodo usposobile, da se v dogajanju laæje znajdemo in pravilneje odloËamo (Tomac, 1959: 5‡13). Petar Tomac nam je pomagal razkriti bit vojaπke zgodovine, saj se njegovo miπljenje ujema z miπljenim (objektom prouËevanja). S tem je reπeno vpraπanje intencionalnega objekta, saj v vojaπki zgodovini vidimo to, kar je v njej bivajoËe. Tine Hribar, ki je v svojem delu povzemal predvsem razmiπljanja Husserla in Heideggerja, je opozoril na Heideggerjevo trditev, da moramo resnico bivajoËemu (stvarnosti ‡ op. K.N.) vselej izpuliti. BivajoËe je vedno iztrgano iz zakritosti (Hribar, 1993: 309). Upoπtevati moramo dognanja Petra Tomca, saj je on iz bivajoËega tj. vojaπkega podroËja iztrgal resnico. Resnica o vojaπki zgodovini ni veË nekaj zakritega. O tem nas bo prepriËal tudi Duπan Kveder - Tomaæ. R A Z M I © L J A N J A D U © A N A K V E D R A ‡ T O M A Æ A 26 O POJMIH VOJA©KI IN VOJNI TER O VOJA©KI ZGODOVINI S problemom bistva in umeπËanja vojaπke zgodovine se je ukvarjal tudi Duπan Kveder -Tomaæ. V svoji πtudiji O nekaterih osnovnih pojmih in virih naπe vojaπke misli je opozoril na nadrejenost oziroma podrejenost vojaπkega in vojnega. Ravno zato je zapisal: flV skupino vojaπkih ved, ali enostavneje v vojaπko znanost, sodi znanost o vojni oziroma vojna znanost, ki je glavni, 26 Duπan Kveder - Tomaæ je v svoji shemi prikazal, da so vojne veπËine (strategija, operatika in taktika) loËene od vojaπke zgodovine. Vsi elementi v vojnih veπËinah so opredeljeni kot teorija in izvedenost. Glej: O osvobodilni vojni, str. 109. 6 7 VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU vodilni element. V smislu znanosti o vojni navadno uporabljamo termin flvojaπka znanost« v oæjem smislu besede, kar po naπem mnenju ne dræi povsem, kajti izraz flvojaπki« je πirπi pojem kot flvojni«, ki se nanaπa samo na vojno.« V nadaljevanju je isti avtor opredelil tudi vojaπko zgodovino, ki jo je uvrstil v skupino vojaπkih znanosti. Ker je njegova opredelitev izrednega pomena zaradi enotne sintagme ‡ vojaπka zgodovina, je povsem umestno, da citiramo njegovo opredelitev. Ta se glasi: flVojaπka zgodovina, ki je sama po sebi hkrati del sploπne zgodovine Ëloveπtva, dejansko zajema vrsto znanosti oziroma znanstvenih disciplin, med katerimi sta najpomembnejπi zgodovina vojn, ki se ukvarja z razvojem vojn in vojnih dogodkov, in zgodovina vojne izvedenosti, ki preuËuje razvoj metod bojnega delovanja.« (Kveder, 1975: 98) Z G O D O V I N S K I S P O M I N , Z G O D O V I N S K A Z AV E S T I N M I © L J E N J E ‡ KOT FENOMENI ZGODOVINE Stanje zgodovinskega spomina je pogosto nabito s Ëustvenostjo, enostranskim razmiπljanjem in razsojanjem, pa tudi s problematiËno izraæenimi teoretiËnimi in vsebinskimi opredelitvami. Zgodovinski spomin je v knjigi ©tefana Trojarja opredeljen kot nekaj, kar je fragmentarno, povrπno in trenutno refleksivno. Na viπji stopnji naj bi bila zgodovinska zavest, ki se oblikuje in postopno ponotranja med poukom zgodovine. Zgodovinska zavest je posebna komponenta druæbene zavesti in ima specifiËno didaktiËno vlogo. Zanjo je znaËilna teoretska utemeljenost in notranja koherentnost (Trojar, 1993: 58)27. Tudi v uËbeniku za prvi razred gimnazije je zgodovinski spomin opredeljen, vendar je ta opredelitev izredno pomanjkljiva. Napisano je le naslednje: flMed naloge zgodovine sodi tudi ugotavljanje (rekonstruiranje) Ëloveπke preteklosti, to je spoznavanje, kaj se je v resnici zgodilo, in ohranjanje zgodovinskega spomina, spomina na Ëlovekovo preteklost, kjer imajo svoj izvor tudi sedanja dogajanja.«28 V knjigi z naslovom Identiteta, ki jo je napisal dr. Stane JuæniË, je veËkrat naveden zgodovinski spomin. Avtor dokazuje, kako je zgodovinski spomin v funkciji ohranjanja doloËene identitete, ki pogosto nima niË skupnega 27 28 ©tefan Trojar je v svojem delu Sodobni pogledi na pouk zgodovine podrobno opisal, kaj so druæbena zavest, zgodovinska zavest in zgodovinski spomin. Ta problematika je opisana na straneh 58‡ 60. Skupina avtorjev: Zgodovina 1, UËbenik za prvi letnik gimnazije, Ljubljana 1998, str.14. Na tej strani je zgodovinski spomin samo omenjen brez svoje dejanske vloge v skupnosti ali pri posamezniku. Mnenja smo, da bi morali avtorji tega uËbenika loËiti med zgodovinskim spominom in zgodovinskim miπljenjem. 6 8 Karlo Nanut z zgodovino. Kljub temu ima spomin te vrste izredno moË pri etniËnem razlikovanju, saj je navedeni avtor poudaril, da za zgodovinski spomin ni nujna zavzeta natanËnost v povzemanju preteklega dogajanja. ©e uËinkovitejπi naj bi bili zgodovinski miti (JuæniË, 1993: 270). Izrednega pomena je ugotovitev, ki je priπla do izraza v zadnjih balkanskih vojnah. Isti avtor je napisal, da med Hrvati in Srbi jezik ne predstavlja razdruæevalnega dejavnika, ampak sta to religija in vztrajanje pri separatnem zgodovinskem spominu (JuæniË, 1993: 280). Zgodovinski spomin je dejavnik, ki ga moramo upoπtevati, to JuæniË dokaæe na primeru ©vice. Ta dræava je postala zgled moænosti veËetniËne dræave, kateri naj ne bi manjkalo zavesti o dræavni identiteti. Poseben pomen pri tej identiteti naj bi imel zgodovinski spomin. Ta spomin se naslanja na zavest o skupni preteklosti pri oblikovanju skupne dræave (JuæniË, 1993: 340). Zgodovina na sploπno in vojaπka zgodovina lahko vplivata na umske in intelektualne sile, na pozitivno moralno usmerjenost, patriotizem, dræavotvornost idr. Zgodovina na sploπno in vojaπka zgodovina morata vplivati na umske in intelektualne sile, na pozitivno moralno usmerjenost, patriotizem, dræavotvornost idr. Te notranje sile lahko krepijo zgodovinski spomin, ki ima svoj Ëustveni in intelektualni naboj. To pa je dostikrat premalo, zato je treba stremeti k razvijanju zgodovinskega miπljenja, kar je spoznal æe dr. Grafenaurer. V delu prof. Mavricija Zgonika je poudarjeno, da zgodovinsko miπljenje na osnovi zgodovinskih dejstev prispeva k temu, da znajo ljudje primerjati, analizirati, sintetizirati, abstrahirati in posploπevati, pravilno sklepati. Zgodovinske pojave zmorejo gledati v njihovi medsebojni povezanosti in razvoju (Zgonik, 1968: 114). V teh dejstvih, kar zadeva zgodovinski spomin, se skriva le del resnice. Zavedati se moramo pomena zgodovinskega spomina kot fenomena zgodovine, saj je ta prisoten v Ëloveku, ki je zgodovinsko in Ëasovno bitje. Ta bistvena doloËila Ëloveku omogoËajo ohranjanje in potrebo, da se v svojem Ëasu tako ali drugaËe ukvarja z zgodovino, saj je to njegova nuja. V obπirni knjigi, kjer na desetine znanih Slovencev razmiπlja o sebi, Ëasu in zgodovini, je dr. Stane Granda v prispevku Blaten sem napisal nekaj, kar je po naravi oziroma po opisu stvari najbliæje zgodovinskemu spominu. Dejal je: flBlaten sem. Blato preteklosti in sedanjosti noËeta z mene. Hvala bogu! Lepo je biti umazan od æivljenja /…/. V uπesih mi odmeva piπËalka neandertalca, ki jo je odkril Ivan Turk v Divjih Babah, Ëutim se povezanega z Ilirom, Ëigar Ëelado so izkopali v Novem mestu in ki je πele po πestem sovraænikovem udarcu s sekiro 6 9 VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU po njej dokonËno obmiroval, moji predniki so delali hiπaste æare, bili so med Rimljani, ki so delali po Mirenski dolini, so med Slovani, katerih kosti πtrlijo iz peskokopa pri Mokronogu. V sebi Ëutim kri bavarskega kmeta, ki so ga freisinπki πkofje nasadili nad Klevevæem, roke me bolijo od pretepov z grajskimi hlapci, ki niso spoπtovali stare pravde, bliæji so mi skakaËi, ne luterani, ki so se povezali s plemstvom /…/. NeskonËno sem blizu Urbanu Jarniku, ki je Nemce prisilil, da so Slovence zaËeli imenovati Slovence, Slomπku, s katerim pojeva En hribËek bom kupil /…/. Boli me noga ruskega kopja, ki je ranilo starega oËeta po oËetovi strani, da je zaradi nezaceljive rane kmalu po I. svetovni vojni umrl ...« (Granda, 2001: 170‡171) Zgodovinar dr. Stane Granda je æivljenje prednikov, narodovo æivljenje, podal v obliki zgodovinskega spomina. Ta opis je dejansko fragmentaren, povrπen in refleksiven. Spominu te vrste pa ne moremo oËitati, da je zunaj æivljenja, saj je Ëutiti prizadetost in Ëustva, kar pa gre na raËun Ëasovne in dogodkovne zanesljivosti. Leta 1961 je Ivo AndriÊ prejel Nobelovo nagrado za knjiæevnost. Na tej podelitvi je dejal: flNa tisoËe raznih jezikov, v najrazliËnejπih pogojih æivljenja, iz veka v vek, od prastarih patriarhalnih pripovedi v kolibah, poleg ognja, pa vse do del modernih pripovednikov, ki izhajajo v tem trenutku iz zaloæniπkih hiπ v velikih svetovnih centrih, se tke pripoved o Ëloveπki usodi, kjer brez konca in prekinitve pripovedujejo ljudje ljudem. NaËini in oblike tega pripovedovanja se menjajo s Ëasom in prilikami, vendar pa ostaja potreba za pripoved in pripovedovanje. Pripoved teËe dalje in pripovedovanju ni konca /…/ MogoËe je v teh pripovedih, ustnih in pismenih, vsebovana prava zgodovina Ëloveπtva in mogoËe bi se dalo vsaj slutiti, Ëe æe ne spoznati smisel te zgodovine (Dedijer, 1985: 95). AndriË je iskal totalnost zgodovinskega procesa v vseh zgodovinskih virih. On πe naprej vztraja pri svojem osnovnem prepriËanju, da obstaja resnica tudi zunaj dokumentov in kot primer za to preuËuje ljudska umska dela, da bi osvetlil zgodovinske pojave: zgodovinska legenda mu odkriva predvsem notranje æivljenje ljudstva, njegovo domiπljijo, individualne in kolektivne pogoje, ki pogojujejo pojav tega domiπljanja (Dedijer, 1985: 97). Tudi pesnik Janez Menart se je v Pojasnilih k svoji pesniπki zbirki Srednjeveπke pridige in balade izkazal kot dober poznavalec naπe srednjeveπke zgodovine, zato je lahko upraviËeno zapisal: flTa razlagalna πirina pa je v mnogoËem namerna in hotena πe iz posebne æelje, da bi opombe in pojasnila pomagala k buditvi zgodovinskega spomina, ki je pri danaπnjem slovenskem 7 0 Karlo Nanut prebivalstvu na zelo nizki stopnji. Tega je v nemajhni meri kriva povojna politiËno dirigirana publicistika, πe v mnogo veËji in odloËilni meri pa πolski predmetniki, ki so do neke mere æe kar neopazno raznarodovalni, saj zaradi svoje usmerjenosti v na silo skrpano jugoslovanstvo in pretirano poudarjanje razrednosti, zamolËujejo ali le beæno omenjajo vso drugo narodno preteklost.« (Menart, 1990: 165‡166) Poleg Janeza Menarta skuπa ohraniti zgodovinski spomin tudi Bogdan Novak, ki je napisal sago v dvanajstih knjigah z naslovom Lipa zelenela je. S kroniko dveh druæin portretira æivljenje vsega slovenskega naroda od leta 1879. VLOGA VOJA©KEGA ZGODOVINARJA V znameniti knjigi Edwarda M. Earla je πe posebej poudarjeno, da je vojaπki zgodovinar neobiËajen pojav. Njegovi poklicni kolegi, pa tudi vojaπke osebe, gledajo nanj s prezirom. Avtor pravi, da ni teæko pojasniti prezira vojaπkih oseb. Ta izhaja iz naravnega prezira, kakrπnega imajo profesionalci do amaterja. Tudi nezaupanje, s katerim so akademiki gledali na vojaπke zgodovinarje v svoji sredini, ima globlje korenine. ©e posebej v demokratiËnih dræavah velja, da vojna pomeni skrenitev s prave poti v zgodovinskem procesu, zato preuËevanje vojne ni koristno in primerno. Sir Charles Oman je zapisal celo to: flKot srednjeveπki meniπki kroniki tako tudi moderni liberalni zgodovinarji pogosto niË ne vedo o tem, kaj pomeni vojna, razen tega, da povzroËa razne strahote in da jo spremljajo æalostne izgube æivljenj. Tako eni kot drugi so teæili, da skrijejo svoje osebno neznanje ali antipatijo do vojaπkih zadev, tako da so zmanjπevali njihov pomen in znaËaj v zgodovini.« (Erl, 1952: 302) Tak odnos je obËutil na svoji koæi tudi znameniti nemπki vojaπki zgodovinar H. Delbrück, saj so celo Ëlani njegove stroke menili, da njegova specialnost ni vredna energije, ki jo porablja zanjo. Njegovo napredovanje na poloæaj rednega profesorja je bilo zadræano zaradi njegovega prepriËanja, da je zgodovina vojn prav tako pomembna kot razvozlavanje rimskih napisov. Iz navedenega dela bi povzel tudi to, da je danes usklajevanje politike in vojne ravno tako pomembno kot Ëasu Perikleja. Strateπko dojemanje, ki postane samo sebi zadostno in ki zanemarja politiËno gledanje na vojno, lahko pripelje le do propada (Erl, 1952: 303). Delbrück je pojasnjeval v NemËiji oboroæene spopade v prvi svetovni vojni. Kako neprimeren odnos je πe danes do vojaπke zgodovine, bo pokazal Ëas. 7 1 VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU N A M E S T O S K L E PA Z vstopom fenomenologije v zgodovino je bilo vzpostavljeno vpraπanje, kako v zgodovini obravnavati Ëloveka. Odgovorov je bilo veË, vendar je bilo ugotovljeno bistveno: eksistencialno poreklo zgodovine kot znanosti je mogoËe zato, ker ta izhaja iz zgodovinskosti Ëloveka. Povedano drugaËe: dojemanje zgodovine in vsega v zgodovini je mogoËe, ker obstaja zgodovinskost zgodovinarjev. Heidegger je dejal: flV vseh analizah, ki sledijo, dominira trditev, da se Ëlovek ne nahaja samo v zgodovini, ampak da on nosi v sebi to zgodovino, ki jo raziskuje.« (Lyotard, 1980: 115) Iz teh dejstev izhaja, da bo treba h kakrπni koli zgodovini pristopiti drugaËe, saj je bilo premalo upoπtevano bistvo. Prav opozorila iz fenomenologije nam lahko dvignejo zgodovino in zgodovinarja na raven, ki si jo zasluæita. ObËeveljavna dejstva, izkljuËujoËe sodbe in zaverovano iskanje zakonitosti v zgodovini so razoroæili zgodovinarje, da so hote ali nehote zaobπli bistveno dogajanje v Ëasu in prostoru. Zgodovinarji, ki so preveË upoπtevali enosmernost zgodovine, so v svojih delih dokazali, da preteklosti ne razumejo toliko, da bi razumeli naslednje: flParadoks je, da ima zgodovina kot vednost o preteklosti vedno svojo prihodnost ‡ seveda, dokler bo Ëas.« (Grdina, 2001: 180) Pomembno je razumevanje bistva zgodovine. Za konec dovolimo Heideggerju, da pove, seveda na svoj zapleten naËin, kako dojema razumevanje Ëasa kot bistva zgodovine. To misel sem naπel v Hribarjevem delu o fenomenologiji. Misel je naslednja: flMedtem ko razumevanje izhaja primarno iz prihodnosti kot bodoËnosti, je razpoloæenje torej vezano na bivπost. Ker pa se Ëasijo bodoËnost, bivπost in zdajπnost kot enotna Ëasovnost, njena specifiËna ekstaza Ëasovnosti sovpada z bodoËnostjo in zdajπnostjo, vendar tako, ›da bivπost modificira ti enakovredni ekstazi‹« (Hribar, 1993: 339). S tem πe ni izËrpano vse o Ëasu in tudi ne o prostoru ter Ëloveku v teh dimenzijah. Za to je πe Ëas v drugih razpravah, ki morajo biti povezane s fenomenologijo kot najpomembnejπo filozofsko mislijo 20. stoletja. L I T E R AT U R A I N V I R I 1. Stane Berzelak: Zgodovina za tehniπke in druge strokovne πole, Ljubljana 2001. 2. Gaston Bachelard: Oblikovanje znanstvenega duha, Prispevek k psihoanalizi objektivnega spoznanja, Ljubljana 1998. 3. Robert Blake: Uvod v Oxforfovo enciklopedijo zgodovine od 19. stoletja do danes, Ljubljana 1993. 7 2 Karlo Nanut 4. Marc Bloch: Apologija zgodovine ali zgodovinarjev poklic, Ljubljana 1996. 5. Fernand Braudel: »as sveta, Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV.‡ XVIII. stoletje, I, Ljubljana 1991. 6. Fernand Braudel: »as sveta, Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV.‡XVIII. stoletje, II, Ljubljana 1991. 7. Michael Crichton: »asovna past, Ljubljana 2001. 8. Benedetto Croce: Zgodovina Evrope v devetnajstem stoletju, Ljubljana 1934. 9. »asopis Delo: Ljubljana, petek, 9. avgusta 2002 [leto XLIV], πt.182. 10. »asopis Delo: Ljubljana, petek, 16. avgusta 2002 [leto XLIV], πt. 187. 11. Vladimir Dedijer: Knjiæevnost i istorija, Beograd 1985. 12. E. M. Earl: Tvorci moderne strategije, Beograd 1952 (izvirnik: Edward Mead Earle: Makers of Modern Strategy). 13. Bogo Grafenauer: Struktura in tehnika zgodovinske vede, Ljubljana 1960. 14. Dr. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda (reprint), Celje 1992. 15. Damijan Guπtin: Novejπa vojaπka zgodovina Slovenije in Slovencev, v zborniku: Novejπa vojaπka zgodovina na Slovenskem, Ljubljana 2000. 16. Niko Grafenauer: Za uvod, v: Jaz, Ëas in zgodovina, Ljubljana 2001. 17. Stane Granda: Blaten sem, v: Jaz, Ëas in zgodovina, Ljubljana 2001. 18. Igor Grdina: Zgodovinski in zgodovinarski Ëas, v: Jaz, Ëas in zgodovina, Ljubljana 2001. 19. Stephen Hawking: Vesolje v orehovi lupini, TræiË 2002. 20. Martin Heidegger: Izbrane razprave, Ljubljana 1967. 21. Martin Heidegger: Bitak i vrijeme, Zagreb 1988. 22. Historija i suvremenost, Idejne kontroverze (skupina avtorjev), Ljubljana/Zagreb 1984. 23. Tine Hribar: Kopernikanski obrat, Ljubljana 1984. 24. Tine Hribar: Fenomenologija, Ljubljana 1993. 25. Edmund Huserl (Husserl): Ideja fenomenologije, Beograd 1975. 26. Edmund Husserl: Ideje za Ëisto fenomenologijo in fenomenoloπko filozofijo, Ljubljana 1997. 27. Harry Judge: Uvod v Oxfordovo eciklopedije od pradavnine do 19. stoletja, 1. knjiga, Ljubljana 1993. 28. Stane JuæniË: Identiteta, Ljubljana 1993. 29. Stane JuæniË: PolitiËna zgodovina 20. stoletja, Ljubljana 1985. 30. Bratoljub KlaiÊ: RjeËnik stranih rijeËi, Zagreb 1990. 31. Torbjørn L. Knutsen: Vzpon in propad svetovnih redov, 500 let svetovne zgodovine, Ljubljana 2001. 32. Leksikon Cankarjeve zaloæbe, Ljubljana 1988. 33. Æan-Fransoa Liotar (Jean-Francois Lyotard): Fenomenologija, Beograd 1980. 34. Oto Luthar: Mojstri in Muze, Kaj in zakaj je zgodovina?, Ljubljana 1997. 35. Dr. Josip Mal: Zgodovina slovenskega naroda (reprint), Celje 1993. 36. Mala sploπna enciklopedija, Ljubljana 1973. 7 3 VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU 37. 38. 39. 40. Janez Menart: Srednjeveπke pridige in balade, Ljubljana 1990. Arnaldo Momigliano: Razprave iz historiografije, I, Ljubljana 1988. Arnaldo Momigliano: Razprave iz historiografije, II, Ljubljana 1989. Karlo Nanut: O zgodovini, vojaπki zgodovini, zgodovinopisju in zgodovinskem spominu, v reviji: Slovenska vojska, letnik X/12, 28. junij 2002, Ljubljana 2002. 41. Karlo Nanut: UËna gradiva za πole v Centru vojaπkih πol, Beæigrad 1999‡2000. 42. Bogdan Novak: Krvave reke, Ljubljana 1998. 43. George Orwell: 1984, Ljubljana 1984. 44. Jan PatoËka: Krivoverski eseji o filozofiji zgodovine, Ljubljana 1997. 45. Egon Pelikan: Tajno delovanje primorske duhovπËine pod faπizmom, Ljubljana 2002. 46. Daniel Rapant: Logika zgodovine, v: Zgodovinski Ëasopis, leto 2000, letnik 54, Ljubljana 2002. 47. Slovar slovenskega knjiænega jezika, Ljubljana 1994. 48. Slovenska osamosvojitev 1991, PriËevanja in analize, Ljubljana 2002. 49. Svetovna zgodovina, Ljubljana 1976. 50. Boris ©apoπnjikov: Mozak vojske, Beograd 1964. 51. Janez J. ©vajncer: Vojna zgodovina (skripta), Ljubljana 1996. 52. Petar Tomac: Vojna istorija, Beograd 1959. 53. ©tefan Trojar: Sodobni pogledi na pouk zgodovine, Ljubljana 1993. 54. Vojna enciklopedija, 7. knjiga, Beograd 1974. 55. Vojni leksikon, Beograd 1981. 56. Vojni reËnik (operativno-taktiËni), Beograd 1967. 57. Marguerite Yourcenar: Hadrijanovi spomini, Ljubljana 2001. 58. Zgodovina Ëloveπtva (skupina avtorjev): Dvajseto stoletje, Ljubljana 1972. 59. Zgodovina 1 (skupina avtorjev): UËbenik za prvi letnik gimnazije, Ljubljana 1998. 60. Zgodovina krπËanstva (skupina avtorjev), Ljubljana 1992. 61. Mavricij Zgonik: Zgodovina v sodobni πoli, Ljubljana 1968. 7 4 Duπan Gorπe SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI P O V Z E T E K VeËina razoroæitvenih prizadevanj v tem stoletju je bila usmerjena k zmanjπanju oboroæitve ali vsaj njenemu nadzoru. Sklenjeni sporazumi so po pravilu morali dobiti podporo dræavnih parlamentov. Njihov vpliv je prispeval tudi k izboljπanju varnosti dræav Ëlanic. Sporazumi so bili vedno uglaπeni z dogovorjeno obrambno strategijo in vojno doktrino vseh zavezniπtev, katerih Ëlanice so bile podpisnice posameznih sporazumov o omejitvi oboroæitve. Prispevek obravnava sporazum o konvencionalnih oboroæenih silah v Evropi, ki je bil v okviru KVSE podpisan 17. novembra 1990. Veljati je zaËel 19. novembra 1992 kot pr vi pravno obvezujoËi akt med dvema blokoma in omejuje konvencionalno oboroæitev v Evropi. Velike spremembe v evropskem prostoru so narekovale, da so predstavniki dræav Ëlanic, po dolgih letih pogajanj in usklajevanj, 18. novembra 1999 v Istanbulu podpisali dva kljuËna dokumenta o prilagoditvi CFE-sporazuma, ki omogoËa pristop k temu sporazumu tudi dræavam z obmoËja, za katero sporazum velja. Prispevek podrobneje obravnava vsebino prilagojenega sporazuma CFE, interes Republike Slovenije zanj in tudi Slovensko vojsko v odnosu do mednarodnih sporazumov. K L J U » N E B E S E D E pravni dokument, Treaty Limited Equipment, nacionalna omejitev, teritorialna omejitev, tritorialna podomejitev, nacionalna podomejitev, boËne cone, transparentnost, predvidljivost, razumljivost, inπpekcija, Verifikacijski center Slovenske vojske 7 5 SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI A B S T R A C T The majority of efforts aimed at disarmament in this centur y have been directed towards arms reduction or, at least, arms inspection. The treaties that have been concluded have generally required the support of state parliaments. Their influence has also contributed to improving the security of member states. These treaties have always been in line with the agreed-upon defence strategy and militar y doctrine of all alliances whose members have been the signatories to individual arms limitation treaties. This study addresses the Treaty on Conventional Armed Forces in Europe, which was signed within the framework of OSCE on 17 November 1990. It entered into force on 19 November 1992 as the first legally binding document between two blocs and it limits conventional arms in Europe. Significant changes in Europe required representatives of the member states, after years of negotiations and adjustments, to sign two key documents adapting the CFE on 18 November 1999 in Istanbul. These two treaties enable access to the CFE for states in the area the treaty covers. This study addresses in greater detail the contents of the adapted CFE treaty, the interest of the Republic of Slovenia in it and the Slovenian Armed Forces in its relation to international treaties. K E Y W O R D S legal document, Treaty Limited Equipment, national ceiling, territorial ceiling, territorial sub-ceiling, national sub-ceiling, flank zones, transparency, predictability, intelligibility, inspection, Slovenian Armed Forces Verification Centre ZGODOVINA POGAJANJ O KONVENCIONALNI RAZOROÆITVI V EVROPI Eden prvih poskusov omejitve oboroæitve v (sodobni) Evropi je bila leta 1899 konferenca v Haagu, kjer je 108 predstavnikov iz 26 dræav brez veËjega uspeha poskuπalo omejiti oboroæevanje. 7 6 Duπan Gorπe Oktobra 1973 so se na Dunaju med sedmimi Ëlanicami Varπavske zveze in dvanajstimi Ëlanicami Nata zaËela pogajanja o zmanjπevanju vojaπkih sil in oboroæitve v srednji Evropi (MFR1). Nato je bil v omejitve pripravljen privoliti samo na ravni kopenskih sil. Zahtevali so tudi priznanje KVSE2, naËel o najavi in opazovanju velikih vojaπkih manevrov. Varπavska zveza ni hotela sprejeti reπitev, ki so izhajale iz loËevanja konvencionalne od jedrske oboroæitve. Vztrajala je pri omejitvah sil in oboroæitve za vsako dræavo posebej in nasprotovala blokovskim omejitvam. Ker je imela v kopenski oboroæitvi (predvsem v tankih) premoË v razmerju 1 : 3, ni æelela vzpostaviti ravnoteæja, kakor je predlagal Nato, paË pa le ohraniti prednost na niæji ravni. Osnovni problem sta bili obe NemËiji, ki sta bili prepredeni z jedrskim oroæjem. KljuË za uspeh pogajanj je bila reπitev nemπkega vpraπanja. Pogajanja so trajala 13 let. Novembra 1989 je padel berlinski zid. Decembra 1989 sta se na Malti sreËala predsednika ZDA in Rusije. GorbaËov je privolil v zdruæitev NemËij. Po tem sreËanju so se velike razlike na pogajanjih o konvencionalni razoroæitvi zmanjπevale, πe posebej, ker so nove vlade dræav vzhodne in srednje Evrope v popolnosti zastopale staliπËa Nata. Septembra 1990 je bil podpisan sporazum o zdruæitvi obeh NemËij. Zdruæena NemËija je priznala mejo s Poljsko, se odrekla posesti oroæja za mnoæiËno uniËevanje in enostransko privolila v radikalno zmanjπanje oboroæenih sil. Sprejeti model reπitve nemπkega vojaπkega vpraπanja je izhajal iz pogajanj MFR. Vojaπke potenciale NDR in ZRN so zdruæili in nato zmanjπali za 45 odstotkov. Tako je bila doloËena tudi omejitev vojaπkih sil zdruæene NemËije, ki πteje pribliæno 370 000 pripadnikov. Dejansko pa se je Bundeswehr zmanjπal za 125 000 pripadnikov, Nationalvolksarmee pa je bila razpuπËena. Sovjetske enote so bile umaknjene z ozemlja takratne NDR, Nato pa je zmanjπal πtevilËno prisotnost na ozemlju ZRN od prvotnih 1 446 000 na 550 000 vojakov. Dogovori so zmanjπali moænosti, da bi NemËija spet postala vojaπka velesila. Oktobra 1990 je priπlo do zdruæitve obeh NemËij. Po tem datumu so pogajanja o CFE stekla drugaËe. Pogajanja so potekala pod okriljem KVSE (Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi), kar pomeni, da so se Ëlanice blokov pogajale æe kot suverene dræave na podlagi popolne enakopravnosti. V okviru KVSE/OVSE kot politiËnega foruma je mogoËe sklepati le politiËno obvezujoËe sporazume, 1 2 MFR ‡ Mutual Force Reduction KVSE ‡ Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi 7 7 SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI medtem ko se je mogoËe v loËenih skupinah pogajati tudi o pravno obvezujoËih pogodbah. Vzporedno s pripravo na vrh KVSE v Parizu so na Dunaju strogo loËeno potekala intenzivna zaprta blokovska pogajanja o nadzoru konvencionalnega oroæja (CFE). 19. novembra 1990 je bila podpisana Pariπka listina za novo Evropo, Sporazum o konvencionalnem oroæju v Evropi (CFE3) pa 17. novembra 1990. Sporazum CFE je zaËel veljati 19. novembra 1992 kot prvi pravno obvezujoËi akt, ki je omejeval konvencionalno oboroæitev v Evropi. Pogajanja so vkljuËila vseh πestnajst Ëlanic Nata in sedem Ëlanic Varπavske zveze. Za skrbnika (depozitarja) sporazuma je bila doloËena Kraljevina Nizozemska. V S E B I N A C F E I N O B V E Z N O S T I D R Æ AV P O D P I S N I C CFE je obvezujoË pravni akt (pogodba) o zmanjπevanju konvencionalnih sil v Evropi, njegov namen je (bil) zmanjπati prednost dræav Ëlanic Varπavske zveze v konvencionalni oboroæitvi, ki je ogroæala vojaπko ravnoteæje, stabilnost in varnost v Evropi, poleg tega pa odstraniti nevarnost mogoËega nenadnega napada oziroma nenadnega strateπkega razvoja obseænejπih vojaπkih manevrov. Pogodba zajema le kopenske in letalske konvencionalne sile in oroæje na obmoËju od Atlantika do Urala in vkljuËuje tudi vse otoke. V TurËiji poteka meja po 39. vzporedniku. Natove zahteve o πtevilu bojnih tankov, oklepnih vozil in artilerije je sovjetska stran razπirila πe na bojna letala in bojne helikopterje. Pet kategorij oroæja, ki jih pogodba omejuje na ravni obeh blokov, se imenuje TLE4 in zajema: 1. tanke (BT5), 2. oklepne bojne transporterje (ACV6), 3. artilerijo (ART7), 4. bojna letala (CA8) in 5. bojne/napadne helikopterje (AH9) na obmoËju Ëlanic Nata in Varπavske zveze oziroma ATTU10. 3 CFE ‡ “Treaty on Conventional Armed Forces in Europe”, Sporazum o konvencionalnih oboroæenih silah v Evropi TLE ‡ Treaty Limited Equipment ‡ oprema in oboroæitev, ki je omejena s sporazumom 5 BT ‡ Battle Tanks ‡ bojni tanki 6 ACV ‡ Armoured Combat Vehicles, ki se delijo na AIFV (oklepna bojna vozila pehote) in HAFV (teæka oklepna bojna vozila) 7 ART ‡ artilerija (topniπtvo), kaliber 100 mm in veË 8 CA ‡ Combat Aircraft ‡ bojna letala 9 AH ‡ Attack Helicopters ‡ napadni helikopterji 10 ATTU ‡ Atlantic to the Ural (od Atlantika do Urala) 4 7 8 Duπan Gorπe Priloga 1: Slika prikazuje evropski prostor od Atlantskega oceana do Urala (ATTU), na katerega se nanaπa adaptirani sporazum CFE. Dræave Ëlanice sporazuma so oznaËene z razliËnimi barvami, medtem ko so dræave neËlanice oznaËene z belo barvo. Vidne so tudi meje veljavnosti sporazuma CFE, saj pri nekaterih dræavah ne potekajo po njihovih mejah (TurËija, Ruska federacija ...). Vzhodna stran je sprejela tudi naËelo obrambne zadostnosti, ki izhaja iz tega, da posamezna dræava ne sme imeti veË kot eno tretjino razpoloæljivih sistemov oroæja obeh paktov. Sprejeti so bili strogi kriteriji za nadzor v obliki inπpekcij za preverjanje spoπtovanja pogodbe. ©tevilo pripadnikov oboroæenih sil ni bilo predmet samega CFE-sporazuma (pogodbe) iz leta 1990, paË pa so omejitve πtevila pripadnikov zajete v poznejπem aneksu CFE-1A11 iz leta 1992. Voditelji dræav in vlad takratnih 22 pogodbenic Nata in Varπavske zveze so podpisali pravno obvezujoËo pogodbo CFE o konvencionalni razoroæitvi petih vrst TLE, ki jo je bilo treba etapno uresniËiti do 15. novembra 1995. Pogodba je narekovala odpravo 20 odstotkov ali 16 780 kosov oroæij Nata in 32 odstotkov ali 34 973 kosov oroæij Varπavske zveze. ©tevilo tankov vsakega bloka je bilo omejeno na 20 000, πtevilo oklepnikov na 30 000, πtevilo artilerijskih oroæij na 20 000, πtevilo bojnih letal na 6800 in πtevilo bojnih helikopterjev na 2000. 11 CFE 1-A ZakljuËni dokument pogajanj o vojaπki sestavi, podpisan 10. 7. 1992, doloËa nacionalne vojaπkopersonalne limite za posamezne dræave Ëlanice. 7 9 SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI Sporazum je predvidel tudi oblikovanje skupnega posvetovalnega telesa JCG12, s sedeæem na Dunaju, za nadzorovanje uveljavljanja sporazuma. Inπpekcije so urejene s posebnim protokolom. Dræava, ki æeli opraviti inπpekcijo stanja na ozemlju druge dræave v okviru CFE, mora inπpicirani dræavi to sporoËiti najmanj 36 ur pred naËrtovanim prihodom na vstopno toËko (POE13). Vzpostavljen je bil zapleten sistem omejitev TLE v posameznih dræavah in na obmoËjih, ki jih je sicer mogoËe znotraj blokov spreminjati in izmenjevati, vendar ne mimo zgoraj omenjenih skupnih omejitev. V Evropi je bilo v prvih πtirih letih odstranjenih okoli 50 000 vojaπkih sistemov oziroma Ëetrtina oroæja iz leta 1991, predvsem oklepnih sil vzhodnega bloka. Cilj te pogodbe je krepitev stabilnosti, varnosti in zaupanja v Evropi, pri tem pa so æeleli doseËi naslednje cilje: 1. skupno evropsko in regionalno diferencirano (kolektivno in posamiËno) zmanjπevanje in omejevanje sistemov oroæij za nenadne, obseæne vojaπke aktivnosti; 2. zmanjπanje skupnega obsega oroæij v Evropi zahodno od Urala z 200 000 na 157 600 kosov14; 3. omejitev koliËin sovjetskega oroæja na eno tretjino skupnega obsega oroæij 22 pogodbenic; 4. prepreËevanje koncentracije sil v doloËenih obmoËjih; 5. zagotovitev vojaπke transparentnosti (preglednosti) z izmenjavo podatkov o arzenalih in vojaπkih strukturah15; 6. zanesljiv nadzor izmenjanih podatkov in informacij s strogim reæimom preverjanja16. CFE pa ima seveda tudi nekaj pomanjkljivosti, saj dovoljuje, da se oroæje, ki presega omejitev, proda ali celo uskladiπËi zunaj Evrope, kar ima razliËne posledice za dræave z razliËnim geostrateπkim poloæajem. Male dræave podpisnice so se morale dejansko skoraj razoroæiti, medtem ko sta supersili oroæje lahko le premestili na zunajevropska obmoËja. Poznejπi razpad Varπavske zveze in Sovjetske zveze je zahteval prerazporeditev pravic in dolænosti med Rusko federacijo in novonastalimi dræavami, tako da ta 12 JCG ‡ Joint Consultative Group ‡ najviπje skupno posvetovalno telo za sporazum CFE, ki o vseh vpraπanjih v zvezi s sporazumom in implementacijo odloËa s konsenzom. 13 POE ‡ Point of Entry ‡ lahko je to letaliπËe, kopenski, reËni ali morski MP. 14 VeËino oroæja so uniËili skladno s postopki, navedenimi v protokolu o redukciji (PR). 15 Izmenjava informacij poteka skladno s protokolom o notifikacijah in izmenjavi informacij (PONIE). 16 Nadzor stanja TLE in vojaπkih aktivnosti poteka skladno s Protokolom o inπpekcijah (POI). 8 0 Duπan Gorπe mednarodna pogodba obvezuje æe 30 dræav, veljati pa je prav zato zaËela πele 9. novembra 1992. Medtem ko so Ëlanice Nata ratificirale CFE do konca 1991, so Ëlanice Skupnosti neodvisnih dræav (SND) to opravile πele na petem vrhunskem sreËanju, 15. maja 1992 v Taπkentu, ko je osem Ëlanic SND podpisalo akt o porazdelitvi kvot na temelju skupne kvote, doloËene za nekdanjo ZSSR. Naslednji Protokol o omejevanju πtevila pripadnikov oboroæenih sil (CFE-1A) je bil podpisan 1992. DoloËa zgornje meje πtevila pripadnikov kopenskih in letalskih sil posameznih dræav podpisnic v Evropi. Sporazum je zagotovil zmanjπanje neposredne nevarnosti oboroæenega konflikta v Evropi. »lanice z izpolnjenim vpraπalnikom do 15. decembra v letu sporoËajo o πtevilËni moËi svojih oboroæenih sil (do ravni samostojnih bataljonov), kar je lahko predmet inπpekcije. Maja 1996 se je sestalo 30 dræav podpisnic CFE. Ugotovile so, da je bilo uniËenih veË kot 58 000 kosov TLE, da je bilo opravljenih veË kot 2500 inπpekcij in da se je ustvaril in ustalil tekoË pretok izmenjave informacij. CFE je izpolnil svoj glavni namen v prispevku k varnosti v Evropi. CFE predstavlja prvo fazo, ki obsega obdobje do konca 1995. Medtem je razpadla Varπavska zveza in tri njene Ëlanice so postale Ëlanice Nata. Blokovska struktura CFE je zato postala neustrezna in pogodbo je bilo treba prilagoditi novim razmeram. Kljub razpadu blokov pa sta πe vedno obstajala t. i. Vzhod in Zahod, kar je deloma oteæevalo nadgradnjo CFE. PRILAGOJEN (ADAPTIRAN) SPORAZUM CFE IN NJEGOVE POSEBNOSTI Sporazum o konvencionalnih oboroæenih silah v Evropi, ki je v veljavi πe od Ëasov bipolarnosti, je osnovni steber evropske varnosti in edini pravni instrument za uresniËevanje nadzornega reæima nad konvencionalno oboroæitvijo. Dejstvo je, da je πele sporazum CFE vzpostavil stroge omejitve in zahteval zmanjπevanje vojaπkih sil, nameπËenih na evropskem prostoru, hkrati pa tudi moænosti nenadnih napadov ali πirπih ofenzivnih operacij. Vzpostavljen je bil prvi nadzorni reæim nad konvencionalno oboroæitvijo in opravljena redukcija konvencionalne oboroæitve, ki nima primerjave. VeË kot 58 000 kosov oboroæitve in opreme, ki je omejena s sporazumom CFE, je bilo do sedaj uniËenih. Odkar so se zaËele inπpekcije po CFE, z namenom preverjanja uresniËevanja privolitve dræav Ëlanic v limitiranje kopenskih in zraËnih sil, so vojaπke sile dræav Ëlanic postale transparentne, s tem pa je bilo tudi doseæeno zaupanje med njimi. 8 1 SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI Prav tako je treba poudariti, da so bila uveljavljena in upoπtevana doloËila sporazuma CFE tudi takrat, ko so se zgodile velike politiËne spremembe, npr. razpad Sovjetske zveze, delitev »eπkoslovaπke na dve loËeni dræavi, zdruæitev obeh NemËij in izbruh oboroæenih spopadov ter neredov na ozemljih vsaj πtirih dræav Ëlanic (Gruzija, Armenija, Azerbejdæan, Tadæikistan). Toda od podpisa sporazuma v Parizu so se pojavile spremembe v evropskem scenariju, ki jih ni bilo mogoËe predvideti in za katere sporazum CFE ni bil ustrezno oblikovan. Potrebe po naslednjem (prilagojenem) sporazumu, ki bi ustrezal novi situaciji (novemu stanju), so bile oËitne. Tudi prva pregledna konferenca dræav Ëlanic (1996) je opozorila na teæave pri zagotavljanju pravilne uporabe doloËil sporazuma, ki je bil plod pogajanj ob koncu hladne vojne med dvema skupinama dræav (Nato, WP). Zaradi tega so se v marcu 1997 zaËela pogajanja, ki so trajala nepretrgoma do konca novembra 1999. Po treh letih pogajanj in usklajevanj, pri Ëemer so bile upoπtevane pogosto nasprotno si stojeËe dræavne pozicije do nekaterih dejstev (πiritev Nata, konflikti na obmoËju veljave CFE, legalnost nameπËenih vojaπkih sil, prekoraËitev limitov za TLE znotraj veljave sporazuma), so voditelji dræav in vlad 30 dræav Ëlanic OVSE, ki leæijo med Atlantskim oceanom in Uralom, 18. novembra 1999 v Istanbulu podpisali dva dokumenta o prilagoditvi CFE-sporazuma: ‡ prilagojen (adaptiran) sporazum CFE in ‡ zakljuËni dokument konference dræav Ëlanic. Prvi dokument vsebuje spremembe sedaj veljavnega sporazuma CFE z vsemi njegovimi protokoli, drugi, ki ni pravno obvezujoË, pa vsebuje enostranske politiËne zaveze, ki se nanaπajo na dodatne mere stabilnosti v Evropi. V bistvu gre za tri osnovne elemente, ki jih zajema prilagojeni CFE. Vsak od njih je prenesen v aktualni jezik sporazuma tako z novimi doloËili kot z razπiritvijo æe obstojeËih doloËil. Ti elementi so: ‡ zamenjava stare blokovske strukturne omejitve z novim sistemom omejitev za vsako Ëlanico posebej; ‡ poveËanost transparentnosti, predvidljivosti in razumljivosti ter ‡ dostopnost ‡ moænost, da k sporazumu CFE pristopijo tudi druge dræave na prostoru, ki ga doloËa CFE. 8 2 Duπan Gorπe Zamenjava starega blokovskega omejitvenega sistema z novim sistemom omejitev Struktura dveh skupin (NATO, WP) in sistem πtirih omejitvenih con, ki sta osnovna elementa prejπnjega sporazuma CFE, je zamenjal popolnoma nov sistem omejitev, sestavljen iz nekakπne nadzorovane informacijske mreæe nacionalnih (NC17) in teritorialnih omejitev (TC18) ter dveh teritorialnih podomejitev (TSC19) na ozemlju Rusije in Ukrajine, v tako imenovanih boËnih conah (FZ20). Pri tem so izkljuËene ameriπke oboroæene sile v tem prostoru. Nacionalne omejitve (limiti) ‡ NC Nova struktura pomeni, da so se dræave Ëlanice strinjale z omejitvami in reduciranjem πtevila bojnih tankov (BT), bojnih oklepnih vozil (ACV), artilerije (ART), bojnih letal (CA) in napadnih helikopterjev (AH) na svojem ozemlju in v prostoru, ki ga doloËa sporazum CFE, in sicer, da njihovo πtevilo ne bo preseglo zgornjih mej, doloËenih za vsako dræavo Ëlanico na podlagi protokola o nacionalnih limitih. V preteklem obdobju so ZDA, Velika Britanija, NemËija in Italija opravile glavno zmanπanje svoje oboroæitve, ki je omejena s sporazumom CFE. Sledili sta jim Kanada in Danska. Tako se je zavezniπtvo (Nato) lahko πirilo (Poljska, Madæarska, »eπka) brez poveËanja doloËenega πtevila omejene opreme in oboroæitve (TLE). Osnovni koncept, ki so ga potrdile vse dræave Ëlanice, tako predpisuje nivo oziroma πtevilo evropskih sil, ki ostaja nespremenjeno v odnosu do CFE. Sistem postavitve kvantitativnih (πtevilËnih) omejitev za vsako dræavo Ëlanico posebej prav tako predvideva nacionalne podomejitve (NSC21) za aktivne enote ( npr. za stvari, ki niso vskladiπËene v skladiπËa kot stalna zaloga). Nacionalne podomejitve za kopenske TLE (bojni tanki, oklepna bojna vozila in artilerija) se lahko poveËajo znotraj omejitev doloËenih z NC tako, da: ‡ je katerikoli NSC za doloËen TLE lahko poveËan ob hkratnem zmanjπanju NC dræave Ëlanice v isti kategoriji TLE; ‡ bo vsako poveËanje v posamezni kategoriji kopenskih TLE (bojni tanki, oklepna bojna vozila, artilerija) v aktivnih enotah za 1 kos povzroËilo hkratno zmanjπanje NC dræave Ëlanice za 4 kose v isti kategoriji TLE; ‡ NSC doloËen za aktivne enote ne sme preseËi nove NC, potem ko se je ta zmanjπal. 17 NC ‡ “National Ceiling”, nacionalni limit TC ‡ “Teritorial Ceiling”, teritorialni limit 19 TSC ‡ “Teritorial Subceiling”, teritorialna podomejitev 20 FZ ‡ “Flank Zone”, boËna cona 21 NSC ‡ “National Subceiling”, nacionalna podomejitev 18 8 3 SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI Nacionalni limiti CFE dræav Ëlanic Dræave Ëlanice Armenija Azerbajdæan Belorusija Belgija Bolgarija Kanada Oklepna bojna vozila (ACV) Tanki (BT) Skupno Od katerih je AIFV1 in HACV2 Od katerih je HACV 220 220 135 11 Artilerija Bojna letala (ART) (CA) Napadni helikopterji (AH) 285 100 50 220 220 135 11 285 100 50 1.800 2.600 1.590 130 1.615 294 80 300 989 600 237 288 209 46 1.475 2.000 1.100 100 1.750 235 67 77 263 263 0 32 90 13 »eπka 957 1.367 954 69 767 230 50 Danska 335 336 210 17 446 82 18 Francija 1.226 3.700 1.983 535 1.192 800 347 Gruzija 220 220 135 11 285 100 50 NemËija 3.444 3.281 3.281 80 2.255 765 280 GrËija 1.735 2.498 1.599 70 1.920 650 65 835 1.700 1.020 85 840 180 108 0 0 0 0 0 0 0 1.267 3.172 1.970 0 1.818 618 142 50 200 0 0 100 15 20 0 0 0 0 0 0 0 Moldavija 210 210 130 10 250 50 50 Nizozemska 520 864 718 0 485 230 50 Madæarska Islandija Italija Kazahstan Luxembourg Norveπka Poljska Portugalska 170 275 181 0 491 100 24 1.730 2.150 1.700 107 1.610 460 130 300 430 267 77 450 160 26 Romunija 1.375 2.100 552 72 1.475 430 120 Rusija 6.350 11.280 7.030 574 6.315 3.416 855 Slovaπka 478 683 476 34 383 100 40 ©panija 750 1.588 1.228 191 1.276 310 80 TurËija 2.795 3.120 1.993 93 3.523 750 130 Ukrajina 4.080 5.050 3.095 253 4.040 1.090 330 843 3.017 1.335 200 583 855 350 1.812 3.037 2.372 0 1.553 784 396 Velika Britanija ZDA 1AIFV ‡ Oklepna bojna vozila pehote ‡ Teæka oklepna bojna vozila 2HACV 8 4 Duπan Gorπe Teritorialne omejitve (limiti) ‡ TC Vsaka dræava Ëlanica bo omejila celotno πtevilo svojih BT, ACV in ART na svojem ozemlju ter BT, ACV in ARTY katerekoli druge dræave, ki ji je dovoljena prisotnost na njenem ozemlju, na naËin, da skupno πtevilo naπtetih TLE ne bo preseglo TC, doloËen v Protokolu o TC za konkretno dræavo Ëlanico. Teritorialna zgornja meja zajema: ‡ nacionalne in stacionirane TLE na ozemlju dræave Ëlanice, ‡ vse tri kategorije kopenskih TLE ( zraËni TLE - bojna letala in napadni helikopterji niso zajeti v TC). Nekatere dræave Ëlanice so naznanile, da bo njihov NC enak TC, kar poslediËno pomeni, da na svojem ozemlju ne bodo imele stalno nameπËene oboroæene sile drugih dræav Ëlanic. »e bo πtevilo BT, ACV in ART dejansko prisotnih na ozemlju dræave Ëlanice niæje od deklariranega TC, nastaja t. i. vmesni prostor (HEADROOM), ki omogoËa namestitev vojaπkih enot drugih dræav Ëlanic na tem ozemlju. Ta vmesni prostor je lahko uporabljen za namestitev TLE katerekoli druge dræave Ëlanice, vendar vedno le s predhodno odobritvijo dræave gostiteljice, kar je treba πe posebej poudariti kot enega osnovnih principov prilagojenega sporazuma CFE. Prilagojen CFE predvideva spremembe za boËne cone (FZ), ki pomenijo nadaljevanje pravno obvezujoËih omejitev za opremo in oboroæitev, ki je lahko na tem obmoËju. Dræave Ëlanice so se zaradi tega strinjale, da v zameno odobrijo Rusiji zrahljanje omejitev za oklepna bojna vozila (ACV), ki jih ima na svojem ozemlju oziroma t. i. boËnih obmoËjih, namesto prvotnih 1380 na 2140 v aktivnih enotah. Omejitev ne sme biti preseæena niti zaradi vojaπkih vaj ali zaËasne namestitve. Prilagojeni CFE dovoljuje neomejeno namestitev vojaπkih sil znotraj katerekoli skupine dræav tako dolgo, dokler omejitev za posamezno cono ni preseæena ali dræava gostiteljica ne zavrne sporazuma oziroma odstopi od njega. To doloËilo, ki je sestavni del prejπnjega CFE, bi lahko spodkopalo novi omejevalni sistem NC in TC, Ëe ne bi bil strukturalno omejen. Na drugi strani pa je treba upoπtevati moænost prihodnjih sprememb v varnostnih zahtevah posameznih dræav, zato je nujna neke vrste prilagodljivost. Zaradi tega je bil vzpostavljen poseben mehanizem omejenih πtevilËnih sprememb NC, TC in TSC, in sicer v obdobju petih 8 5 SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI let. Takπne spremembe morajo biti, tako kot to doloËa tudi prejπnji CFE, uradno sporoËene dræavam Ëlanicam (notificirane) 90 dni vnaprej. Teritorialni limiti CFE dræav Ëlanic Dræave Ëlanice Tanki (BT) Oklepna bojna vozila (ACV) Artilerija (ART) Armenija 220 220 285 Azerbajdæan 220 220 285 1.800 2.600 1.615 544 1.505 497 1.475 2.000 1.750 »eπka 957 1.367 767 Danska 335 336 446 1.306 3.820 1.292 285 Belorusija Belgija Bolgarija Francija 220 220 NemËija 4.704 6.772 3.407 GrËija 1.735 2.498 1.920 835 1.700 840 0 0 0 1.642 3.805 2.062 50 200 100 Luxembourg 143 174 47 Moldavija 210 210 250 Nizozemska 809 1.220 651 Norveπka 170 282 557 1.730 2.150 1.610 300 430 450 1.375 2.100 1.475 6.350 11.280 6.315 478 683 383 891 2.047 1.370 2.795 3.120 3.523 4.080 5.050 4.040 843 3.029 583 Gruzija Madæarska Islandija Italija Kazahstan Poljska Portugalska Romunija Rusija Slovaπka ©panija TurËija Ukrajina Velika Britanija 8 6 Duπan Gorπe Nove omejitve so nadaljnji korak v smeri razoroæevanja v Evropi. Glede na to, da je sedanje skupno πtevilo NC, kot je to doloËeno v protokolu o NC, manjπe od limitov doloËenih v prejπnjem CFE za vse kategorije, pomeni, da bo skladno s Protokolom o zmanjπevanju πtevilo TLE manjπe za veË kot 9000 kosov. ©tevilo tankov se bo zmanjπalo za pribliæno 3500 ali 9,1 odstotka, oklepnih bojnih vozil za pribliæno 3200 ali 5,4 odstotka, artilerijskega oroæja za pribliæno 1970 ali 5,1 odstotka, bojnih letal za pribliæno 260 ali 1,9 odstotka in πtevilo napadnih helikopterjev za pribliæno 6 kosov ali 0,2 odstotka. V duhu novega sporazuma so nekatere dræave Ëlanice Nata æe zmanjπale zgornje meje svojih TLE. Prilagojen CFE prav tako omogoËa omejeno namestitev TLE, ki zaËasno preseæejo TC ali TSC, in sicer za nekatere vojaπke aktivnosti, ki niso ogroæujoËe. DoloËena omejitev je lahko zaËasno preseæena v primerih: ‡ vojaπkih vaj - ne veË kot 153 BT, 241 ACV, 140 ARTY ‡ do 42 dni, kasneje se πteje kot zaËasna namestitev; ‡ zaËasne namestitve - ne veË kot 153 BT, 241 ACV, 140 ARTY, v izjemnih primerih in zaËasno ne veË kot 459 BT, 732 ACV, 420 ARTY; ‡ vojaπke podpore mirovnim operacijam v Ëasu mandata, sprejetega od ZN ali OVSE ; ‡ tranzita TLE v prostoru, ki ga doloËa CFE, ali skozenj. Ta scenarij zajema celoten spekter vojaπkih potreb, tako za urjenje kot za operacije, in je kljuËen za ohranitev realne operativne prilagodljivosti. ETD BTD ETD ‡ Izjemna zaËasna namestitev (459 tankov, 723 ACV, 420 ART) BTD ‡ Osnovna zaËasna namestitev (153 tankov, 241 ACV, 140 ART) Moæna zaËasna namestitev tujih sil “Headroom” Moæna stalna namestitev tujih sil ETD BTD “Headroom” ‡ razvoj lastnih sil “Headroom” ‡ razvoj lastnih sil Trenutno stanje TLE Trenutno stanje TLE TC > NC TC = NC 8 7 SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI PoveËevanje preglednosti, predvidljivosti in razumljivosti Prilagojeni CFE predstavlja πtevilne in zelo uporabne izboljπave in dodatke k letnim izmenjavam podatkov in drugim notifikacijskim obveznostim. To pomeni πe πtevilnejπe in natanËnejπe notifikacije, kar bo πe poveËalo razvidnost in razumljivost sprememb v organizacijskih strukturah ter premikanju opreme in oboroæitve, kar pa bo neizogibno vodilo k poveËanju obsega dela za oboroæene sile dræav Ëlanic, predvsem za njihove verifikacijske centre, saj se bo πtevilo obveznih informacij poveËalo s sedanjih 30 na veË kot 100 razliËnih obrazcev. ©e posebej pa: ‡ se bo poveËalo πtevilo podatkov, vezanih na TLE, ki jih bo treba vkljuËiti v letno izmenjavo informacij (15. decembra vsako leto); ‡ dodatno πtevilo podatkov, ki jih mora zagotoviti Rusija za koliËino TLE na podroËju t. i. FZ nekdanje Sovjetske zveze ‡ na svojem ozemlju kot za TLE, ki so nameπËene v drugih dræavah Ëlanicah (1. julija vsako leto); ‡ zelo razπirjena obveznost informiranja o spremembah v organizacijskih strukturah, spremembah imen in lokacij formacij in enot, deklariranih obmoËij (DS22) in o ustanavljanju novih objektov verifikacij (OOV23); ‡ najrazliËnejπe informacije v povezavi s formacijami in enotami, ki imajo v svoji sestavi TLE; ‡ dodatne in nove obveznosti v posredovanju informacij o dejanski lokaciji TLE, ki jih ni na njihovih mirnodobnih lokacijah 1. januarja tega leta; ‡ preËiπËene informacijske obveznosti o novih TLE, ki so uvedene v uporabo oziroma tiste, ki so umaknjene iz nje, ‡ nove obveznosti pri notifikacijah tranzita oboroæitve in opreme preko ozemlja dræave Ëlanice ali obmoËja, kjer veljajo doloËene omejitve (Sub Ceilings); ‡ Ëetrtletno informacijo o kopenskih TLE, ki so dejansko prisotne na prostoru, ki ga zajema sporazum CFE (AoA), in na ozemlju dræave Ëlanice; ‡ redno aæuriranje podatkov o πtevilu TLE v odnosu do NC in TC v primeru veËjih sprememb pri zahtevanih rutinskih notifikacijah; ‡ posebne avtorizirane informacije o tem, kako bo uporabljen flHeadroom«; 22 DS ‡ “Declared Site” Deklarirano ali doloËeno obmoËje pomeni po CFE objekt ali natanËno z linijami doloËeno geografsko lokacijo, ki vsebuje enega ali veË objektov verifikacij. Deklarirano obmoËje zajema celoten teritorij znotraj umetno postavljenih ali naravnih meja, kakor tudi njemu dodeljena obmoËja kot: streliπËa, vadiπËa, skladiπËa in vzdræevalne prostore, heliodrome in æelezniπke nakladalne prostore, kjer so TLE obËasno prisotni. 23 OOV ‡ “Object of Verification” Objekt verifikacije pomeni vsako formacijo ali enoto v organizacijski strukturi do nivoja brigade/polka, letalskega polka, samostojnega bataljona, eskadrilje, vsako stalno doloËeno skladiπËe s TLE, ki ni vezano na aktivno enoto, prostor za uniËevanje TLE in enote niæjega ranga od bataljona, ki imajo v svoji oboroæitvi TLE in so neposredno podrejeni enoti ali poveljstvu nad nivojem brigade/polka. 8 8 Duπan Gorπe ‡ podrobne informacije v primeru, ko je TC ali TSC prekoraËen; ‡ dodatne informacije o πtevilu oklepnih vozil za prevoz ranjencev; ‡ dodatne informacije v primeru podpore mirovnim operacijam. Tako bo pretok informacij in notifikacijskih obveznosti po informacijski mreæi OVSE omogoËal natanËen in realen vpogled v situacijo v prostoru, ki ga doloËa CFE. OmogoËal bo visoko stopnjo preglednosti in Ëe bo pravilno uporabljen, bo omogoËen celoten verifikacijski reæim. Poleg sprememb v Protokolu o informacijah in zaradi vzpostavitve osnovnih standardov novega verifikacijskega reæima so nekatere spremembe zajete tudi v Protokolu o inπpekcijah CFE. Kot nadaljnja izboljπava vsestranske preglednosti (transparentnosti) prilagojeni sporazum CFE: ‡ poveËuje πtevilo inπpekcij na kraju samem, saj jih vsaka dræava Ëlanica mora sprejeti 20 odstotkov od skupnega πtevila svojih OOV. Za 75 odstotkov pasivne kvote inπpekcij bo stroπke krila inπpicirana dræava sama, za 25 odstotkov pasivne kvote inπpekcij pa bo vse nastale stroπke krila dræava, ki bo opravljala inπpekcijo; ‡ predstavlja nov pomemben koncept inπpekcije: flinπpekcija znotraj doloËenega obmoËja« (IDA24). Takπna inπpekcija bo opravljena kot odgovor na notifikacijo o prekoraËitvi TC ali TSC, kot posledica vojaπke vaje ali zaËasne namestitve. Vsi BT, ACV in ART bodo predmet inπpekcije, ob tem pa bo dovoljeno tudi opazovanje bojnih letal in napadnih helikopterjev; ‡ vzpostavlja dodatne inπpekcije v doloËenih regijah Rusije in Ukrajine; ‡ v pogodbi omogoËa nove doloËbe za uporabo viπje sile (Force Majeure25); ‡ doloËa nov reæim nadzora za opazovanje uniËevanja viπka s sporazumom omejene oboroæitve in opreme. Proces uniËevanja je lahko predmet neposrednega opazovanja v Ëasu procesa ali kasneje. Pristop k prilagojenemu sporazumu CFE Prilagoditev sporazuma CFE pomeni velik korak k razoroæevanju v Evropi, πe posebej, ker omogoËa dræavam, ki niso bile Ëlanice Nata ali Varπavske zveze, da se pridruæijo sporazumu in postanejo polnopravne Ëlanice. Prilagojenemu 24 IDA ‡ “Inspection Within Designated Area” inπpekcija znotraj oznaËenega obmoËja. OznaËeno obmoËje pomeni eno obmoËje na teritoriju dræave Ëlanice in v coni aplikacije sporazuma CFE. ObmoËje po sporazumu CFE ne sme presegati 10 000 km2 in ne sme biti manjπe od 1000 km2. NajveËja razdalja med dvema toËkama oznaËenega obmoËja ne sme presegati 350 km. 25 “Force Majeure” ‡ viπja sila (npr. inπpicirana dræava Ëlanica ne more zagotavljati varnosti skupini inπpektorjev.) 8 9 SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI sporazumu se lahko pridruæi vsaka dræava Ëlanica OVSE, katere zemljepisni poloæaj je znotraj obmoËja, na katerega se nanaπa sporazum CFE (AoA ‡ Area of Aplication). Omenjena pobuda bo imela predvsem velik uËinek za baltske in balkanske narode. Pristopna zahteva dræave kandidatke mora zajemati naslednje informacije: 1. doloËitev obstojeËih lastnih tipov konvencinalne oboroæitve in opreme, 2. predlagano nacionalno (NC) in teritorialno (TC) zgornjo mejo za TLE, 3. vse druge pomembne informacije, ki jih æeli poudariti. Zahteva bo obravnavana v pogajanjih v JCG med dræavami Ëlanicami in dræavo kandidatko, ki bo prav tako postavljala svoje pogoje za pristop. Vsi sklepi pogajanj bodo sprejeti s konsenzom vseh dræav Ëlanic. Usklajeni in dogovorjeni pogoji za pristop bodo zajeti v t. i. sporazumu o pristopu, ki ga bo moral ratificirati parlament dræave kandidatke, skladno s svojo ustavno proceduro. INTERES SLOVENIJE ZA CFE V Evropi so zunaj sistema nadzora konvencionalne oboroæitve ostale le nevtralne dræave, baltske dræave in dræave, nastale na ozemlju nekdanje SFRJ. »lanstvo v CFE zagotovo zviπuje vojaπkopolitiËni profil dræave, jo integrira v evropski vojaπkopolitiËni sistem stabilnosti in preglednosti ter jo s tem pribliæuje tudi Ëlanstvu v Natu, Ëeprav nikakor ne gre za pogoj. »lanstvo v CFE ne krπi suverene pravice Ëlanic do obrambe, ker temelji na naËelu zadostnosti. PrepreËuje pa agresivno postavljanje. Prilagojen CFE sledi tudi logiki nove strategije Nata, ki je izgubila Varπavsko zvezo kot nasprotnika in si sedaj vse bolj postavlja stabilizacijsko vlogo kot primarno, obrambno vlogo pa kot sekundarno. V okviru take nove Natove strategije, ki æe doloËa nove odnose v evropskem varnostnem prostoru, bo udeleæba v dejavnostih CFE gotovo πe pomembnejπa. Æe leta 1999 je bil organiziran sestanek med predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve in Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Na sestanku so se predstavniki MZZ RS in MO RS seznanili s staliπËi o pristopu k Sporazumu o konvencionalnih silah v Evropi in se dogovorili za nadaljnje kontinuirano sodelovanje in usklajevanje v zvezi z adaptacijo CFE, s posebnim poudarkom na doloËbah o nacionalnih in teritorialnih omejitvah. Povzeta so bili naslednja staliπËa: 9 0 Duπan Gorπe ‡ obstajajo jasni zunanjepolitiËni in varnostni interesi, da se Republika Slovenija pridruæi CFE; ‡ MZZ RS bo skupaj z MO RS in Slovensko vojsko pripravil potrebna izhodiπËa in opravil postopek. Glede na pomembnost je treba v proces vkljuËiti pristojna parlamentarna telesa; ‡ MO RS bo skladno s programom opremljanja SV pripravil tehniËni del izhodiπË, zlasti za oboroæitev, ki je omejena s sporazumom; ‡ pri pripravi izhodiπË je treba upoπtevati πirπe varnostno okolje in interese naπih partnerjev, zlasti Nata. Vlada RS je na predlog Ministrstva za zunanje zadeve potrdila izhodiπËa za delovanje delegacije RS na vrhu OVSE in sprejela naslednja staliπËa: ‡ RS se æeli vkljuËiti v vse evroatlantske procese, vkljuËno s CFE. Pristop k CFE bo RS zagotovil veËjo varnost, ne glede na sedanji ali prihodnji odnos do evroatlantskih varnostnih struktur; ‡ z odgovorno udeleæbo v CFE bomo prispevali k njeni trdnosti in k sploπni stabilnosti v Evropi. Izpopolnjeni CFE je skladen z naπimi zunanjepolitiËnimi in varnostnimi interesi, saj na osnovi zmanjπanja oboroæitve krepi stabilnost in zaupanje v evroatlantskem prostoru. Predsednik vlade dr. Janez Drnovπek je odloËenost RS za pristop k prilagojenemu CFE uradno najavil na vrhu OVSE, ki je potekal 18. in 19. novembra 1999 v Istanbulu. PreuËiti je treba tudi naπe prihodnje potrebe o πtevilËnosti vojaπkega osebja (Razvoj in struktura Slovenske vojske) v odnosu na CFE-1A in glede drugih omejitev. Vse to je æe tako povezano z omejitvami v oboroæitvi. Do sedaj so vse Ëlanice Nata hkrati tudi Ëlanice CFE. »lanice priËakujejo, da bodo tudi kandidatke za Nato zainteresirane za Ëlanstvo v CFE, Ëeprav pristop k sporazumu ni pogoj za sprejem v Nato. SLOVENSKA VOJSKA V ODNOSU DO MEDNARODNIH SPORAZUMOV Sploπni dolgoroËni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske daje temeljne usmeritve za njen organizacijski razvoj in funkcionalno oblikovanje do leta 2010. Program izhaja iz resolucije o izhodiπËih zasnove nacionalne varnosti, nacionalne strategije RS za vstop v Nato, zakona o obrambi, osnov in izhodiπË delovanja Vlade RS za Ëlanstvo v Natu, strategije vojaπke obrambe in doktrine vojaπke obrambe. 9 1 SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI Vse pomembnejπe postaja uresniËevanje obveznosti, ki jih je dræava sprejela v mednarodnih organizacijah, πe zlasti obveznosti znotraj mednarodnih varnostnih organizacij, ter uresniËevanje obveznosti iz mednarodnega vojaπkega sodelovanja in povezovanja. Tako ima Slovenska vojska vse veË nalog, ki izhajajo iz udeleæbe RS v poglobljenem programu Partnerstva za mir in PARP-a26. Zaradi Ëlanstva Slovenije v Evroatlantskem partnerskem svetu se priËakuje njen prispevek tudi v operacijah za podporo miru in pri opravljanju nalog, povezanih s humanitarno pomoËjo. Verifikacijski center Slovenske vojske (VERC SV27) od svojega nastanka skladno z dinamiko uresniËevanja doloËil mednarodnih sporazumov in dogovorov dejavno nastopa v aktivnostih, ki jih je R Slovenija sprejela in obravnavajo podroËje vojaπkih aktivnosti in nadzor razoroæevanja. PravoËasno in strokovno opravlja vse dejavnosti, skladno z Dunajskim dokumentom iz leta 1999 (DD-99), Konvencijo o kemiËnem oroæju, Konvencijo o protipehotnih minah ter sodeluje v pripravljalnih procesih pribliæevanja Slovenije sporazumoma Odprto nebo (OS28) in CFE. Mednarodne aktivnosti so se v zadnjih letih pri uresniËevanju mednarodnih sporazumov o nadzoru in omejevanju vse veËjega oboroæevanja zelo poveËale. Pomemben je bil vrh OVSE v Istanbulu, novembra 1999, ki je prispeval k sprejetju pomembnih dokumentov, namenjenih krepitvi sodelovanja, stabilnosti in varnosti v Evropi. Vsem tem teænjam sledita Verifikacijski center in SV. VERC bo ob sprejetju nekaterih dodatnih mednarodnih sporazumov aktivno prevzel doloËene obveznosti, predvsem pri opravljanju verifikacijskih aktivnosti (inπpekcije, evalvacije, notifikacije itn.) ter nenazadnje pripravo ter usposabljanja Ëastnikov in podËastnikov SV za podporo in uresniËevanje teh aktivnosti v vlogah inπpektorjev29 ali spremljevalcev30. 26 PARP ‡ Partnership for Peace Planning and Review Process (Nato), katerega cilj je transparentnost nacionalnega obrambnega naËrtovanja in s tem boljπe priprave partnerskih sil za sodelovanje z zvezo Nato. 27 VERC SV ‡ Verifikacijski center SV je bil ustanovljen leta 1998. Predstojnik VERC SV je zaradi aktualnosti izpolnjevanja doloËil iz sprejetih mednarodno obvezujoËih sporazumov, predvsem pa zaradi hitrega reagiranja na sprejete notifikacije in zahteve po inπpekcijah v SV, neposredno podrejen naËelniku Generalπtaba SV. 28 OS ‡ The Open Skies Treaty (Sporazum odprto nebo) Sporazum OS vzpostavlja reæim za izvajanje (verifikaciskih) opazovalnih letov dræav podpisnic nad drugimi dræavami podpisnicami, za krepitev varnosti, sodelovanja in zaupanja . 29 Inπpektorji CFE so osebe, ki imajo potrebno znanje za opravljanje inπpekcij po CFE v tujini in jih potrdijo vse dræave Ëlanice. 30 Spremljevalci so osebe, ki imajo potrebno znanje s podroËja CFE za spremljanje in nadzor inπpekcijske skupine v Ëasu, ko ta izvaja verifikacijsko aktivnost v Sloveniji. 9 2 Duπan Gorπe Pregled dosedanjih dejavnosti VERC SV pri pribliæevanju adaptiranemu sporazumu CFE: 1998 ‡ obisk nemπkega VERC-a; 1999 ‡ februar, teËaj v Oberamergau ‡ 2 Ëastnika; ‡ maj, teËaj v Oberamergau ‡ 2 Ëastnika; ‡ november, slovenski opazovalec v IT-inπpekcijski skupini v Bolgariji; ‡ november, predstavitev CFE za MO RS, MZZ, G©SV G-7, podala 2 izvedenca nemπkega VERC-a; 2000 ‡ februar, osnovni teËaj CFE za 30 Ëastnikov SV v organizaciji VERC; ‡ SV, teËaj uspeπno zakljuËilo 25 Ëastnikov SV; ‡ marec-april, mednarodni teËaj CFE v Italiji ‡ 1 Ëastnik VERC SV; ‡ april, 1 Ëastnik VERC v ACA Madæarske ‡ usposabljanje po protokolu o izmenjavi informacij in notifikacij; ‡ maj, mednarodni teËaj CFE na Madæarskem ‡ 2 Ëastnika SV; ‡ junij, slovenska vadbena inπpekcija na Madæarskem; ‡ september, priprava notifikacije RS za madæarsko vadbeno inπpekcijo; ‡ september, slovenski opazovalec v CZ-inπpekcijski skupini v Bolgariji; ‡ oktober, madæarska vadbena CFE-inπpekcija v Sloveniji (15. BRVL, 54. OKMB); ‡ oktober, seminar o adaptiranem CFE v Italiji; ‡ november, seminar v Ga-Pa o implementaciji adaptiranega CFE; ‡ december, obisk nizozemskega namestnika VERC, razgovori o moænem nadaljnjem sodelovanju po CFE; 2001 ‡ januar, osnovni teËaj CFE v GrËiji, 1 Ëastnik VERC SV; ‡ marec, osnovni teËaj CFE v Italiji, 2 Ëastnika SV; ‡ maj, usposabljanje po protokolu o izmenjavi informacij in ADS, usposabljanje sta vodila eksperta iz nemπkega VERC; ‡ september, mednarodni seminar o adaptiranem CFE v Sloveniji, predavatelji za visoke Ëastnike SV in goste iz drugih resorjev in tujine (A) so bili mednarodni strokovnjaki iz NemËije, Italije, Madæarske in ZDA (DTRA); ‡ oktober, praktiËno usposabljanje slovenskih inπpektorjev po protokolu o inπpekcijah; ‡ osnovni teËaj CFE na Madæarskem; ‡ druge aktivnosti v povezavi s CFE (sestanki, koordinacije, priprava dokumentov) v SV ter nadaljnje sodelovanje z G©, MO RS in MZZ; 9 3 SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI ‡ december, sodelovanje v inπpekcijski skupini Ukrajine na Nizozemskem; ‡ sodelovanje v zaËetnih pristopnih pogajanjih v primeru ratifikacije adaptiranega CFE ter nadaljevanje usposabljanj enot in poveljstev SV; 2002 ‡ sodelovanje na seminarju VCC Bruselj; ‡ teËaj za izvajanje verifikacijskih aktivnosti na Madæarskem, 2 udeleæenca iz SV; ‡ teËaj o implementacijah mednarodnih sporazumov v Nato (SHAPE) School, Oberamergau, 2 Ëastnika SV; ‡ sodelovanje kot predavatelji na teËaju RACVIAC o implementaciji sporazumov DD99, CFE in OS (Pristop k sporazumu CFE), 1 udeleæenec; ‡ osnovni CFE-teËaj na Madæarskem za spremljevalce in inπpektorje CFE, 1 udeleæenec, september. Do konca leta 2002 naËrtuje VERC SV πe naslednje aktivnosti: ‡ izvedba vadbenega usposabljanja po CFE (MOCK-inπpekcija Velike Britanije v Sloveniji), oktober 2002; ‡ izvedba vadbene inπpekcije Slovenije na Nizozemskem (november 2002) . Zagotavljanje nemotenega in kvalitetnega izvajanja celotnega spektra aktivnosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov in dogovorov (priprava poroËil, izvajanje aktivnosti doma in v tujini, priprava analiz in strokovnih informacij, lastno usposabljanje, priprave in izobraæevanje pripadnikov SV ter predstavnikov zunaj nje itn.), bo predstavljalo za VERC izredno dodatno obremenitev. V dosedanjem delu je VERC presegel nivo priËakovanega. Postal je vozliπËe, h kateremu prihajajo razliËne informacije, njihovi uporabniki so ob ustrezni predhodni obdelavi v VERC tudi razliËni subjekti zunaj struktur MO RS. Zaradi naËina in pomembnosti dela, ki ga bo tudi v prihodnje opravljal VERC v slovenskem in mednarodnem prostoru, je treba celovito ovrednotiti njegovo delovno podroËje in ustvariti pogoje za nemoteno delovanje. SKLEP Republika Slovenija se æeli vkljuËiti v vse evroatlantske procese, vkljuËno s CFE, ki je eden osnovnih garantov in faktor vojaπke preglednosti, predvidljivosti, zaupanja in stabilnosti v Evropi. Pristop k CFE bo Sloveniji 9 4 Duπan Gorπe zagotovil veËjo varnost, ne glede na sedanji ali prihodnji odnos Slovenije do evroatlantskih varnostnih struktur. DoloËila sporazuma CFE, ki predstavljajo osnovni steber evropske varnosti, so prilagojena novi politiËni situaciji v tem prostoru. Z odgovorno udeleæbo v CFE bomo prispevali k njeni trdnosti in sploπni stabilnosti v Evropi. Adaptirani CFE je skladen z naπimi zunanjepolitiËnimi in varnostnimi interesi, saj na osnovi zmanjπanja oboroæitve krepi stabilnost in zaupanje v evroatlantskem prostoru. Prilagojeni sporazum CFE bolj omejuje tudi premike preko t. i. teritorialnih meja. Na drugi strani pa so zagotovljeni ustrezna vojaπka prilagodljivost za krizni menedæment in, v sodelovanju z zavezniπkimi dræavami, predlogi za prepreËevanje konfliktnih situacij. ZaËetek veljavnosti prilagojenega sporazuma CFE zahteva vnaprejπnjo izpolnitev vseh tehniËnih in politiËnih zahtev. Medtem ko je zadnja zahteva (pogoj) odvisna od ratifikacije sporazuma v vseh dræavah Ëlanicah, pa tehniËne zahteve (pogoji) med drugim vsebujejo: ‡ prehod na novo obliko informacij in notifikacijskih zahtev, ki so zajete v novih obrazcih in notifikacijskih formatih; ‡ vzpostavitev standardiziranih osnovnih oblik inπpekcij novega tipa, pa tudi porazdelitev stroπkov, nastalih ob inπpekcijskih in opazovalnih obiskih; ‡ pregled veljavnosti obstojeËih sklepov JCG in sprejetih dogovorov s preglednih konferenc; ‡ vsaka posamezna dræava Ëlanica mora izpolniti vse tehniËne, organizacijske, izobraæevalne in informacijske zahteve, da bi zagotovili nemoten prehod iz sedanjega v prilagojen reæim sporazuma CFE. ©ele ko bodo vse te naloge opravljene in zakljuËene, bo prilagojeni sporazum o konvencionalnih oboroæenih silah v Evropi lahko uËinkovito in brez teæav stopil v veljavo. L I T E R AT U R A : 1. Jozef Goldblat: Arms Control ‡ A Guide to Negotiations and Agreements, IPRI , Oslo 1994. 2. Adaptirani sporazum o konvencionalnih oboroæenih silah v Evropi, Istanbul 1999. 3. ZakljuËni dokument dræav Ëlanic v zvezi s sporazumom CFE, Istanbul 1999. 4. ZakljuËni dokument prve pregledne konference dræav Ëlanic v zvezi s sporazumom CFE in zakljuËnim aktom o pogajanjih v zvezi s πtevilËnostjo vojaπke sestave, Dunaj 1996. 9 5 9 6 Milan Æurman VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MINISTRSTVU ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE (MO RS) IN V SLOVENSKI VOJSKI (SV) P O V Z E T E K V prispevku avtor na podlagi izkuπenj iz projektnega vodenja in teoretiËnih predpostavk, ki jih je pridobil kot diplomant univerzitetnega πtudija na Fakulteti za organizacijske vede, obravnava stanje in problematiko vodenja projektov v MO RS ter predlaga: izdelavo potrebnih organizacijskih predpisov, spremembe organiziranosti doloËenih procesov in postopkov ter boljπi izkoristek informacijske tehnologije, izboljπavo dokumentacijskega sistema in upoπtevanje motivacijskih dejavnikov za delo. Spremembe in teænje po boljπem, ki so v vsaki, tudi netræni organizaciji nujnost, bi projektno delo v Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije v zvezi z nabavami in uvajanjem oboroæitvenih sistemov v operativno uporabo naredile bolj tekoËe, racionalnejπe in predvsem gospodarnejπe; to je tudi moralna in pravna dolænost vseh zaposlenih v dræavnih organih do drugih slovenskih davkoplaËevalcev. K L J U » N E B E S E D E projektna skupina, projektni tim, vodenje projektov, organizacijska struktura, komunikacijski kanali, naloge, odgovornost, pristojnost, projektne faze, motivacijski dejavniki, informacijski in dokumentacijski sistem 9 7 VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV A B S T R A C T Contents the presentation of the Ministr y of Defence of the Republic of Slovenia (MoD) and Slovenian Armed Forces (SAF), regarding the project management of the arms and equipment acquisition and introduction into the force. The author focuses on the current project organisational structure in the MoD and the structure of the project teams, communication channels, tasks, responsibilities and authorisations of the project group and project leader, project phases, motivation factors of the project group members and to the information and documentation system. On the base of theoretical outlines and his experiences with the project management, the author presents some of his suggestions, concerning the previous covered topics in a sense of improvement the project management system in the MoD and SAF. K E Y W O R D S project group, project team, project management, leadership, organisational structure, communication channels, tasks, responsibilities, authorisations, project phase, motivation factor, information and documentation system UVOD Glavni namen in cilj prispevka je predlagati spremembe organiziranosti in vodenja projektov v MO RS, za katere menim, da so nujne in tudi uresniËljive. Z uveljavitvijo sprememb se bo MO RS kot sodobna organizacija pribliæal naËelu prilagajanja spremembam okolja in poleg drugih reorganizacij in izboljπav v sistemu postal prava fluËeËa organizacija«, to je v sodobnem organizacijskem izrazoslovju pogoj ali sinonim za uspeπno delujoË sistem. Pri obdelavi podroËja vodenja projektov sem primerjal svoje izkuπnje iz prakse pri projektu nabave in uvajanja oboroæitvenega sistema zraËne obrambe v Slovensko vojsko ter teoretiËna izhodiπËa s podroËja vodenja projektov. 9 8 Milan Æurman Pomen projektnega pristopa pri nabavi in uvajanju nove oboroæitve in opreme Eden izmed najkompleksnejπih, enkratnih procesov, ki ga izvajajo v vseh oboroæenih silah kot porabnikih proraËunskih sredstev, je prav nabava oboroæitve in opreme ter uvajanje v uporabo. Ti procesi so enkratni in neponovljivi, saj nabavljajo razliËno oboroæitev in opremo, za razliËne uporabnike, z razliËnimi potrebami. Poleg nabave osnovne oboroæitve in opreme, ki mora biti seveda rezultat najrazliËnejπih strokovnih, tako taktiËno-tehniËnih kot ekonomskih in politiËnih πtudij, so tu vkljuËene πe druge, izredno pomembne dejavnosti, ki so nujne za uspeπno uresniËenje zastavljenega cilja. Omenim naj samo organizacijsko-formacijsko prilagoditev novi tehnologiji, pridobivanje in usposabljanje kadrov, sistem logistike in predvsem vzdræevanje, nabavo in izdelavo dodatnih proizvodov, potrebnih za nemoteno delovanje sistema; zagotovitev ustrezne infrastrukture, povezljivost v zgrajen sistem poveljevanja in kontrole … Za uspeπno uresniËenje zastavljenih ciljev morajo pri takih nalogah sodelovati strokovnjaki najrazliËnejπih specialnosti; ti prek posebne enkratne organiziranosti opravljajo svoje interdisciplinarno delo v za to doloËeni skupini oziroma timu. Takπna organizacija in delo v njej sta projektnega znaËaja: ta se dræi ‡ v teoriji in praksi ‡ vzpostavljenih pravil in metod projektnega pristopa, z namenom doseËi zastavljen cilj. Za uspeπno vodenje takπnih procesov mora glavni sistem izpolniti vse ustrezne pogoje, pravila in postopke, po katerih se ravnata skrbniπki in tudi izvajalni sistem. O P I S O VA N I P R O B L E M Normativna urejenost Za projektno delo na podroËju nabav in uvajanja oboroæitve in opreme v uporabo v MO RS in SV je izdelanih æe kar nekaj dokumentov, ki predpisujejo doloËene postopke in naËine dela. Zlasti na ravni skrbniπkega sistema je ugotovljeno, da so dokumenti, ki urejajo podroËje projektnega dela, precej sploπni. Zato πe vedno obstaja vrzel, ki jo je treba z ustreznimi organizacijskimi predpisi zapolniti, predvsem pa z njimi omogoËiti laæje in kakovostnejπe delo glavnemu in predvsem skrbniπkemu sistemu. 9 9 VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV Organizacijski vidik Zaradi podobnih funkcij v MO RS in SV ter tako imenovane linije vojaπkega poveljevanja in kontrole ter projektne linije je zlasti teæko vzpostaviti ustrezen komunikacijski sistem, ki bi omogoËal kakovostno odloËanje in informiranje vseh odgovornih v projektu. Z dosledno uveljavitvijo teorije vodenja projektov, ki govori tudi o nalogah, odgovornostih in pristojnostih posameznih sistemov, bi morda to teæavo lahko odpravili ali pa naπli kakπno drugo reπitev. Prav tako je teæava v sploπni organiziranosti in povezavi skrbniπkih sistemov z glavnim sistemom. Sluæba, ki je za to odgovorna, veËinoma skrbi le za pomoË pri nabavi sredstev, ne omogoËa pa koordinacije z organi ministrstva ali generalπtaba; ti so odgovorni za izvajanje kadrovske, logistiËne ali kakrπnekoli druge podpore. Predvsem pa se ukvarja le z delom projektov, ki so vezani na neposredno nabavo oboroæitve in opreme ter se financirajo iz posebnega obrambnega tolarja po Zakonu o temeljnih razvojnih programih v SV. Sestava in usposobljenost projektnih skupin ter uporaba projektnega menedæmenta pri delu je tudi podroËje, na katerem bi se dalo izboljπati πe precej stvari. DoloËitev Ëasa za projektno delo, opredelitev dejavnosti, izbor ustreznih Ëlanov za njihovo vodenje, njihove naloge in pristojnosti, kriteriji, merila in reference za izbor vodij projektov, uveljavitev instituta strokovnega tajnika, ki ga do sedaj ne poznamo, sestanki in timski naËin dela ter odloËanja v projektnih skupinah so le nekatere izmed organizacijskih teæav, ki bi jih z ustreznimi predpisi in takojπnjimi spremembami lahko odpravili. Faze in procesi v projektih Ustrezno naËrtovanje faz in procesov ter predvsem njihova izvedba v dejanskem okolju sta bistvena za uspeπno uresniËen projekt. Projekti nabav in uvajanja oboroæitve in opreme v SV so kompleksni, vendar jih lahko prav z dobro opredelitvijo faz in izvedbo vseh potrebnih analiz, ocen in izraËunov v zelo realnih finanËnih okvirih tudi pripeljemo do æelenega cilja. Dosedanja praksa je æal takπna, da kar nekaj zastavljenih projektov, prav zaradi nepravilnega ali vsaj ne dovolj kakovostnega upoπtevanja vseh faz ter neupoπtevanja vseh dejavnikov, podrobnih analiz in procesov odloËanja, v konËnem seπtevku presega naËrtovana finanËna sredstva. SV je po Natovem in predvsem ameriπkem vzoru sprejela vzorec vojaπkega naËina odloËanja (Military Decision Making Process), ki je za reπevanje razliËnih problemov πe kako uporaben tudi zunaj strogo vojaπkih operacij. 1 0 0 Milan Æurman Morda bi lahko tudi v fazah projektnega dela za kakovostnejπo izvedbo uporabljali tak naËin dela, ki mora biti znan vsakemu vojaπkemu Ëastniku, od Ëina stotnika naprej. Uporaba informacijske tehnologije Po mojem mnenju MO RS in SV razpolagata z ustrezno informacijsko opremo za vodenje projektov, tako s strojno kot programsko. Prav tako obstajata internet in intranet, ki sta odliËna moænost za sodobno in ekonomiËno projektno delo. Æal vsa ta sredstva niso razporejena ali dodeljena projektnim skupinam. Vpraπljivo pa je seveda tudi znanje za obvladovanje razliËnih programskih paketov, na primer za uporabo razliËnih metod mreænega planiranja, ki brez raËunalniπke podpore izgubijo svojo priroËnost in precejπnjo enostavnost uporabe. Prav tako je vpraπljivo vodenje posamezne dejavnosti, poroËanje ali vodenje sestankov projektnih skupin na spletni strani, kar danes æe delajo v projektnih skupinah uspeπnih trænih organizacij. Dokumentacijski sistem Ob pomanjkanju in slabem izkoristku informacijske tehnologije obstaja tudi pri projektnem delu dokumentacijski sistem. Ta je kljub zakonskemu izenaËenju elektronskih podatkov s pisnimi πe vedno glavna podpora informacijskemu sistemu v projektni organizaciji. Poenotenje in ureditev tega podroËja z organizacijskim predpisom, ki bi urejal obliko, πifre, podpise in druge dejavnike, bi bila za projektno delo v MO RS in SV precej nujna. Motivacijski dejavniki za delo v projektnih skupinah Projektni vodje in Ëlani projektnih dejavnosti za svoje projektno delo niso nagrajeni z nobenim od motivacijskih dejavnikov (finanËni in drugi). Obstajajo redke oblike, kot je na primer pridobivanje toËk za napredovanje v plaËilnih razredih, ki pa skoraj niso vredne omembe. V sistemu seveda obstaja zelo veliko motivacijskih dejavnikov in nagrad, ob katerih bi projektno delo postalo bolj privlaËno, ne pa, milo reËeno, nepriljubljeno. Projektni vodje in Ëlani poznajo sistem nagrajevanja v trænih organizacijah, tako da mora glavni sistem resno razmisliti tudi o tej problematiki; za njeno reπitev obstaja seveda kar nekaj naËinov. 1 0 1 VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV TEORETI»NE OSNOVE IN IZHODI©»A ZA PRENOVO Oblike projektne organiziranosti V sedanjem hitrem razvoju in s tem nemirnem okolju se doloËeni trgi segmentirajo, procesi v organizacijah postajajo vse bolj in bolj zapleteni, organizacijske strukture pa ostajajo. To je verjetno glavni vzrok za teæave, s katerimi se sreËujejo podjetja ali druge ustanove. Reπitev teæave pa ni samo v spremembi in prilagajanju organizacijskih struktur novonastalim razmeram, temveË je treba poslovne vidike opazovati predvsem s procesnega vidika. Opredelitev in spremembe procesov ob doloËeni spremembi organizacijskih struktur in razmerij so kljuË do uspeha in s tem doseganja boljπih poslovnih rezultatov. Tudi za takπno dejavnost je treba uporabljati projektni pristop, ki daje najboljπe rezultate, saj je takπna naloga izredno kompleksna in vsebuje organizacijske, tehniËne, ekonomske, kadrovske, socioloπke in druge, soodvisne in prepletene probleme [4]. Po mnenju strokovnjakov v praksi ni idealne oblike organiziranosti poslovnih sistemov in s tem tudi projektnih organizacijskih struktur, temveË se pojavljajo odvisno od okolja in situacije kot kombinacija in modifikacija znanih oblik. Projektno-matriËna organizacija Temeljna znaËilnost takπne organiziranosti je, da projektna organizacija funkcijski organizacijski strukturi odvzame doloËene vloge. ZnaËilnost projektno-matriËne organizacije je, da so vsi viri znanja, sposobnosti in oprema praviloma razporejeni v funkcijskih organizacijskih enotah, projektna organizacija pa ima natanËno opredeljeno nalogo z vsemi omejitvami in roki. Glavne naloge projektne organizacije so: programiranje ciljev projekta, naËrtovanje projekta v sodelovanju s funkcijskimi enotami (podatki o zmogljivostih, obremenitvah, razpoloæljivosti ...), zaËetek izvajanja, sodelovanje pri kontroli izvajanja, formiranje in upravljanje informacijskega sistema. Funkcijska organizacijska enota sodeluje pri planiranju projekta in kontroli, funkcijske izvajalne enote pa organizirajo izvajanje ter sodelujejo s podatki, pomembnimi za kontrolo in analizo. S tako razdeljenimi nalogami med projektno in funkcijsko organizacijo se pojavi medsebojna odvisnost med funkcijsko in projektno organizacijsko strukturo. Funkcijske enote so kot izvajalci dejavnosti projekta in so za svoje delo odgovorne tako svojim vodstvom kot projektni organizaciji. Za uspeπno 1 0 2 Milan Æurman Vodstvo podjetja Razvoj in raziskave Prodaja Proizvodnja Finance Projekt Projektna organizacija Slika 1: MatriËno organizirano podjetje Nabava 1 Projekt 2 Projekt 3 Projekt X delovanje in rezultate takπne organizacije so nedvomno izredno pomembni timsko delovanje celotne organizacije in stremljenje k skupnim ciljem ter visoko angaæiranje vseh sodelavcev z uveljavljanjem naËela enakopravnosti. Organiziranje dela v projektu Pogoj za uspeh projekta je ustrezna organizacija, ki toËno opredeljuje pristojnosti, odgovornosti in naloge posameznih subjektov. Subjekti v projektnem naËinu dela se delijo na glavni, skrbniπki in izvajalni sistem. ORGANIZACIJA Glavni sistem PROJEKT upravlja Skrbniπki sistem Slika 2: Sistemi v organiziranju projektnega dela izvaja Izvajalni sistem vodi 1 0 3 VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV Glavni sistem Glavni sistem razumemo kot naroËnika projekta, ki opredeli cilje in omejitve, postavlja prednosti in upravlja celoten projekt. Je lastnik ali upravljalec kapitala v sistemu, ki naroËi doloËen projekt. Glavni sistem predstavljajo lastnik podjetja, skupπËina podjetja, upravni odbor ali zbor delniËarjev ter ‡ v nepridobitnih organizacijah dræavne ali javne uprave ‡ æupan v obËini ali minister v dræavi. Glavni sistem za svoje delo ni nagrajevan iz konta sredstev za projekt. Glavni sistem je lahko individualen ali pri veËjih projektih skupinski. Subjekti znotraj glavnega sistema so prikazani v tabeli 1, glavne naloge pa v tabeli 2. Tabela 1: Subjekti in naloge subjektov glavnega sistema Subjekt Naloga Lastnik in upravljalec Sprejme odloËitev. Kolegij ali posvetovalna skupπËina Se posvetuje o odloËitvah na ravni vseh projektov v poslovnem sistemu. OdloËitvena skupina Pripravi predloge za odloËanje. Strokovne sluæbe Pripravljajo potrebne podatke za podporo odloËanju. Svetovalci Pripravljajo ekspertize za podroËje upravljanja. Strokovni posvetovalni organ (Steering Committee) Se posvetuje o odloËitvah z vidika πirπega okolja (npr. s predstavniki drugih podjetij, z lokalnimi skupnostmi …). Skrbniπki sistem Glavni sistem za vodenje projekta pooblasti Ëlane skrbniπkega sistema! Naloga skrbniπkega sistema je, da si æe med izdelavo projektne naloge preko glavnega sistema zagotovi doloËena pooblastila, ki v nadaljevanju olajπajo delo skrbniπkega sistema. Navadno je ta del eden izmed teæjih, saj glavni sistem praviloma teæko prenaπa ali delegira svoje pristojnosti. »lani skrbniπkega sistema so navadno organizirani v projektno skupino ali πe bolje v projektni tim ter praviloma odloËajo o vsem, razen o spremembah cilja, omejitvah in prioritetah. Skrbniπki sistem je lahko individualen ali timski. Glavne naloge skrbniπkega sistema so prikazane v tabeli 3. 1 0 4 Milan Æurman Tabela 2: Temeljne naloge celotnega glavnega sistema Temeljne naloge celotnega glavnega sistema • Opredelitev namenskega cilja oziroma projektne naloge • Opredelitev omejitev in prioritet • Zagotavljanje sredstev in virov • Imenovanje Ëlanov skrbniπkega sistema • Potrditev konceptov in naËrta projekta • NaroËanje izvajanja projekta • Upravljanje projekta • Sprejemanje poroËil o izvedbi in napredovanju projekta • Sprejem zakljuËnega poroËila projekta • Sprejem objekta projekta • Z eksploatacijo doseËi prvotni namen konËnega objekta Tabela 3: Glavne naloge skrbniπkega sistema in njihov pomen Glavne naloge skrbniπkega sistema Pomen Organiziranje projekta Izbor notranjih in zunanjih izvajalcev, oblikovanje izvajalnih timov in doloËitev njihovih vodij, oblikovanje organizacijske strukture projekta. NaËrtovanje projekta Ugotavljanje vseh zahtev, omejitev in predpostavk, opredelitev in kvantifikacija projektnega cilja (objective), definicija strukture projekta (dejavnosti, roki, mreæni plan), izdelava podrobnih naËrtov izvedbe projekta po dejavnostih, z upoπtevanjem virov in izdelave predraËunov stroπkov. Nadzor in spremljanje projekta PeriodiËna kontrola in primerjava fiziËnih rezultatov in stroπkov z naËrtovanimi (dnevna, tedenska, ob zakljuËku dejavnosti, obËasno, na zahtevo), analiza vzrokov neskladij, ocenjevanje moænih posledic neskladij. Operativno vodenje projekta PouËevanje, svetovanje in motiviranje udeleæencev projekta, razdeljevanje in odrejanje nalog izvajalcem, sprejemanje poroËil izvajalcev, spremljanje in koordinacija vsakdanjega dela, ukrepanje v mejah pristojnosti, zastopanje interesov projekta navzven. Informiranje in komuniciranje v projektu Informiranje in komuniciranje v projektu Informiranje vseh udeleæencev v projektu in zainteresiranih zunanjih organizacij, institucij ali javnosti, mehËanje ‡ seznanjanje javnosti s projekti; periodiËno, po potrebah, na zahtevo. 1 0 5 VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV Izvajalni sistem Organiziran je v obliki izvajalnih skupin ali timov. Posamezna skupina je navadno odgovorna za izvedbo doloËene dejavnosti ali skupine dejavnosti ali izjemoma za izvajanje celotnega projekta. »lani izvajalnega sistema so odgovorni skrbniπkemu sistemu in mu tudi redno poroËajo o stanju dejavnosti, ki jo opravljajo. Izvajalne skupine ali timi so lahko notranji, zunanji ali meπani. Vsaka skupina ali tim ima svojega vodjo, ki predstavlja skupino navzven; nagrajeni so za delo, ki ga opravijo v projektu, to pa je vËasih teæko merljivo, zato mora imeti vodja izvajalnega tima na voljo moænost za nagrajevanje. Glavne naloge izvajalnega sistema so prikazane v tabeli 4. Tabela 4: Glavne naloge izvajalnega sistema in njihov pomen Glavne naloge izvajalnega sistema Pomen Operativno izvajanje temeljnega transformacijskega procesa v projektu Po usmeritvah skrbniπkega sistema z razpoloæljivimi viri izvajati temeljne naloge, ki bodo privedle do konËnega cilja projekta. Redno poroËanje o stanju dejavnosti Zagotavljanje informacij, ki jih skrbniπki sistem potrebuje za sistem vodenja in kontrole ter uvajanja morebitnih korektivnih ukrepov; navadno je izvajalce teæko pripraviti do rednega poroËanja, ki lahko poteka razliËno in po razliËnih medijih (neformalno, telefonsko, e-poπta, aktivna spletna stran …). Organizacija in naËin dela v projektni skupini Delo v projektu je praviloma skupinsko, le redko individualno. To velja za vse ravni, tako upravljanja, vodenja kot izvajanja. V projektu se sodelavci lahko organizirajo v skupine ali time. V sodobnih organizacijah z nizko organizacijsko strukturo in dinamiËnim razvojem je ustanavljanje timov prednostna naloga, saj so statistike pokazale, da timi dosegajo kar za 30 odstotkov boljπe rezultate kot skupine [3]. Projektne skupine so navadno bolj toge, Ëlani se v bistvu zdruæujejo po nekem administrativnem navodilu in ne sodelujejo pri opredeljevanju ciljev projekta, prav tako sta njihova odgovornost in nagrajevanje povsem individualna. Pri projektnih timih, ki so resnici na ljubo v realnosti precej redki, se Ëlani zdruæujejo zaradi skupnih interesov, dejavno in ustvarjalno sodelujejo pri opredelitvi ciljev ter so tudi timsko odgovorni in nagrajeni. Skrivnost dobrega timskega dela je v tem, da povpreËni posamezniki v timu postanejo odliËni delavci in timi povpreËnih sodelavcev dajejo boljπe rezultate, kakor timi zelo dobrih strokovnjakov, a vendarle 1 0 6 Milan Æurman individualistov. Projektno skupino navadno sestavljejo vodja projekta, namestnik vodje projekta, strokovni tajnik, Ëlani, ki vodijo projektne dejavnosti, in svetovalci. Vodja projekta Vodja vodstvene skupine, tima ali projekta naj bi bila oseba s πirokim interdisciplinarnim znanjem: 30 odstotkov naj bi bilo strokovnega znanja s podroËja projekta, okoli 70 odstotkov znanja pa iz organiziranja, vodenja, komuniciranja, ekonomike in prava. Za uspeπno vodenje projekta je seveda treba obvladati projektni menedæment, ki je praviloma zahtevnejπi od obiËajnega. Projektni menedæer mora imeti prirojene nekatere lastnosti, ki so pomembne za delo v projektnem menedæmentu in se jih ni mogoËe nauËiti. To so predvsem intuicija, prilagodljivost, iznajdljivost in lastnosti pravega vodje. Za uspeπno vodenje sta potrebni tudi osebna in strokovna avtoriteta. Projektni vodje morajo biti strokovnjaki predvsem s podroËij obvladovanja tveganj, stroπkovnega vidika in virov ter komuniciranja [1]. Ti predlagajo glavnemu sistemu sestavo svoje projektne skupine. Za izbor vodje projekta je najbolj primerna oseba z opisanim znanjem in pogojem, da prihaja z niæje operativne ravni, saj prav tukaj dejansko najbolj pozna razmere. Seveda mora vodja projekta dobiti doloËena pooblastila in pristojnosti in Ëe zna glavnemu sistemu æe na zaËetku dobro predstaviti svoj pogled na projekt, lahko æe v zaËetku iztræi veË sredstev in virov, kot jih je bil naroËnik pripravljen nameniti za dosego cilja. Prav tako je najbolj racionalno, da je vodja projekta postavljen za poln delovni Ëas (full time) [3], saj je to po izkuπnjah iz prakse bolj racionalno in ekonomiËno, ker je laæe odπteti 5‡8 odstotkov vrednosti projekta za nagrado projektnemu vodji, ki dela poln delovni Ëas, kakor plaËati 40‡50 odstotkov izgube; to je pridelal vodja projekta, ki je to nalogo poleg svojih rednih nalog opravljal le poloviËno. Strokovni tajnik projekta Strokovni, projektni tajnik ali projektni administrator opravlja predvsem vsa administrativna dela v projektu. Pripravlja in usklajuje sestanke, poπilja vabila, izdeluje zapisnike sestankov, zbira in ureja gradivo za pripravo poroËil in poroËila posameznikov, zagotavlja standardizirano obliko projektnega dokumentacijskega sistema, vodi arhiv projekta in dejavnosti. Njegova najpomembnejπa naloga pa je obvladovanje metod in tehnik mreænega 1 0 7 VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV planiranja, s katerimi vzpostavlja ter korigira mreæni plan projekta, vodi seznam nalog in ugotavlja izpolnjevanje zastavljenih rokov dejavnosti ter o tem obveπËa vodjo in druge Ëlane projektne skupine. Za uspeπno vodenje in izvedbo projekta je vloga projektnega tajnika izjemno pomembna. To nalogo naj bi opravljali posebej izbrani, izobraæeni ter usposobljeni sodelavci (najustreznejπi bi bil profil organizatorja visoke strokovne smeri) [3], ki bi morali biti za uspeπno opravljanje svojega dela dobro stimulirani. Morda je vloga projektnega tajnika v sistemu kadrovskega razvoja s podroËja vodenja projektov tudi ena izmed prvih stopnic na poti oblikovanja in napredovanja dobrega projektnega vodje. Vodenje projektov Vodenje projektov se veËinoma kar precej razlikuje od obiËajnega. Pri prvem mora vodja vedeti, kaj vodi in kaj je temeljni transformacijski proces, poznati mora vloæke, motnje iz okolja in æeleni rezultat. Z vodenjem vodja, skupina ali tim vpliva na vloæke in na temeljni transformacijski proces ter prek sistema izvajanja kontrole analizira Ëase, vire, stroπke in rezultate, ki jih po analizi in ugotovitvi vzrokov z izvedbo korekcijskih ukrepov vraËa v naËrtovano in æeleno smer. Vodenje je usmerjano preko sistema upravljanja, ki ga izvaja glavni sistem. V oæjem smislu besede je vodenje spretnost vplivanja na druge ljudi, skupine ali time, da bi delovali v smeri zastavljenega cilja (ki je pogosto proti njihovim lastnim interesom) z ustreznim komuniciranjem, motiviranjem in nadzorom. V slovenskem pomenu besede se prepletata angleπka izraza za vodenje, kot ju zlasti pojmujejo v ZDA, in sicer: management, ki pomeni vodenje, ki se ga da nauËiti in ga izvajajo v normalnih razmerah, in leadership, ki pomeni tudi skupek lastnosti, kot so obËutki ali intuicija, sposobnost navduπevanja ljudi, spoznavanje samega sebe in svojih lastnosti ter njihovo izkoriπËanje. Leadership je ena izmed najpogostejπih besed v poveljniπkih πolah in teËajih v Oboroæenih silah ZDA. 1 0 8 Milan Æurman Opredelitev faz projektnega dela Tabela 5: Faze projektnega dela, vsebina in izvajalci Faza Vsebina Izvajalec 1. Inicializacija Zbiranje idej, pobud, predlogov, ocenjevanje predlogov, izbor projektov, izbor potencialnih vodij in Ëlanov skupin (timov).OdloËitev o nadaljevanju dela. Glavni sistem 2. Koncipiranje Posnetek stanja, specifikacija zahtev, πtudija izvedljivosti, identifikacija in opredelitev objektnih ciljev, okvirna opredelitev strukture projekta, Ëasa, stroπkov, resursov, projektne organizacije.OdloËitev o nadaljevanju dela (glavni sistem). Skrbniπki sistem ‡ s sodelovanjem svetovalcev in strokovnih sluæb 3. Planiranje / Izbor ustreznih metod dela, opredelitev vseh dejavnosti in izdelava programiranje mreænega plana, izdelava druge izvedbene dokumentacije, zagon informacijskega in dokumentacijskega sistema projekta, natanËna opredelitev projektne organiziranosti in izbor sodelavcev. OdloËitev o nadaljevanju dela (glavni sistem). Skrbniπki sistem ‡ s sodelovanjem svetovalcev in strokovnih sluæb 4. Odrejanje izvajanja Oblikovanje izvajalskih skupin in podrobne dokumentacije ‡ navodil za delo, razdeljevanje dela ‡ delovni nalogi, kontrolni listki in odrejanje izvajanja. Skrbniπki sistem ‡ s sodelovanjem svetovalcev in strokovnih sluæb 5. Izvajanje dejavnosti Operativno izvajanje dejavnosti, kontrola rezultatov in periodiËno poroËanje o Ëasih, rokih, stroπkih, problemih, poroËanje o koncu dejavnosti. Izvajalni sistem 6. Zbiranje podatkov Zbiranje, obdelava in hranjenje podatkov, priprava informacij za vodenje, distribucija informacij. Skrbniπki sistem (projektni tajnik) 7. Analiza rezultatov Primerjava kontrolnih podatkov z naËrtovanimi, identifikacija moænih odmikov, ugotavljanje vzrokov in posledic odklonov, priprava alternativnih reπitev in izbira ustrezne reπitve. Skrbniπki sistem ‡ s sodelovanjem svetovalcev in strokovnih sluæb 8. Planiranje sprememb Priprava predloga spremembe plana, obveπËanje glavnega sistema o predlogih spremembe in operativnega vodenja, priprava spremenjenega plana (mreænega), nova - spremenjena dokumentacija, izbor in razporeditev dodatnih resursov. Skrbniπki sistem 9. ZakljuËek ali prekinitev Priprava predloga zakljuËka ali predËasne prekinitve projekta za glavni sistem, odloËitev o zakljuËku ali prekinitvi - glavni sistem, konec in razpustitev projektne organizacije. Skrbniπki sistem 10. Inicializacija poslediËnih projektov Oblikovanje novih predlogov za poslediËne projekte, ki so nastali med delom ali so odvisni od izvedbe predhodnega, ocenjevanje in izbor predlogov. Glavni sistems sodelovanjem skrbniπkega sistema 11. Priprava baze informacij za prihodnje projekte Zbiranje in vrednotenje izkuπenj, predlogi za spremembe, racionalizacijo in inovacije v projektnem delu in organiziranosti, priprava in aæuriranje baze ter distribucija podatkov. Skrbniπki sistem 1 0 9 VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV Projektni informacijski sistem Informacijski sistem med projektom zagotavlja in vzdræuje informacije, ki so potrebne za upravljanje, vodenje in izvajanje projekta. Za kakovosten informacijski sistem ni reËeno, da mora biti tudi raËunalniπko podprt, vendar je v danaπnjem razvoju informatike in informacijske druæbe to postalo samoumevno. Pa vendar pri projektih, ki so enkratni in neponovljivi, ni vedno smotrno graditi dragega, raËunalniπko podprtega informacijskega sistema, saj je raËunalniπko smiselno podpreti le tiste podatke, ki se veËkrat ponavljajo [3]. Informacijski sistem mora biti predvsem preprost, prilagodljiv, pregleden in poceni. Zagotavljati mora zanesljiv in toËen prenos podatkov, ki zagotavljajo njihovo pravilno preobrazbo v informacijo v trenutku, ko jih uporabnik sprejeme in razume, izogibati se mora redundanci. Informacijski sistem mora imeti moænost za nadgradnjo in biti preprost za vzdræevanje. Projektni dokumentacijski sistem V projektni definiciji je pripravljen predpis, ki ureja oznaËevanje in vodenje projektne dokumentacije ter naËin upravljanja izdelkov. Na sploπno je projektna dokumentacija obravnavana kot skupek podatkov in oblik (obrazcev, formularjev, raËunalniπkih zaslonov), ki se nanaπajo na projekt in projektni proces [4, str. 393]. Z njo se moramo prilagajati okolju; svoje dokumente si lahko izmislimo le znotraj projekta. Ker je projekt enkraten proces, sta tudi informacijski in dokumentacijski sistem lahko enkratna in unikatna, vendar morajo veljati doloËena pravila. Ob veËkratnem ponavljanju podobnih projektov je dokumentacijski sistem lahko standardiziran, to vsem trem sistemom v projektu olajπuje delo in poveËuje preglednost. Seveda to ne pomeni, da mora sistem ostati enak v daljπem Ëasovnem obdobju. Tako kot pri vsaki stvari v æivljenju je tudi tu mogoËe najti nove, boljπe reπitve in uveljaviti spremembe, ki racionalizirajo ali ekonomizirajo delo. Ob vstopanju v informacijsko druæbo in teænji, da se dokumentacijski sistemi vse bolj in bolj spreminjajo v elektronsko obliko (to tudi v Republiki Sloveniji omogoËa novi Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, ki pravno izenaËuje elektronski podpis s klasiËnim), mora biti teænja projektnih in vseh drugih organizacij zmanjπevanje papirnatega dokumentacijskega sistema in prehod na nove, elektronske medije. Uporaba elektronskih medijev namreË dolgoroËno skrajπa reakcijski Ëas, poveËa preglednost, omogoËi boljπo izkoriπËenost delovnega Ëasa in v vseh pogledih poceni ter racionalizira poslovanje [2]. 1 1 0 Milan Æurman PREDLOG SPREMEMB PRI VODENJU PROJEKTOV V MO RS IN SV Organizacijski predpisi za uspeπnejπe vodenje projektov Za vodenje projektov v MO RS in SV je treba doloËiti nekaj organizacijskih predpisov, ki bi zlasti vodstvenemu, to je skrbniπkemu sistemu, olajπali delo; prav tako bi bili zelo koristni za druge organizacijske enote v sestavi MO RS in SV za pravilno razumevanje in podporo projektom. Prvi in najpomembnejπi predpis bi moral toËno opredeliti, kaj so glavni, skrbniπki in izvajalni sistem, relacije med njimi, vgrajenost projektne organizacije v matiËno, vse njene komunikacijske povezave, predvsem z glavnim sistemom, ter vlogo funkcijskih organizacijskih enot MO RS in poveljstev SV. Opredeljeval bi sestavo, strukturo in delo projektne skupine oziroma njenih Ëlanov (teænja k oblikovanju timov), potrebno znanje za opravljanje doloËenih funkcij ter sistem nagrajevanja in motiviranja. Drugi predpis bi moral toËno opredeljevati naloge, pristojnosti in odgovornosti vseh treh sistemov. Pogoj za uspeπno delo skrbniπkega sistema oziroma projektne skupine je sorazmernost nalog, pristojnosti in odgovornosti ter obËutek realne moËi za doseganje zastavljenih ciljev; to je vsekakor v interesu glavnega sistema. Slika 4: Razmerje med PRISTOJNOSTI PRISTOJNOSTI ODGOVORNOSTI ODGOVORNOSTI NALOGE NALOGE nalogami, odgovornostmi in pristojnostmi Tretji dokument mora toËno opredeljevati finanËno poslovanje, dostop do podatkov in samostojno razpolaganje s sredstvi. V sedanjem Ëasu je pri projektih MO RS in SV zlasti kritiËno dvojno financiranje: eno iz rednega proraËuna, drugo iz virov temeljnih razvojnih programov. Prav prvo je bilo do sedaj zaradi proraËunske politike Vlade RS zelo negotovo, z dveletnim naËrtovanjem proraËunskih sredstev pa se bo stanje za obrambni sistem verjetno izboljπalo. 1 1 1 VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV V Ëetrtem predpisu bi morali biti opredeljeni kontrola, redna in izredna poroËila postopki ob odmikih od planov in izvajanje korekturnih ukrepov. Prav tako bi moral opredeliti postopke ob najrazliËnejπih situacijah, ki bi jih skrbniπki sistem opredelil za tvegane. Peti predpis bi opredeljeval sestajanje projektne skupine, informacijski in dokumentacijski sistem, vlogo projektne skupine pri komuniciranju navzven, z javnostjo. Iz prakse vemo, kako pomembna sta odnos in vpliv javnosti na obravnavane projekte. Seveda so vsi predpisi lahko zdruæeni v enem samem; bistvo in namen pa nista formalizacija organizacije in s tem njena manjπa prilagodljivost, temveË predvsem sodelujoËim pomoË pri delu v projektih in s tem doseganje boljπih, kakovostnejπih rezultatov. Organizacijska struktura projektne organiziranosti Sedanja organiziranost projektnih organizacij v MO RS je nekako projektnomatriËna, vendar niso jasno razmejene relacije. Tako je na primer vodja projekta, ki prihaja z operativnega nivoja, tudi za svoje projektno delo πe vedno nekako odgovoren nadrejenemu poveljniku. To je popolnoma neprimerno, prav tako pa njegov dostop ‡ kot vodje projekta ‡ do glavnega sistema ni definiran. Prav tako na ravni MO RS in SV ni nekega formalnega telesa ali organizacije, ki bi zdruæevala projekte ne glede na vire financiranja. Zato v svoji zamisli predlagam ustanovitev prave projektno-matriËne organizacije, v kateri bi bili redni funkcijski organi MO RS in potrebni del SV v veËini tudi izvajalni sistem. Ob sedanji organiziranosti in razmejenosti funkcij med MO RS in SV ter zaradi razmeroma majhnega sistema ne pride v poπtev delovanje projektne skupine samo znotraj SV, ampak mora biti nujno samostojen del, eden izmed organov, nevezanih na SV. Vpliv SV se lahko kaæe prek vodje in Ëlanov projektne skupine ter s sodelovanjem zastopnika naËelnika G©SV in poveljnika poveljstva SV v projektnem kolegiju. Takπna organiziranost se mi zdi zelo smiselna, saj projektna organizacija opravlja svoje delo za SV, MO RS, vlado, celotno RS in njen nacionalni interes; tako se lahko izgubijo tudi negativni vpliv in interesi posameznih struktur, ki pridejo do izraza pri sedanji organiziranosti. Poudarjam, da bi morale funkcije imeti odloËilno vlogo pri izdelavi naËrtov projektov, ki jih izdeluje projektna skupina, saj sami najbolje poznajo svoje zmogljivosti in vire. Seveda sta za takπno delo pomembna izredna kooperativnost in timsko delo. 1 1 2 Milan Æurman Telo, ki bi to kooperativnost spodbujalo in bi bilo v imenu ministra glavni sistem projektni skupini oziroma skrbniπkemu sistemu, je projektni kolegij (slika 6). Zaradi politiËne funkcije ministra in njegovih mogoËih zamenjav bi to telo vodil dræavni sekretar, odgovoren za opremljanje. Minister bi seveda skladno z usmeritvami vlade odloËal, vendar predvsem na podlagi strokovnih predlogov projektnega kolegija. »lani tega bi se morali sestajati enkrat tedensko ali po potrebi. Sestavljali bi ga: najviπji zastopnik naËelnika G©SV, to je namestnik ali pomoËnik naËelnika G©SV, odgovoren za opremo in razvoj, namestnik ali pomoËnik poveljnika, odgovoren za opremo in razvoj tistega operativnega poveljstva, v katero oprema in oboroæitev prihajata, glavni vodje vseh uradov ministrstva (od Sekretariata generalnega sekretarja, Urada za vojaπke zadeve, Urada za obrambne zadeve, Urada logistike do ObveπËevalnovarnostne sluæbe). Zakaj tako visoka raven predstavnikov uradov MO RS? Zato, ker je glavna naloga vseh teh uradov podpora in pomoË SV ‡ kot najveËjemu in najpomembnejπemu organu MO RS ‡ tako z vidika kadrovske, organizacijske, pravne, finanËne kot drugih funkcij. Kot stalna sluæba za pomoË kolegiju in predvsem skrbniπkemu sistemu bi delovala tako imenovana koordinacijska projektno-svetovalna pisarna; Minister Dræavni sekretar, odgovoren za opremljanje Projektni kolegij Slika 5: Predlog projektno-matriËne organiziranosti v MO RS Sekretar generalnega sekretarja Urad za vojaπke zadeve Projektna organizacija Projekt 1 Projekt 2 Projekt 3 Projekt X 1 1 3 Urad za obrambne zadeve Urad logistike Slovenska vojska VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV Projektni kolegij Dræavni sekretar odgovoren za opremljanje Zastopnik naËelnika G©SV Zastopnik poveljnika operativnega poveljstva SV, v katerega prihaja oboroæitev Vodje uradov MO RS Vodja sektorja za opremljanje Stalna koordinacijska projektno-svetovalna pisarna Slika 6: Predlog sestave projektnega kolegija pripravljala bi gradivo, zbirala poroËila, organizirala sestanke in skrbela za neprekinjen stik z glavnim sistemom, to je z dræavnim sekretarjem oziroma ministrom. Poleg te operativne funkcije bi organizirala usposabljanje za sodelovanje v projektih; glede informiranja bi sodelovala s Sluæbo za odnose z javnostmi ter v sodelovanju s kadrovsko sluæbo skrbela za razvoj kadrov ‡ projektnega menedæmenta v MO RS in SV. Na sliki 5 je prikazan predlog projektne organiziranosti v MO RS, na sliki 6 pa πe predlog sestave projektnega kolegija. Sestava, organizacija, usposobljenost in delo projektnih skupin Za uspeπno opravljanje del in nalog projektne skupine je prvi pogoj izdelava meril za izbor vodij in Ëlanov. Vsak izmed delavcev, ki je razporejen na delo v projektno skupino, bi moral biti seznanjen s teorijo projektnega dela. Vodje, namestniki in strokovni tajniki bi za svoje delo potrebovali doloËen certifikat: ali so se udeleæili ustreznega izobraæevanja ali pa so to podroËje æe osvojili s svojo formalno izobrazbo. Za nove Ëlane projektnih skupin, ki se veËinoma menjavajo, bi stalna koordinacijska projektno-svetovalna pisarna pred zaËetkom oblikovanja projektne skupine organizirala krajπe izobraæevanje, cilj bi bil spoznavanje naËinov in metod projektnega dela. Predpogoj za uspeπno delo projektnih skupin, ki bi morale imeti za enega svojih ciljev tudi oblikovanje zmagovitega projektnega tima, je torej osvojitev znanja iz projektnega dela. Sestava projektne skupine bi bila odvisna od vrste projekta. Ob uspeπni natovski organiziranosti πtabov, na katere je preπla tudi SV, predlagam, da bi se 1 1 4 Milan Æurman tudi projektne skupine organizirale po podobnem vzorcu, seveda z moænostmi za prilagajanje trenutnim razmeram. Pa vendar bi bila sestava skupine pribliæno taka: Projektna skupina S-1 Vodja projekta Strokovni tajnik Organizacijskokadrovsko-pravni element zamagovit projektni tim S-2 VarnostnoprotiobveπËevalni element S-3 OperativnofinanËni element S-4 LogistiËnovzdræevalni element S-6 Informacijskokomunikacijski element Namestnik vodje projekta Slika 7: Sestava projektne skupine Vodja projekta naj bo skladno s teoretiËnimi izhodiπËi izbran iz operativnega menedæmenta, s formalnimi in neformalnimi sposobnostmi za obvladovanje projektnega menedæmenta. V projektu mora biti zaposlen s polnim delovnim Ëasom. Potem se vrne na staro ali viπje delovno mesto; ob izredno dobrih rezultatih se projektni vodja lahko profesionalizira in postane Ëlan stalne koordinacijske projektno-svetovalne pisarne, v kateri kot projektni vodja vodi najzahtevnejπe projekte MO RS in SV. Da lahko kandidat postane vodja projekta nabave opreme in oboroæitve za SV, mora imeti za seboj vojaπke izkuπnje na odgovornih, vodstvenih poloæajih v SV. Za svoje delo je odgovoren dræavnemu sekretarju, odgovornemu za opremljanje, ki vodi projektni kolegij. Strokovni tajnik projekta obvladuje metode mreænega planiranja in druge administrativno-organizacijske posle, potrebne za podporo vodenja projekta. V projektu (lahko jih je veË) je zaposlen s polnim delovnim Ëasom. Lahko je redni usluæbenec stalne koordinacijske projektno-svetovalne pisarne ali mlajπi, perspektiven projektni namestnik oziroma vodja z operativnega nivoja. Nabor takπnih kadrov iz operativnih enot in njihovo dodatno usposabljanje bi opravljala stalna koordinacijska projektno-svetovalna pisarna. Pogoj je ustrezna civilna izobrazba, ki ima v svojih programih tudi podroËje projektnega menedæmenta. 1 1 5 VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV Projektna skupina je torej sestavljena iz sodelavcev, ki so v projekt razporejeni za polni ali le delni delovni Ëas. Vodja projekta ter vodja glavne operativnofinanËne dejavnosti, ki je hkrati namestnik vodje projekta in strokovni tajnik, so v projekt razporejeni s polnim delovnim Ëasom. Drugi Ëlani naËeloma izvajajo projektne naloge po potrebi, vendar bi vsak od njih in njihov funkcijski vodja moral dobiti dokument oziroma odloËbo, v kateri je doloËeno, da se jim za projektno delo namenja doloËen del delovnega Ëasa. Seveda bi bilo idealno imeti celotno projektno skupino na voljo ves delovni Ëas, vendar je to povezano z razpoloæljivostjo kadrovskih virov. Za nekatere (zelo zahtevne) projekte bi seveda morala obstajati moænost profesionalizacije vseh ali le doloËenih Ëlanov skupine, torej upoπtevanje naËela prilagodljivosti organizacije razmeram. Faznost projektnih dejavnosti in kontrolne toËke Za uËinkovito kontrolo nad vodenjem in izvajanjem projektov bi moral glavni sistem od skrbniπkega zahtevati natanËno izdelane naËrte z opisanimi dejavnostmi, terminskimi roki in stroπki ter angaæiranjem razpoloæljivih virov. Vse to mora biti podrobno zajeto v fazah koncipiranja in definiranja projektov. NatanËni in realni naËrti, za katere potrebujemo strokovnjake, Ëas in tudi doloËena finanËna sredstva, so pogoj za Ëim manjπe razlike pri doseæenih rezultatih od naËrtovanih. Ob veljavnih predpisih s podroËja projektnega dela v MO RS in SV so faze opredeljene in opisane do vkljuËno definiranja projekta, vendar bi bilo treba bolj natanËno opredeliti poroËanje in prehode v naslednjo fazo, saj je uspeπno izvedena predhodna faza pogoj za prehod v naslednjo. Najslabπe je ‡ ali sploh ni ‡ opredeljena faza izvajanja projektov z njihovimi dejavnostmi, roki, resursi in stroπki. ©ele na podlagi najverjetnejπih ocen in predvidevanj (predvsem stroπkov) se odloËijo o izvajanju projekta. Æe vnaprej morajo biti doloËene odloËilne (kritiËne) dejavnosti in mejniki (milestones), ko celoten projekt lahko kakovostno in koliËinsko ovrednotimo ter sprejmemo odloËitve o nadaljevanju ali spremembah. Pri naËrtovanih projektnih dejavnostih bi morali bolj spoπtovati opredeljene roke in stroπke; dogaja se namreË, da kljub izdelanemu in potrjenemu investicijskemu programu nekatere sluæbe, ki so doloËene za izvajalni sistem, ne opravijo svojih nalog, in sicer zaradi pomanjkanja finanËnih sredstev, kadrovskih virov ali morda slabe kontrole. Ob dobri opredelitvi faz in mejnikov bi skrbniπki sistem glavnemu laæe pojasnil nastale teæave ter dobil potrebne informacije in odloËitve za nadaljnje dejavnosti. 1 1 6 Milan Æurman Podpora informacijske tehnologije ObstojeËa strojna in programska oprema, ki jo imata na razpolago MO RS in SV, omogoËata uporabo razliËnih raËunalniπkih aplikacij za izdelavo kakovostnih mreænih planov, ki omogoËajo odliËno preglednost dejavnosti, roke za njihovo izvedbo, povezanost z drugimi dejavnostmi ter tudi stroπkovni in resursni vidik. Tako bi vsaka projektna skupina in njen strokovni tajnik morala imeti na razpolago informacijsko opremo za izdelavo takπnih planov. Od moænih programskih paketov bi lahko uporabljali Microsoftov Excel, CA Super Project ali Microsoft Project. Za vodenje projekta, njegovo spremljanje in skupinsko delo bi vsak Ëlan projektne skupine na svoji lokaciji moral imeti raËunalnik, povezan prek intraneta v projektno mreæo (ki v MO RS in SV æe obstaja), da bi lahko uporabljal programske pakete, kot so Windows ’98 ‡ Program Net Meeting, Lotus K-Station in Quick Place. Tako bi lahko vsa poroËila o dejavnostih prek raËunalniπkih mreæ zbirali pri strokovnem tajniku, dostop do njih pa bi, odvisno od projekta, imeli samo doloËeni Ëlani. Prav tako bi vzpostavili povezavo med skrbniπkim in glavnim sistemom pa tudi notranji izvajalni sistem bi lahko skrbniπkemu dostavljal informacije prek raËunalniπkih povezav. Uvedba informacijske opreme v vodenje projektov in njena uporaba je nujnost, ki lahko ob minimalnih stroπkih racionalizira in poenoti delo vseh sodelujoËih v projektih, dolgoroËno pa tudi zniæuje stroπke projektne skupine: od skrajπanja porabljenega Ëasa za sestanke, administrativne zadeve, zmanjπanja porabe pisarniπkega materiala do ‡ predvsem ‡ poveËanja hitrosti in toËnosti prenosa informacij. Dokumentacijski sistem Æe v zaËetni fazi projekta doloËimo dokumente, ki jih potrebujemo pri projektnem delu. Zaradi velikega πtevila podobnih projektov v MO RS in SV bi z organizacijskim predpisom predpisali standardno vsebino in obliko dokumentov. Seveda je za nekatere dokumente (npr. odloËbo o sestavi projektne skupine) standardizirana oblika æe uveljavljena; ob sprejetju predloga o razpoloæljivem delovnem Ëasu pa bi lahko vkljuËili tudi to vsebino in πe navodila o opravljanju ali vodenju posamezne dejavnosti. Predpisanih obrazcev ni predvsem v fazi izvajanja, pri definiranju projekta pa bi morala biti predpisana πe gantogram in opis posamezne dejavnosti. 1 1 7 VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV Za poenotenje in standardiziranje poteka dela in kontrole morajo biti dokumenti ‡ obrazci ‡ ustrezno oznaËeni. Vsebovati morajo naziv ministrstva, ime in πifro projekta, trenutno fazo projekta, dejavnost, datum, zaporedno πtevilko dokumenta, πtevilo izvodov, Ëin (naziv), ime in priimek osebe, ki je dokument izdelala, æig projekta, Ëin (naziv), ime in priimek podpisnika ter njegov podpis. Za celoten sistem podatkov bi lahko uporabljali elektronski medij z elektronskim podpisom, ki je po zakonu pravno povsem enakovreden klasiËnemu podpisu [2]. Motivacijski dejavniki V sodobnih in uspeπnih organizacijah postaja projektni naËin dela vse bolj pogost, saj daje v primerjavi s klasiËnimi metodami boljπe rezultate. Navadno so projekti za organizacijo zelo pomembni. Pomenijo namreË procese, ki so drugaËni kakor osnovni, ki jih organizacija opravlja. Navadno so ti zahtevnejπi od osnovnih in zahtevajo tudi veËje finanËne vloæke. Glavni sistem æeli doseËi cilje, zastavljene s projektom, zato postavi za vodjo in Ëlane skrbniπkega sistema tiste sodelavce, za katere meni, da so s svojim znanjem, pristopom, izkuπnjami in delovnimi rezultati najzanesljivejπi porok za uspeπno doseganje zastavljenih ciljev. Za svoje delo, ki je drugaËno od obiËajnega, jih glavni sistem tudi ustrezno nagrajuje. Kot nagrado seveda lahko razumemo razliËne motivacijske dejavnike, ki delavcu spodbujajo zagon in energijo ter ga motivirajo za kakovostno opravljanje danih nalog. Motivacijski dejavnik zasluæka po Herzbergovi teoriji πtejemo med vzdræevalne dejavnike dela in ob upoπtevanju paradoksa denarne stimulacije, ki pravi: veËji je znesek, manj je pomemben v primerjavi z drugimi motivacijskimi dejavniki [8], je vendarle prav, da v MO RS in SV najprej ustrezno uredijo vpraπanje plaËil udeleæencem v projektih. Zato je nujno treba sprejeti ustrezen organizacijski predpis, ki jim bo zagotavljal omenjen motivacijski dejavnik. Zavedam se, da je plaËilo projektnega vodje 5‡8 odstotkov vrednosti projekta, kot je to navada v trænih organizacijah [3], za organizaciji, kot sta MO RS in SV, iluzija. Vrednosti projektov so namreË ogromne, denar pa je last davkoplaËevalcev. Pa vendar lahko navedem primer iz prakse, ko je moj kolega, projektni vodja v Ministrstvu za obrambo ZRN, za dobro opravljeno delo dobil enkratno nagrado v znesku 7500 EUR. 1 1 8 Milan Æurman Neka razumna koliËina finanËnih sredstev za projektnega vodjo in celotno projektno skupino mora biti zagotovljena, saj je le majhen del sredstev celotnega projekta; ta je z nemotiviranim skrbniπkim sistemom lahko obsojen na neuspeh. Po pogovorih in razpravah z vodji in s Ëlani drugih projektnih skupin bi bil variabilni znesek ‡ v viπini do 40 odstotkov bruto osnovne plaËe ‡ za vodjo ali Ëlane projektne skupine dokaj ustrezen motivacijski dejavnik. Variabilen zato, ker bi bila sredstva dodeljena posameznikom na podlagi njihovih prispevkov in rezultatov dela v minulem obraËunskem obdobju. Podoben sistem imamo v dræavni upravi s tako imenovanim stimulacijskim osebnim dohodkom, ki po zakonu znaπa do 20 odstotkov plaËe. »eprav je sistem ocenjevanja in razporejanja sredstev, ki jih ‡ resnici na ljubo ‡ nikoli ni dovolj, zelo zapleten, se mi zdi tak naËin vseeno boljπi kot avtomatsko dodeljevanje sredstev za sodelujoËe v projektu. »e bi bilo v projektni skupini 10 sodelavcev (vodjo projekta ocenjuje in mu dodeljuje sredstva glavni sistem) s povpreËno bruto plaËo 300 000 SIT, znaπa celotna masa plaË 3 000 000 SIT. Vodja projekta bi ‡ kot fiksen stroπek projekta ‡ za nagrajevanje sodelavcev tako moral vsak mesec dobiti 1 200 000 SIT, ki bi jih po svoji odloËitvi in glede na delovne rezultate sodelavcev razporedil med Ëlane projektne skupine. Enak postopek bi opravljal dræavni sekretar oziroma projektni kolegij za vodje projektov. Poleg finanËnega motivacijskega dejavnika je treba za dobro projektno delo ljudi nagrajevati tudi drugaËe. Pohvale, uradne in neuradne, ki nam vsem toliko pomenijo, Ëeprav to nekateri neradi priznajo, so le ena izmed oblik motiviranja; vsekakor pa izredno pozitivno vplivajo na delo ljudi v projektih. V organizacijah, kot sta MO RS in SV, obstaja cela vrsta priznanj, odlikovanj in medalj; to je finanËno tako zanemarljiv stroπek, pa vendar ‡ zlasti za vojaπko osebo ‡ precejπnjega pomena. Najuspeπnejπe sodelavce, ki bi uspeπno izvedli projekt, bi vsekakor lahko nagradili tudi z eno izmed teh moænosti. Prav tako je odliËen motivacijski dejavnik napotitev na πolanje v tujino (to je zlasti v SV skoraj æe redna dejavnost), obiski sejmov ali podobnih dogodkov, doma in v tujini. Sodelovanje pri odloËanju, obËutek o pozitivnem sprejemanju predlogov pri svojih nadrejenih in obËutek vrednosti ter pomembnosti za organizacijo so zelo pomembni, tako za posameznika kot za organizacijo, saj se tako krepita inovativnost in ustvarjalnost zaposlenih, vse to pa prinese boljπe poslovne rezultate organizacije. 1 1 9 VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV Moænost za napredovanje je vsekakor eden izmed tistih motivacijskih dejavnikov, ki zlasti pri zdravo ambicioznem sodelavcu lahko prinaπa odliËne rezultate. V MO RS in SV kot dokaj veliki organizaciji je moænost tako horizontalnih kot vertikalnih napredovanj vsaj teoretiËno zelo velika. Dobro opravljeno projektno delo bi lahko vplivalo na napredovanje na rednem delovnem mestu ali po projektni liniji do projektnega vodje oziroma menedæerja, Ëlana stalne koordinacijske projektno-svetovalne pisarne. Ena izmed mogoËih idej o naËinu napredovanja in prepletanju vojaπkih in projektnih dolænosti je prikazana na sliki 8. »lan stalne koordinacijske projektno-svetovalne pisarne ali poklicni projektni menedæer bo do tega poloæaja priπel med gradnjo kariere, tako na vojaπkem kot projektnem podroËju. Z ustreznim πolanjem iz vojaπkih in projektnih vsebin bi bil po svojem poloæaju izenaËen z vojaπkim Ëinom polkovnika ali brigadirja. Vse navedeno je seveda samo del motivacijskih dejavnikov, ki bi lahko pozitivno vplivali na delo projektnih skupin. Najpomembnejπe pa je, da bi uvedba takπnih motivacijskih dejavnikov poveËala zanimanje za ne najbolj priljubljeno delo v projektih MO RS in SV. SKLEP Problematiko in reπitve, navedene v prejπnjih poglavjih, bi seveda lahko opisal πe podrobneje in za doloËene reπitve predlagal tudi alternativne. Vendar je bil namen strnjeno pokazati na nekatera podroËja projektnega dela v MO RS in SV, ki bi jih lahko z majhnimi organizacijskimi spremembami in stroπki ter pozitivnim pristopom precej izboljπali. Uvedba omenjenih reπitev oziroma izboljπav stanja po mojem mnenju ne bi smela biti teæavna in bi jo morali celo pospeπiti, da izboljπamo kakovost dela, poslovanje in racionalizacijo stroπkov. Za uvedbo sprememb bi glavni sistem lahko doloËil tim, ki bi podrobno preuËil predloge, ki se tiËejo projektnega dela in izdelal kakovosten predlog odgovornim organom MO RS oziroma ministru za obrambo. Predlagani organizacijski predpisi in spremembe, ki imajo za cilj racionalizacijo in ekonomiËnost, bi morali zaæiveti zelo hitro, saj se bo MO RS skladno z zakonom o TRP tudi v letih 2003‡2007 intenzivno ukvarjal s projekti nabav nove oboroæitve in opreme ter njihovega uvajanja v uporabo. 1 2 0 Milan Æurman Seznanitev s teoretiËnimi izhodiπËi o projektih ‡ predmet vodenje projektov Fakulteta za organizacijske vede ©ola za Ëastnike (podporoËnik) Poveljnik voda (poroËnik) Projektni tajnik ©tabni teËaj ‡ teËaj za poveljnike baterij, Ëet Slika 8: Razvoj kadra s podroËja projektnega dela Poveljnik baterije, Ëete (stotnik) TeËaj: Delo v projektnih skupinah in vodenje projektov PomoËnik ‡ namestnik poveljnika bataljona (stotnik ‡ major) » lan projektne skupine ‡ vodja dejavnosti, namestnik vodje projekta Viπji πtabni teËaj ‡ teËaj za poveljnike bataljonov Poveljnik bataljona (podpolkovnik) ALI ALI Vodja projekta Generalπtabni teËaj ‡ teËaj za najviπje dolænosti TeËaj: Projektni menedæment Polkovniπke in viπje dolænosti » lan stalne koordinacijske projektno-svetovalne pisarne poklicni projektni menedæer 1 2 1 VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV L I T E R AT U R A 1. Department of Defense of the USA, Systems Management College, Defense Systems Acquisition Management Process, DSMC Chart # 3000 R3, Washington D.C. 1999 (Chapter 1). 2. GriËar, J., Predavanja, Poslovni informacijski sistem, 2000/2001, FOV, marec 2001. 3. Kern, T., Predavanja, Vodenje projektov, 1999/2000, FOV, maj 2000. 4. KovaË, J., ur., Sodobne oblike in pristopi pri organiziranju; Kern, T., Nove smeri projektnega naËina dela s poudarkom na pripravi projektov prenove poslovnih sistemov s procesnega vidika, Moderna organizacija, Kranj 1999 (str. 371‡396). 5. Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije; Pravilnik o metodologiji in postopkih opremljanja z namensko in investicijsko opremo, Ljubljana 1999. 6. Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, spletna stran na internetu (http:/www.mo-rs.si). 7. Rant, M., Jeraj, M., LjubiË, T., Vodenje projektov (druga izdaja), ORFIN Radovljica, d. o. o., Radovljica 1998. 8. Uhan, S., Predavanja, Vrednotenje dela, 1998/1999, FOV, december 1998. 9. Zakon o obrambi: Ur. list RS, πt. 82/94, str. 5029. 1 2 2 Simon KavËiË RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI P O V Z E T E K »lanek obravnava sisteme za podporo odloËanju optimiziranja logistiËnih poti. To so sistemi, s pomoËjo katerih lahko dobimo vse predvidljive podatke o nameravani poti. Najpreprostejπi sistemi so primerni za osebno uporabo, z njimi naËrtujemo izlete ali popotovanja, profesionalni uporabi pa so namenjeni kompleksnejπi, veËji sistemi, ki nam brez teæav izraËunajo, prikaæejo in izpiπejo optimalne poti za ves vozni park velikega prevozniπkega podjetja. Sistemi za optimizacijo poti sodijo med geografske informacijske sisteme. Ti nam omogoËajo vidni prikaz podatkov, prostorsko razumevanje pojavov in procesov ter predstavitev podatkov in rezultatov raziskav v kartografski obliki. Ker slika pove veË kot tisoË besed, so kartografski izdelki dobra in razumljiva predstavitev evidenc, analiz, rezultatov vrednotenj in napovedi. V zadnjih letih so osebni raËunalniki postali veliko hitrejπi in zmogljivejπi, shranijo lahko veliko veË podatkov, cenovno pa so dostopni πirπemu krogu uporabnikov. Zmogljivosti povpreËnih raËunalnikov so sedaj takπne, da na njih brez teæav obdelujemo velike geokodirane baze podatkov in obseæen slikovni material. GIS-okolje je tako postalo dostopno veliko veËjemu krogu uporabnikov. 1 2 3 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI K L J U » N E B E S E D E podpora odloËanju, odloËitveni proces, digitalni model reliefa, Geografski informacijski sistem (GIS), prostorski podatki, vozliπËe, povezave, zavijanje, simulacije, modeliranje, sistem, mreæa, impedanca. A B S T R A C T Subject of this article theme are computer based decision support systems for optimizing logistic paths. With these systems, we can get all those foreseeing data about paths we intent to make. There are many ways system can work. Basic system are appropriate for personal use, planing trips for instance, more complex, bigger systems can do a lot more. They can calculate and show us optimal paths for whole fleet of vehicles at the same time. Decision support systems for optimizing logistic paths are part of Geographic information systems. Geographic information systems can make feasible visualization of data, understanding appearances and processes in space. With GIS tools we can easily present data and research results in chart form. And because picture can tell more than thousand words, charts forms are good and understanding presentation of facts, analyzes, results of valuations and predictions. In last few years personal computers become faster and more efficient, can store much more data and cost less. Working capacity of contemporar y PC is now sufficient enough to process large geodatabases. GIS environment become available for much more users. K E Y W O R D S decision support, decision process, Digital Elevation Model, Geographic Information System, space data, node, edge, turn, simulations, modeling, system, network, impedance. 1 2 4 Simon KavËiË UVOD OdloËanje je obiËajno del sploπnega reπevanja problemov in nastopa kot pomembna miselna aktivnost na vseh podroËjih Ëlovekovega delovanja. Zahtevnost in zapletenost pri sprejemanju odloËitev izhaja iz: ‡ velikega πtevila dejavnikov, ki vplivajo na odloËitev, ‡ nepoznavanja posameznih razliËic, ‡ velike koliËine razliËic, ‡ nepoznavanja odloËitvenega problema in ciljev odloËitve, ‡ sodelovanja veË ljudi, ki imajo razliËna mnenja in cilje in ‡ omejenih sredstev, vkljuËno s Ëasom, za sprejem odloËitve. OdloËanje je proces, v katerem izbiramo razliËico, ki nam skladno z naπimi cilji med danimi najbolj ustreza. »lovek se lahko zelo dobro odloËa v okviru enega pogleda - parametra. Mnogo teæje pa se odloËamo v primeru veË parametrov. Pri takem odloËanju potrebujemo pomoË, ki nam jo nudi informacijska tehnologija. Pri odloËitvenem procesu si lahko pomagamo s sistemi za podporo odloËanju. To so obiËajno raËunalniπki programi, ki nam olajπajo delo v procesu odloËanja. OdloËevalec mora dobro poznati problem in tehnologijo za pomoË pri delu. Informacije, ki jih upoπtevamo pri odloËanju, Ërpamo iz sistema in njegove okolice (RajkoviË, V). Problem, ki se nam pojavi pri optimiziranju logistiËnih poti, je problem trgovskega potnika (ang. Travelling Salesman Problem ‡ TSP). »im hitreje in s Ëim manj napora je treba obiskati Ëim veË lokacij ter pri tem upoπtevati spremembo lokacij, Ëasovne (npr. okvare avtomobila) in fiziËne ovire (npr. zapore cest). Torej gre hkrati za optimizacijo in prilagodljivost. Dodatna teæava je, da moramo optimizacije in prilagodljivosti nauËiti neæivo snov, raËunalnike, v nasprotju z æivimi bitji, ki so se optimizacije in prilagodljivosti priuËila skozi izkuπnje med dolgotrajno evolucijo. PROCES ODLO»ANJA Proces odloËanja kot iskanje in izbiranje najprimernejπih alternativ za reπevanje nekega problema poteka prek analize in sinteze. Analiza in sinteza sta dva temeljna procesa, ki opredeljujeta Ëlovekov naËin miπljenja in sta prisotna pri reπevanju kateregakoli problema, ne glede na sestavljenost in kompleksnost problema, ki sicer terja bolj ali manj zapletene postopke. V procesu odloËanja kot miselnem procesu pri reπevanju problemov lahko loËimo induktivni in deduktivni pristop. SoËasna uporaba dedukcije in indukcije ter njuno 1 2 5 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI medsebojno prepletanje ustvarjata moænosti, da se v procesu miπljenja bolj pribliæamo objektu, ki je predmet naπega zanimanja, s tem pa πele ustvarjamo pogoje za razreπitev problema, ki je pred nami. Proces odloËanja lahko analiziramo in prouËujemo na podlagi razliËnih teorij in metodologij (Jennings D., Waattam S., 1998, str. 56). Teorije: ‡ teorija opisovanja, ‡ teorija pojasnjevanja, ‡ vedenjska teorija, ‡ ekonomska teorija, ‡ predpisani modeli. Metode: ‡ linearno programiranje, ‡ verjetnostni raËun, ‡ teorija iger, ‡ metode napovedovanja, ‡ teorija Ëasovnih vrst, ‡ simulacije. Proces odloËanja ima lahko obeleæje racionalnosti ali pa iracionalnosti: ‡ racionalnost (odloËitve so rezultat logiËne analize in veljavnih informacij), ‡ iracionalnost (odloËitve so rezultat interesa, motivacije, intuicije ali pa navdiha). Modeli in metode, ki jih uporabljajo pri odloËanju, so zgrajeni na predpostavki, da se akterji v procesu odloËanja lahko obnaπajo racionalno ali iracionalno. Podlage iracionalnemu obnaπanju niso le v osebnih znaËilnostih akterjev, temveË tudi v okoliπËinah, da je alternativ za reπitev nekega problema vedno zelo veliko, informacije, ki so dostopne akterjem v procesu odloËanja in so potrebne za odkrivanje in vrednotenje alternativ, pa niso vedno na voljo. Racionalnost se zato dosega zlasti v proceduri. Kako odloËevalci dojemajo problemsko situacijo, je odvisno od : ‡ pozornosti, ‡ spomina, ‡ raziskovalnih, spoznavnih metod, ‡ predispozicij, ‡ dojemljivosti odloËevalcev. 1 2 6 Simon KavËiË V teoriji se je uveljavila Ëlenitev procesov odloËanja po naslednjih vidikih: po znaËilnostih problemske situacije, po izbrani strategiji v procesu odloËanja, po stopnjah ‡ fazah procesa odloËanja, po sestavi in znaËilnostih udeleæencev, po znaËilnostih druæbenega okolja, po problemskih podroËjih, ki so predmet odloËanja, po odloËitvenih ravneh (upravljalska, managerska in individualna), po trajanju posledic ( kratkoroËne, srednjeroËne in dolgoroËne odloËitve). Po znaËilnostih problemske situacije loËimo: ‡ problemske situacije gotovosti (uporabimo lahko metode linearnega programiranja), ‡ problemske situacije tveganja ( uporabimo lahko metode verjetnostnega raËuna, Ëasovne vrste in simulacije), ‡ problemske situacije popolne negotovosti (uporabimo lahko izkuπnje in intuicijo). Po izbrani strategiji v procesu odloËanja loËimo: ‡ raËunalniπko strategijo (znan je cilj in tudi naËin ‡ pot za dosego cilja), ‡ strategijo kompromisa (znana je pot ‡ naËin, ni pa operacionaliziran cilj), ‡ strategijo presojanja (znan je cilj ni pa znana pot ‡ naËin za dosego cilja), ‡ inspiracijsko strategijo ( nista operacionalizirana ne cilj in tudi ne pot ‡ naËin za dosego cilja). Pri prouËevanju procesa odloËanja je treba upoπtevati individualne znaËilnosti akterjev v procesu odloËanja, znaËilnosti sistema ter priËakovanja in zahteve okolja. Na odloËitve v pogojih tveganja in negotovosti imajo pomemben vpliv naslednje individualne znaËilnosti udeleæencev v procesu odloËanja: ‡ podzavestni procesi, ‡ intuitivni procesi, ‡ teænja k izogibanju negotovosti, ‡ proces odloËanja kot napetost in stres. Negotovost in tveganje pogosto spremljata akterje pri odloËanju. Dejavniki, ki pri odloËevalcih pospeπujejo nagnjenost, da sprejmejo tveganje, so: ‡ inteligenca in druge osebne znaËilnosti udeleæencev pri odloËanju, ‡ priËakovanja in potrebe udeleæencev, ‡ obseg relevantnih informacij, s katerimi razpolagajo udeleæenci, ‡ sestavljenost problema in moæne alternative. Ker je odloËanje izpostavljeno pritisku zaradi negotovosti in tveganja ter odgovornosti zaradi moænih negativnih posledic neke odloËitve, prevladujejo med udeleæenci v procesu odloËanja tipiËni vzorci obnaπanja, in sicer: 1 2 7 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI ‡ teæijo h kontinuiteti in se izogibajo reπitvam, ki terjajo nujne spremembe, ‡ izogibajo se odloËitvam tako, da odgovornost prenaπajo na druge ali da z odloËitvami odlaπajo, ‡ radi sledijo dobro organiziranemu iskanju za reπitev problema. Pri odloËanju se ni mogoËe izogniti prevladujoËim dejavnikom v okolju, kot so : ‡ druæbene norme, ‡ moralno obnaπanje, ‡ legalne prepovedi, ‡ kulturne dimenzije. Proces odloËanja je miselni proces, ki lahko postane bistveno bolj uËinkovit z uporabo ustreznih metodologij in tehniËnih sredstev. OdloËevalec je oseba, ki mora izbrati naËin, metode in sredstva za reπevanje problema. Dobro mora poznati problem in tehnologijo za podporo odloËanju. Informacije, ki jih upoπtevamo pri odloËanju, Ërpamo iz sistema in njegove okolice. »lovek se lahko dobro odloËa v pogojih enostavnih problemskih situacij v okviru enega pogleda ‡ parametra. Mnogo teæje pa se odloËamo v primeru veË parametrov. Pri takem odloËanju potrebujemo pomoË, ki nam jo nudi informacijska tehnologija. Problem definiramo kot oviro, ki onemogoËa normalno delovanje in æivljenjski ciklus sistema. Cilji odloËanja so: ‡ odloËanje nas mora pripeljati vsaj do dobre, Ëe ne najboljπe odloËitve; ‡ postopek odloËanja mora biti kakovosten glede na Ëas, uporabo dodatnih virov, enostavnost in usklajevanje razliËnih interesov; ‡ pri odloËanju moramo priti do znanja, s katerim bomo uspeπno sprejeli odloËitev. V primerih, ko se odloËamo na osnovi razliËnih pogledov na variante, govorimo o veËparametrskem odloËanju. Skoraj vsi realni odloËitveni problemi so veËparametrski. PreferenËna relacija uredi mnoæico variant po zaæelenosti, ustreznosti oziroma koristnosti. Z njo doloËamo koristnost variant. Racionalna odloËitev pomeni izbiro tiste variante, ki je najbolj zaæelena. V sploπnem je takih variant lahko veË. V odloËitveni praksi obiËajno skuπamo preferenËno relacijo nadomestiti s funkcijo koristnosti oziroma zaæelenosti. Racionalna odloËitev je potem izbira variante. 1 2 8 Simon KavËiË Funkcija koristnosti je kriterijska funkcija. Z njo doloËamo koristnost variant na osnovi posameznih parametrov oziroma kriterijev in njihove medsebojne povezave. Pri veËparametrskem odloËanju predpostavljamo opisljivost razliËic in obstoj ustrezne funkcije koristnosti. Funkcijo koristnosti v praksi postavi Ëlovek, ki se odloËa na podlagi izkuπenj in znanja. Sistem mora za svoj obstoj izpolnjevati naslednje cilje: ‡ kakovost storitev in proizvodov, ‡ upoπtevanje rokov izvedbe nalog, ‡ fleksibilnost, ‡ finanËna uspeπnost opravljenih projektov in celotnega sistema, ‡ razvoj sistema skladno z razvojem okolja. Pri odloËitvenem procesu si lahko pomagamo s sistemi za podporo odloËanju.To so obiËajno raËunalniπki programi, ki nam olajπajo delo v procesu odloËanja. V bazah podatkov imamo zbrane podatke, ki jih s pomoËjo raËunalniπkih programov spremenimo v informacije. RaËunalniπko podprte metode omogoËajo : ‡ neposredno analitiËno izraæanje funkcij, ‡ parametrizacijo vnaprej pripravljenih funkcij, ‡ definiranje funkcij po toËkah, ‡ zajemanje v grafiËni obliki. V procesu odloËanja izbiramo: ‡ cilje, ‡ alternative, ‡ metodoloπke omejitve in ‡ omejitve virov. »e so razliËice slabo ali nepopolno definirane, nastanejo teæave. Prav tako oteæuje odloËitev veliko πtevilo razliËic. Parametri, ki vplivajo na odloËitev, so lahko slabo definirani, neznani, spregledani ali teæko merljivi, cilji pa zapleteni, nepopolni, negotovi, protislovni, neusklajeni. Lahko pa imamo veliko πtevilo parametrov in se teæko odloËamo, ker jih moramo upoπtevati glede na pomembnost. Omejitve virov so lahko Ëasovne, kadrovske in druge. Pogosto imamo teæave zaradi pomanjkljivega poznavanja podroËja. Pri ocenjevanju kakovosti odloËitve se pojavijo metodoloπke omejitve. Okolje se ves Ëas spreminja, s tem pa se spreminjajo tudi njegove potrebe in zahteve do sistema. Sistem se mora ves Ëas prilagajati potrebam okolja. Poleg avtomatizacije procesov je pomemben del tudi Ëlovek, ki s svojo intuicijo, domiπljijo, 1 2 9 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI kreativnostjo in fleksibilnostjo upravlja sistem. OdloËitveni proces je proces sistematiËnega zbiranja in urejanja znanja. Zagotovil naj bi dovolj informacij za primerno odloËitev, zmanjπal moænost, da bi kaj spregledali, pospeπil in pocenil proces odloËanja ter dvignil kakovost odloËitve. Poteka po spodaj navedenih fazah, ki se lahko med seboj tudi prepletajo in ponavljajo: ‡ identifikacija problema, ‡ identifikacija kriterijev, ‡ opis alternativ, ‡ obteæitev kriterijev pri izbiri alternativ, ‡ definicija funkcij koristnosti, ‡ vrednotenje alternativ, ‡ analiza in razlaga, ‡ sklep. Ko smo odgovorili na vsa ta vpraπanja, pridemo do konËne reπitve odloËitvenega procesa. Pri tem nam lahko izdatno pomagajo raËunalniπka orodja, ki so za to prirejena tako, da nam omogoËajo natanËnejπo analizo in sistematiËnost ocenjevanja. OdloËitvene modele uporabljamo za izboljπanje naπih odloËitev. OdloËitveni model je boljπi od drugega takrat, ko se z njegovo uporabo bolj pribliæamo naπim ciljem. OdloËitveni proces je proces sistematiËnega zbiranja in urejanja odloËitvenega znanja. Ocenjujemo na osnovi kriterijev. Funkcije koristnosti opredeljujejo vpliv posameznih kriterijev na celotno odloËitev in izraæajo odloËitveno moË posameznega kriterija. Alternative opiπemo z vrednostmi po osnovnih kriterijih v listih drevesa. KonËno oceno alternativ dobimo po vrednotenju (RajkoviË, V). Geografski informacijski sistemi Geografski informacijski sistemi so raËunalniπko podprti prostorski informacijski sistemi za zajem, prikazovanje in distribucijo prostorskih podatkov ter informacij. To pomeni, da so podatki vezani na prostor, torej do podatkov pristopamo skozi prostorske koordinate. Podatke shranjujemo v tako imenovane podatkovne sloje. Vsak sloj nosi v sebi eno vrsto podatkov. Podatki so v grafiËni obliki. Vsak grafiËni element, poligon, linija ali toËka pa skriva v sebi atributne podatke, ki ga opisujejo. GrafiËne podatke lahko med seboj prekrivamo v razliËnih kombinacijah v obliki prosojnic. S tem dobimo nove kombinacije podatkov, kar pomeni, da podatkom damo novo, dodano vrednost. Take 1 3 0 Simon KavËiË postopke imenujemo prostorske analize. Izvajanje prostorskih analiz je najveËja moË prostorskih informacijskih sistemov, saj nam nudijo neizËrpen vir izvedenih informacij, s pomoËjo katerih lahko izvajamo dela na operativnem podroËju ali pa uresniËujemo strateπke odloËitve na nivoju vodstva. Torej je uporabnost GIS-a neizËrpna. Uporabljamo ga tako v dræavni upravi, lokalnih skupnostih kot v velikih poslovnih sistemih ter manjπih podjetjih (www.monolit.si). Sistem GIS obsega 5 osnovnih elementov: ‡ strojno opremo, ‡ programsko opremo, ‡ geokodirane baze podatkov, ‡ organizacijo, postopke, metodologijo in ‡ ljudi. Organizacijsko GIS razdelimo na tri podsisteme : ‡ zajem podatkov, skeniranje, vektorizacijo in geolociranje (doloËitev poloæaja v prostoru), ‡ manipulacijo s podatki, vzdræevanje, pregledovanje in prostorske analize ter ‡ prezentacijo, izrise, izpise ‡ digitalno kartografijo. Na voljo je veË definicij geografskih informacijskih sistemov. MogoËe je med boljπimi naslednja: flGeografski informacijski sistem je organiziran sistem raËunalniπke strojne in programske opreme, geografsko opredeljenih podatkov, osebja in naËina dela, ki omogoËa uËinkovit zajem, shranjevanje, urejanje, posodabljanje, analizo in razliËne predstavitve vseh oblik geografsko opredeljenih podatkov« (ESRI, 1994). Obstajajo tudi drugaËne, preprostejπe definicije, kot je na primer: flGeografski informacijski sistem je raËunalniπki sistem, ki je zmoæen zbiranja, vzdræevanja in uporabe podatkov, ki opisujejo stanje v prostoru« (ESRI, 1994). GIS torej predstavlja organiziran sistem po obliki in vsebini razliËnih podatkov, ki imajo to skupno lastnost, da vsebujejo tudi prostorsko informacijo ‡ so prostorsko enako opredeljeni. V GIS-okolju je omogoËeno zbrati, povezati in vzdræevati podatke v smiselni celoti, ki v ustrezno urejenem sistemu omogoËajo izvajanje in sintezo sekundarnih podatkov. Dobra orodja, ki jih programska oprema GIS vsebuje, omogoËajo modeliranje in analizo procesov v prostoru ter ugotavljanje trendov razvoja. GIS je sistem, ki daje odgovore na vpraπanja, kot so: kje, kaj, koliko, kako, kam. Predvsem pa omogoËa vizualizacijo podatkov, prostorsko razumevanje pojavov in procesov. S tem je moËno olajπano razumevanje dogajanj, ki so vezana na prostor. Z GIS-orodji 1 3 1 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI z lahkoto predstavimo podatke in rezultate raziskav v kartografski obliki. In ker slika pove veË kot tisoË besed, so kartografski izdelki dobra in razumljiva predstavitev evidenc, analiz, rezultatov vrednotenj in napovedi. Dobro zasnovan GIS pomeni visoko stopnjo organiziranosti. Elementi GIS-sistema niso samo podatki, temveË tudi raËunalniπka strojna in programska oprema, ljudje, postopki in organiziranost dela. GIS je sistem v pravem pomenu besede. Vsi elementi so pomembni, nekateri bolj, drugi manj. Izpad ali slabo delovanje enega dela sistema ima za posledico slabe rezultate ali nedelovanje celega sistema. Pogosto se zgodi, da se naËrtovalci GIS-sistema premalo zavedajo pomembnosti usklajenosti elementov sistema in njihovega delovanja. NaËrtovanje GIS je zahtevno delo, v okviru katerega je treba predvsem doloËiti potrebe uporabnikov in skozi ta spoznanja zasnovati in oblikovati vse komponente sistema. GIS-tehnologija se zelo intenzivno uveljavlja na vseh podroËjih, kjer je prostorska informacija bistvenega pomena. Predvsem so to: ‡ naËrtovanje in urejanje prostora, ‡ evidentiranje naravnih virov, ‡ reπevanje okoljevarstvene problematike, ‡ demografske raziskave, ‡ poslovne aplikacije itn. Prednost GIS-a je v tem, da ne gre le za zbirko podatkov, temveË za sistem, znotraj katerega je mogoËe podatke o prostoru analizirati in ustvariti nove informacije. Vse to je mogoËe le na osnovi kvalitetnih podatkov. Kvaliteto geografskih podatkov lahko opredelimo kot: ‡ pozicijsko natanËnost, ‡ Ëasovno natanËnost, ‡ atributno natanËnost in ‡ poreklo. Kot vidimo, na natanËnost in s tem kvaliteto teh podatkov vpliva veË faktorjev. Pomembna je pravilna lokacija objektov, aæurnost (hitrost zajema sprememb, ki nastanejo v prostoru), relacija med objekti in atributi (http://www.bf.uni-lj.si). PROSTORSKE MREÆE Slehernemu posamezniku se je gotovo æe kdaj pripetilo, da se je izgubil. V takπnem trenutku se zavemo neprijetnega obËutka, da se ne znajdemo v prostoru, da se ne moremo orientirati. ©ele tedaj spoznamo pravi pomen in vlogo prostorskih podatkov, ki nam omogoËajo opredeliti dogodke in osebe v prostoru. 1 3 2 Simon KavËiË Informacijska tehnologija iz dneva v dan moËneje vpliva na poslovanje in delovanje organizacij. Po moËi in velikosti tega vpliva jo lahko primerjamo z najveËjimi izumi in inovacijami tega stoletja. Uvajanje raËunalniπko podprtih informacijskih sistemov v poslovanje razliËnih dejavnikov druæbe postaja æe skoraj obvezno. Z uporabo digitalnih podatkov in novimi povezavami posameznih podatkovnih nizov med seboj se odpirajo nove razseænosti in pogoji za nova spoznanja o dogajanju v prostoru. V informacijsko razvitih okoljih sodeluje vsak dan veË ljudi v procesih uporabe prostorskih digitalnih podatkov. Da lahko prostor, v katerem bivamo, upodobimo na zaslonu raËunalnika, ga je treba primerno opisati in strukturirati. Æe sredi osemdesetih let smo se sreËali s prvimi geografskimi informacijskimi sistemi (ang. geographical information system), ki so, Ëe jih opredelimo kar se da ozko, zbirka raËunalniπkih programov, namenjenih obdelavi podatkov s prostorsko ali kartografsko komponento. Podatki, ki jih povezujemo in obdelujemo znotraj geografskih informacijskih sistemov, so zbrani in opredeljeni na podlagi prostorskih poloæajev, zato mora biti tovrstna programska oprema drugaËna od tiste za obdelavo baz podatkov. V geografskih informacijskih sistemih se sreËamo s potrebo strukturiranja podatkov iz realnega sveta z namenom, da bi obdelali in primerjali dogodke iz vsakdanjega æivljenja. PriËakovati je, da bodo imeli naslednji rodovi geografskih informacijskih sistemov πe bolj izpopolnjene moænosti analiz in bodo boljπi tudi od orodij, ki so danes morda πe povsem nepredstavljiva. Hkrati pa se je treba zavedati, da ti sistemi nikoli ne bodo sami od sebe reπevali problemov. Preden se spoprimemo z zahtevnimi prostorskimi analizami, moramo ustvariti primerno bazo geografskih podatkov, ki bo ustrezala naπim æeljam in potrebam. Geoinformacijska infrastruktura Glede na oceno, da je danes veË kot 80 odstotkov informacij geolociranih oziroma nosijo prostorsko komponento, lahko z gotovostjo trdimo, da so geografske informacije sestavni del geoinformacijske infrastrukture vsake dræave. Pod pojmom geoinformacijska infrastruktura razumemo mnoæico geokodiranih podatkovnih baz, standardov, tehnologije in tehnike pa tudi metodologije, znanja in veπËin, nadaljnjo organizacijo, upravljanje in vodenje ter politiko omogoËanja, podpore ter zagotavljanja uspeπnega in uËinkovitega procesa odloËanja s pomoËjo in na podlagi geokodiranih informacij. 1 3 3 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI Sodobno zasnovan sistem dræavne geoinformacijske infrastrukture namreË predstavlja garancijo za dosego uËinkovite javne uprave in vzpostavljenega trga geografskih informacij. Geoinformacijska infrastruktura mora vsebovati vsaj naslednje elemente: ‡ podatke, ki omogoËajo uporabnikom preprosto nadgradnjo in izmenjavo med posameznimi skupinami uporabnikov, ‡ komunikacijske naprave in predpise o pravilih komuniciranja, ‡ aplikativno komponento, kjer sploπne zahteve dobijo praktiËno vrednost v konkretni situaciji. Izraz geoinformacijska infrastruktura se je prviË pojavil v zaËetku osemdesetih let v Kanadi, ko je dræavna kartografska agencija zaËela uporabljati prednosti, ki jih je ponujal razvoj informacijske infrastrukture. Z izmenjavo geodetskih in kartografskih podatkov v digitalni obliki so zaËeli izboljπevati svojo uËinkovitost in storilnost. V industrijsko razvitih dræavah porabijo dræavni organi in gospodarske organizacije veË bilijonov dolarjev za pridobivanje geografskih informacij ter za vzpostavitev in vzdræevanje baz geografskih podatkov. Ta podatek nam najlepπe ponazarja pomen geografskih informacij v procesu razvoja informacijske tehnologije. Kot primer lahko navedemo hiter razvoj prostorskega naËrtovanja in upravljanja z zemljiπËi. V vseh teh procesih so potrebni πtevilni prostorski podatki iz razliËnih virov in razliËnih upravljalcev podatkovnih baz (vir: Geodetska uprava Republike Slovenije). Modeliranje infrastrukture Ekonomski temelj naπega sveta je infrastruktura. Ceste, daljnovodi, kablovodi in cevovodi omogoËajo gibanje ljudi, blaga, energije, vode in idej. Ta infrastruktura je modelirana v obliki mreæ, katerih forma, kapaciteta in uËinkovitost imajo odloËilen vpliv na naËin æivljenja in dojemanje sveta okoli nas. Geometrijska mreæa omogoËa nov nivo za naravno modeliranje infrastrukture. Osnovne koristi geometrijskega mreænega modela so: ‡ Urejanje omreæja je lahko. Pri dodajanju segmenta je mogoËe zagotoviti prikljuËitev skladno s prikljuËitvenimi pravili. ‡ Segmenti lahko predstavljajo kompleksne dele mreæe, kot so npr. stikala. To poenostavi urejanje in omogoËa kreiranje preglednejπih shem z manj segmenti v mreæni predstavitvi. 1 3 4 Simon KavËiË ‡ Serija preprostih in naprednih reπitev analiz mreæe je vgrajenih v aplikacije, kot je ArcInfo, in so æe pripravljene za uporabo. Analiza mreæe je hitra celo pri zelo velikih bazah podatkov. ‡ Veliko ljudi lahko simultano ureja isto omreæje v skladu s potrebami svojih organizacij. Omreæja so preprosta. Obsegajo dve osnovni komponenti: povezave in vozliπËa. ‡ Povezave so npr. ulice, cevovodi, vodne struge, ‡ vozliπËa pa so cestna kriæiπËa, varovalke, stikala, pipe in stiËiπËa vodotokov. Slika 1: Shema omreæja Vir: www.fgg.unilj.si/~/sdrobne/. Povezave povezujejo vozliπËa in omogoËajo pretok (avtomobili, voda, elektrika) na druge povezave. Iz te preproste ideje lahko zgradimo mreæo, ki jo lahko uporablja katerakoli od πtevilnih aplikacij. Nekaj primerov: ‡ dostavna sluæba optimizira dostavo po uliËnem sistemu; ‡ distributer elektrike lahko ugotovi lokacijo napake glede na prejeti klic prizadetega odjemalca; ‡ okoljevarstvena organizacija lahko na podlagi vzorcev ugotovi potek kontaminiranega toka vode; ‡ πola lahko poiπËe optimalno pot πolskega avtobusa; ‡ voznik lahko z uporabo GPS-sistema poiπËe optimalno pot do cilja, glede na razmere na cesti; 1 3 5 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI PROMETNE MREÆE Prometni model zahteva velike koliËine podatkov, kot so: prometna mreæna topologija, mreæni prometni podatki, podatki obmoËja in potovalne matrice. Za upravljanje teh podatkov je najbolj primerno orodje GIS. Izvajanje prometnega modela v GIS-u nam lahko prinese veliko prednosti, saj tako laæje upravljamo s podatki, laæja pa sta tudi kontrola in prikazovanje rezultatov. Zaradi tega je modeliranje prometa tisto podroËje v prometnem planiranju, kjer je GIS najbolj uporaben, vendar pa prometni model zahteva zapleteno topologijo. GIS je bil prvotno namenjen prikazovanju rezultatov prometnega modela in ne kot aktivno orodje za gradnjo baz podatkov za prometni model. Topologija v prometnem modelu Prometni model uporablja dve vrsti podatkov ali spremenljivk: spremenljivke, od katerih je promet odvisen, oznaËujoË tolmaËene spremenljivke in prometne podatke, ki jih uporabljamo za ocenjevanje in kalibriranje modelov. TolmaËene spremenljivke so ponavadi loËene v spremenljivke (ali podatke), ki opisujejo potrebo po potovanju (potovalni potencial ali zahteva), ter spremenljivke, povezane s prometno mreæo, ki opisujejo odpor do potovanja (oskrbovalna stran prometnega modela). Socioloπko-ekonomske spremenljivke so pogosto vkljuËene v strukturo podroËja v prometnem modelu in jih vodimo kot podroËne podatke. Prometna mreæa je lahko opisana kot zapletena topologija, ki vkljuËuje povezave, vozliπËa, zavijanja in poti. Prometni model vsebuje razliËne mreæe: na primer avtomobilsko, kolesarsko ali javno transportno mreæo. Nekatere mreæe so zelo povezane: na isti cesti imamo avtobuse, avtomobile, kolesarje, peπce. Nekatere so le delno povezane: na isti cesti so avtobusi, avtomobili, kolesarji in peπci, vendar loËeno, tako da so avtobusi in avtomobili na cesti, kolesarji na kolesarskih stezah in peπci na ploËnikih. Nekatere pa so popolnoma loËene: avtoceste, æelezniπke proge. Za doloËeno potovanje lahko uporabimo razliËne mreæe: zaËnemo na primer s kolesom do æelezniπke postaje, nadaljujemo z vlakom do mesta, nato peπ do avtobusne postaje in nato nadaljujemo z avtobusom do konËne toËke potovanja. Vsakemu podroËju je dodano vozliπËe, ki pomeni zaËetno in konËno toËko poti in je povezano s prometno mreæo preko enega ali veË vozliπË v mreæi. Tako vozliπËe, imenovano prikljuËno vozliπËe ali centroid, je lahko konËno vozliπËe doloËenega cestnega odseka. Ta cestni odsek opisuje potovalno razdaljo od zaËetne toËke do glavne prometne mreæe. 1 3 6 Simon KavËiË Slika 2: Razmerja med strukturo podroËja in prometno mreæo Vir: www.esri.com. Slika 2 je primer razmerja med strukturo podroËja in prometno mreæo. Notranja razdalja je povpreËna razdalja poti znotraj obmoËja. Informacija o potovalnem vzorcu je Ëesto predstavljena kot potovalna matrica, ki na drugaËen naËin predstavlja promet med zaËetnim in ciljnim podroËjem vseh potovanj. Procedure za prikljuËevanje podroËij in prikljuËnih vozliπË na mreæo Za kalkulacije v prometnem modelu je treba povezati podroËja in prometno mreæo. To storimo preko prikljuËnih vozliπË (centroidov). Kam postaviti ta vozliπËa, pa se odloËimo na podlagi zemljevida mreæe in obmoËij. »e proces vsebuje geografske operacije in upravljanje podatkov, so prednosti, doseæene z uporabo GIS-a v procesu vzpostavljanja prikljuËnih vozliπË (centroidov) in navideznih povezav, oËitne. Za avtomatizacijo procesa je bila razvita aplikacija, katere lastnost je: 1 3 7 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI Slika 3: VozliπËe obmoËij Vir: www.esri.com. ‡ izbrati vsa podroËja v obmoËju dosega, ki ga uporabnik doloËi, in vzpostaviti navidezne povezave med njimi; ‡ izraËunati notranje razdalje podroËja; ‡ doloËiti potovalno hitrost na navideznih povezavah kot funkcijo velikosti podroËja; ‡ doloËiti identiteto prikljuËnega vozliπËa in navidezne povezave; ‡ osveæiti podatke o lastnostih podroËja, povezave in vozliπËa v tabeli. »e kreiramo novo vozliπËe na mestu, kjer je na cestno mreæo prikljuËena navidezna povezava, dobi uporabnik informacijo o identiteti tega vozliπËa, osveæijo pa se tudi vse topoloπke informacije. Program prikaæe potrditveno listo sprememb, ki jih mora uporabnik potrditi, preden se uveljavijo. Glavna prednost aplikacije je, da zelo zmanjπa moænost napake v procesu, saj je treba veliko koordinacije pri uporabi in osveæevanju treh razliËnih tabel znakov. a) Notranja razdalja podroËja Notranja razdalja podroËja je mera povpreËne razdalje med dvema lokacijama v podroËju. Uporablja se za izraËun πtevila potovanj, ki imajo zaËetek in cilj v istem podroËju. Ta potovanja, glede na dejstvo, da se vsa potovanja zaËenjajo in konËujejo v prikljuËnih vozliπËih (centroidih), nikdar ne doseæejo nobenega 1 3 8 Simon KavËiË dela cestne mreæe. Pomembno pa jih je upoπtevati, ker je njihov obseg lahko precejπen, to pa vpliva na ostala potovanja v veËini prometnih modelov. b) Hitrost na navideznih povezavah Hitrost, dodeljena navidezni povezavi, je odvisna od lastnosti podroËja. PovpreËna potovalna hitrost od prikljuËnega vozliπËa do prometne mreæe je drugaËna v podeæelskem okolju kot v gosto naseljenih podroËjih. Ta informacija je dostopna v veËini prometnih modelov. Uporablja se preprosto pravilo: Ëe je podroËje manjπe od 1,8 milijona kvadratnih metrov, je hitrost omejena na 5 km/h, Ëe pa je veËje, pa 15 km/h. Proces gradnje topologije flpovezava ‡ vozliπËe ‡ zavijanje« in dodajanje podatkov Mnogi obstojeËi prometni modeli poenostavljajo cestno mreæo v topologijo flpovezava ‡ vozliπËe«, vendar zastoji pri zavijanju predstavljajo znatno podaljπanje potovalnih Ëasov in so tudi upoπtevanja vreden dejavnik pri izbiri poti skozi urbano naselje. Poleg teoretiËnih problemov dodajanja zavijanj prometnemu modelu je treba veliko delovnih naporov in vloæenega truda za pridobitev podatkov o Ëasu, ki je nujen za zavijanje v doloËenem kriæiπËu. VeËina prometnih modelov uporablja povezavo do podatkov, kjer so æe narejene ocene Ëasa za potrebna kriæiπËa in zavijanja. KriæiπËa so razvrπËena v grupe, na primer: ‡ prednostna, ‡ neprednostna, ‡ semaforizirana, ‡ trismerna kriæiπËa in ‡ πtirismerna kriæiπËa. Za vsako so doloËene prednostne smeri in povpreËen Ëas za vsako smer zavijanja. Podatke je bilo treba razvrstiti v 9 osnovnih razredov: ‡ ceste, ki povezujejo avtoceste ali hitre ceste in navadne ceste, ‡ ceste, ki povezujejo avtocesto ali hitro cesto z drugo avtocesto ali hitro cesto, ‡ lokalne ceste, ki vodijo do posameznih hiπ, ‡ podeæelske ceste, glavne ceste na podeæelju, ‡ ulice v urbanih naseljih, ‡ hitre ceste, ‡ avtoceste, ‡ trajekti, ki so pomembna povezava v deæelah z veliko otoki, ‡ navidezne povezave. 1 3 9 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI Slika 4 prikazuje primere razliËnih osnovnih tipov cest. Kot se vidi, je zelo pomemben podatek ali je cesta enosmerna ali dvosmerna. Med cestami se lahko pojavijo sledeËe vrste vozliπË: ‡ prednostna kriæiπËa ( tri- ali πtirismerna kriæiπËa in Y-kriæiπËa), ‡ semaforizirana kriæiπËa ( tri- ali πtirismerna kriæiπËa in Y-kriæiπËa), ‡ kroæni promet, ‡ kriæiπËa s stranskimi cestami, ‡ neprednostna kriæiπËa, ‡ nekvalitetni menjalni pasovi, ‡ povezave s prikljuËki na avtoceste, ‡ obraËaliπËa s svojo lastno poravnavo. Opisani so primeri vozliπË razliËnih cest, obstajajo pa tudi druge vrste vozliπË, kot so æelezniπki prehodi, carine, dviæni mostovi Ëez reke in prehodi za peπce. Ta vozliπËa moramo obravnavati posebej zaradi njihovih posebnih lastnosti. Nekatera vozliπËa se redko pojavljajo v prometnih modelih, na primer Y-kriæiπËe, ker je malo moænosti, da tam nastanejo zastoji. Najbolj je treba upoπtevati tri- in πtirismerna, semaforizirana in kroæna kriæiπËa. Pri vsej tej poenostavitvi je πe vedno zelo veliko dela pri vkljuËitvi pomembnega kriæiπËa v prometni model. Za avtomatiziranje procesa je v zelo veliko pomoË uporaba karakteristik in lastnosti cest. Slika 4: Primeri cestnih povezav v prometnem modelu Vir: www.esri.com. 1 4 0 Simon KavËiË Slika 5: Primeri razliËnih kriæiπË Vir: www.esri.com. V prometnem modelu se za avtomatizacijo procesov uporabljajo naslednje lastnosti cest: ‡ klasifikacija ceste, ‡ πtevilo voznih pasov, ‡ kapaciteta ceste, ‡ hitrost (uporabnejπa je hitrost, ki jo cesta dovoljuje, kot predpisana hitrost; v gosto naseljenih krajih je hitrost voænje niæja od predpisane, izven naselij pa je ponavadi viπja), ‡ gostota prometa, ‡ eno- ali dvosmerna cesta, ‡ geometrija ceste (ravna ali veliko ovinkov). Prvi korak v procesu je doloËiti prednost v kriæiπËu. V trismernem kriæiπËu prednosti ne moremo doloËiti glede na geometrijo, ampak glede na lastnosti cest in πele nato uporabimo geometrijo. V πtirismernem kriæiπËu je jasno, da dve nasprotni povezavi tvorita preËkajoËo cesto, razen kadar je to z znakom drugaËe predpisano, in treba je samo doloËiti prednostno cesto. 1 4 1 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI Slika 6: »as zavijanja v trismernem kriæiπËu je odvisen od prednosti cest. Vir: www.esri.com. Ko doloËimo prednost, uporabimo cestni standard za doloËitev, ali je kriæiπËe semaforizirano ali ne. Cestni standard za podeæelske ceste in urbana naselja je razliËen. Glede na klasifikacijo kriæiπËa je promet glavna spremenljivka. Dobro je shraniti informacije o vsakem vozliπËu zaradi avtomatske klasifikacije (ali ima kriæiπËe ravno dovolj prometa za postavitev semaforjev ali pa veË kot dovolj). Slika 7: Princip doloËanja prednosti v trismernem kriæiπËu Vir: www.esri.com. 1 4 2 Simon KavËiË Tabela 1: Distribucija tipov vozliπË Tip vozliπËa ©tevilo vozliπË PrikljuËno vozliπËe 296 Prednostna trismerna kriæiπËa 417 Prednostna πtirismerna kriæiπËa 14 Semaforizirana trismerna kriæiπËa 436 Semaforizirana πtirismerna kriæiπËa 386 VozliπËa z veË kot πtirimi povezavami 16 VozliπËa z manj kot dvema cestnima povezavama 334 Ostala vozliπËa (nerazporejena) 525 Skupaj 2424 Vir: www.esri.com. Tabela 1 prikazuje rezultate avtomatske klasifikacijske procedure za prometno mreæo v Kopenhagnu. Koordinacija cestne mreæe in mreæe javnega transporta Mnogo tradicionalnih prometnih modelov predstavlja mreæo javnega transporta na naËin, ki ga je teæko predstaviti grafiËno. TipiËen primer je, da so poti javnega prevoza shranjene kot seznam, v katerem so shranjena samo vozliπËa, kjer lahko potniki prestopijo na drugo linijo ali drugo vrsto prevoza. »e te poti prenesemo v aplikacijo ArcInfo, jih ta lahko spoji s prometno mreæo. Metoda je bila najprej razvita za podoben, bolj preprost, vendar tudi bolj specializiran problem, geografsko koordinacijo dveh cestnih omreæij, ki izhajata iz istega obroËa. Izkazalo se je, da je z manjπimi modifikacijami zelo primerna za integracijo mreæe javnega transportnega omreæja v prometno mreæo. Prvi ali drugi mreæi se doda ali odvzame razliËne polilinije in odstrani vse viπinske toËke in identifikacije. Za dodajanje ali odstranitev polilinije se odloËa za vsako mreæo posebej, odvisno od odloËitve, ali bo vkljuËena v usklajeni model. Potrebno delo je v veliki meri opravljeno roËno v aplikaciji ArcEdit. Cilj usklajevanja je prenesti viπinske toËke z mreæe, ki jih πe vedno ima, na drugo. 1 4 3 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI Slika 8: Princip doloËanja prednosti v πtirismernem kriæiπËu Vir: www.esri.com. Postopek prevaja model prometne mreæe v smislu predstavitve poti javnega transporta v geografsko pravilni obliki, ki vkljuËuje vse cestne odseke, æeleznico in vse ostale javne transportne poti. Mreæno pokrivanje vsebuje eno polilinijo na kombinacijo poti in zaËetnega ali konËnega vozliπËa. Vsaka polilinija je dodeljena identifikaciji ceste. Predvideva se, da se veliko πtevilo vozliπË iz dveh obsegov delovanja popolnoma ujema, ker izvirajo iz istega izvora. Kadar se prometni model uporablja za ocenjevanje projekta, je zelo verjetno, da bodo raziskane πtevilne alternative tega projekta. Najbolj pogosta metoda ustvarjanja alternative je posnemanje obstojeËega prometnega podatkovnega modela. 1 4 4 Simon KavËiË Slika 9: Dve verziji iste mreæe. Temnejπa je geografsko pravilna. Vir: www.esri.com. Pretvarjanje podatkov iz GIS v prometni model V teoriji je prometni model predstavljen kot grafikon, kjer se pokaæe najboljπa izvedba algoritma flvse ‡ niË«. V nekaterih GIS vozliπËa in povezave v topoloπkem smislu sploh niso povezane. Zelo teæko je izvesti uËinkovit algoritem flvse ‡ niË«, ker bi zahteval nov algoritem za prikaz topoloπkih povezav koordinat vozliπË in povezav. V aplikaciji ArcInfo obstaja topoloπka povezava med vozliπËi in povezavami. Polilinijska tabela lastnosti vsebuje informacije o πtevilkah vozliπË; nasprotne informacije, na katerih povezavah so povezana na druga vozliπËa, pa ni v tabeli lastnosti vozliπË, zato je nujno pretvoriti iz mreæne predstavitve v matematiËni grafikon, preden lahko uËinkovito zaæenemo algoritem flvse ‡ niË«. Kljub teoretiËnim teæavam pri mreæni predstavitvi je pretvorba nujna tudi zaradi pospeπitve Ëasa preraËunavanja, saj veliko Ëasa vzame æe dostop do polilinijske tabele lastnosti in tabele lastnosti vozliπË za vsako posamezno povezavo ali vozliπËe, dokler ne preraËuna vseh. Da bi promet pravilno postavili na mreæo, mora algoritem flvse ‡ niË« veËkrat preraËunati poti med vsemi zaËetnimi vozliπËi vseh podroËij. V modelu Kopenhagna je potrebnih 1000 vzajemnih delovanj med 267 podroËji na mreæi z 2700 povezavami in 2400 vozliπËi, kar znese 71 289 000 poti flvse ‡ niË«. UËinkovitost algoritma flvse ‡ niË« in mreænega grafikona je bistvena za Ëas preraËunavanja prometnega modela (Nielsen, 1997, str.19). Preprosta mreæa flpovezava ‡ vozliπËe« Topologija prometne mreæe v GIS je sestavljena vsaj iz vozliπË in povezav. Povezave vsebujejo le podatke o skupnem prometu v obeh smereh, ne pa za vsako smer posebej. V grafikonu mora vsaka povezava vsebovati informacije 1 4 5 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI Slika 10: Pretvorba iz GIS-topologije v matematiËni grafikon Vir: www.esri.com. o sebi, svoji identifikaciji in od katerih do katerih vozliπË poteka. Vsako vozliπËe mora vsebovati podatke o sebi, svoji identifikaciji ter kakπna povezava vodi do njega. Ker aplikacija ArcInfo prepozna samo relacije flpovezava ‡ vozliπËe«, ne pa tudi flvozliπËe ‡ povezava«, je treba podatke prevesti v grafikon, preden zaæenemo prometni model. flPovezava ‡ vozliπËe« z dvosmernimi povezavami V tej vrsti mreæe so le nekateri podatki o povezavah odvisni od smeri, zato so razvrπËeni v tri strukture: naprej, nazaj in skupaj. VozliπËa vsebujejo iste informacije kot v preprostih mreæah, Ëeprav se sklicevanje na povezavo lahko nanaπa na strukturo naprej ali nazaj. flPovezava ‡ vozliπËe ‡ zavijanje« Najbolj zapleten tip prometne mreæe vsebuje dodaten topoloπki element: zavijanje. Pri naËrtovanju mreæe v urbanem okolju ga je priporoËljivo vkljuËiti na operacijskem, taktiËnem in celo na strateπkem nivoju. To πe posebej velja za prenatrpane mreæe. V Kopenhagnu se porabi 30 odstorkov potovalnega Ëasa v kriæiπËih, kjer je zadræevanje lahko geometrijsko (zaviranje, zavijanje, pospeπevanje) ali pa zaradi Ëakanja v koloni na prosto smer (Nielsen, 1997, str. 20). Vsaka smer v povezavi (naprej in nazaj) se mora nanaπati na vsa zavijanja, ki zapuπËajo povezavo. Struktura zavijanja mora vsebovati podatke, kje se zavijanje prikljuËi na povezavo, kam vodi in v katerem vozliπËu je locirano. Zavijanja delimo na tipe: levo, desno, naravnost in polkroæno. Informacija se lahko generira polavtomatsko glede na informacije vozliπËa. 1 4 6 Simon KavËiË Med procesom gradnje mreæe je treba preveriti topoloπka razmerja. »e za vozliπËa ne definiramo zavijanj ali Ëe zavijanja niso dovoljena na obeh koncih ceste, jih ne moremo ovrednotiti. Pretvarjanje topologije flpovezava ‡ zavijanje ‡ vozliπËe« v grafikon Kot v preprosti topologiji flpovezava ‡ vozliπËe«, je mreæa pretvorjena v orientiran graf. VozliπËe je razdeljeno v 8 izmiπljenih vozliπË. Ta razdelitev je nujna zaradi prepreËevanja nedovoljenih zavijanj v algoritmu flvse ‡ niË«. Kot se vidi na sliki, grafiËni prikaz poveËa πtevilo vozliπË za 7 in πtevilo povezav za 12. RaËun je lahek, Ëe uporabimo algoritem flvse ‡ niË«, kot je Dijkstra. To je ena izmed najbolj znanih in boljπih tehnik za iskanje najkrajπe poti. Podatke navadno prostorsko omejimo (z elipso) med zaËetnim in konËnim vozliπËem. Algoritem najprej raziπËe razdalje po vseh moænih linijah med zaËetnim vozliπËem prek vmesnih vozliπË, v smeri proti konËnemu vozliπËu. V prvem koraku je ugotovljenih dvoje ali veË razdalj do vmesnih vozliπË. Algoritem nato zavræe daljπe razdalje ter obdræi najkrajπo do potrjenega vozliπËa. Iskanje Slika 11: ©tirismerno kriæiπËe, predstavljeno v GIS Vir: www.esri.com. Slika 12: Cestna mreæa prevedena v orientiran graf Vir: www.esri.com. 1 4 7 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI Slika 13: Razdelitev vozliπËa Vir: www.esri.com. najkrajπe razdalje se nadaljuje po vseh moænih linijah od potrjenega (vmesnega) vozliπËa proti ciljnemu, dokler algoritem ne najde naslednjega vmesnega vozliπËa. Algoritem poiπËe najkrajπo pot do ciljne toËke s ponavljanjem omenjenih korakov znotraj elipse omejitve. V najslabπem primeru algoritem izraËuna najkrajπe razdalje do vseh vozliπË v mreæi. Glede na proces kalkulacije je naloga opravljena na grafikonu, kjer ni pomembno, ali so Ëas in stroπki povezani s fiziËno ali z izmiπljeno povezavo, ki predstavlja zavijanje v kriæiπËu. Kot del algoritma je potovalni Ëas realne povezave posodobljen glede na krivuljo hitrosti, medtem ko je potovalni Ëas zavijanja posodobljen glede na model Ëakalnih Ëasov kriæiπËa (Drobne, S.) VozliπËe ‡ toËke konflikta in model Ëakalnih Ëasov kriæiπËa Glede na predpis prepustiti prednost prihajajoËemu prometu, je model Ëakalnih Ëasov kriæiπËa zelo zapleten, ker mora upoπtevati vse zastoje na vseh toËkah konflikta v kriæiπËu. Posledica tega je, da so vsa zavijanja razvrπËena glede na prednost. Model Ëakalnih Ëasov kriæiπËa vsebuje: KriæiπËe prednostne ceste = zaviranje + stanje v koloni + Ëakanje na zavijanje + + Ëas voænje v kriæiπËu + pospeπevanje. Semaforizirano kriæiπËe = zaviranje + Ëakanje na zeleno luË + Ëakanje na zavijanje + + Ëas voænje skozi kriæiπËe + pospeπevanje. 1 4 8 Simon KavËiË Slika 14: Prednost pri zavijanjih v πtirismernem kriæiπËu Vir: www.esri.com. Pretvarjanje zaËetnih vozliπË obmoËja v topologijo flpovezava ‡ vozliπËe ‡ zavijanje« V topologiji flpovezava ‡ vozliπËe« je pretvarjanje mreæe GIS v grafikon preprosto. ZaËetna vozliπËa obmoËij se upoπtevajo enako kot povezave in vozliπËa. V topologiji flpovezava ‡ vozliπËe ‡ zavijanje« pa je pretvarjanje veliko bolj zapleteno. »e je zaËetno vozliπËe obmoËja prikljuËeno na πtirismerno kriæiπËe, mora biti prikljuËeno na vsa πtiri navidezna vozliπËa izhajajoËih navideznih povezav, drugaËe bi bilo veliko preveË prometa na enem od zavijanj, kar bi povzroËilo zelo veliko gneËo in Ëakanje na tem zavijanju, s tem pa tudi prekinitev tokov v kriæiπËu. Prvi korak pri pretvarjanju v diagram pri topologiji flpovezava ‡ vozliπËe ‡ zavijanje« je loËiti vsa zaËetna vozliπËa podroËij od pravih vozliπË in jih nato povezati z navideznimi povezavami. KriæiπËe se razdeli na navidezna vozliπËa in povezave, ki jih prikljuËimo na zaËetno vozliπËe podroËja z osmimi navideznimi povezavami. Vse dohodne in izhodne povezave so povezane na dve zaËasni vozliπËi. Nazadnje se zaËetno vozliπËe podroËja razdeli na dva dela, del za dohodne povezave in del za izhodne povezave. »e se izognemo temu zapletenemu procesu, bo dodelitveni model dodal poti preko navideznih povezav, da bi se izognili Ëas izgubljajoËemu levemu zavijanju, ali pa ga povezal na cesto preko dveh navideznih povezav in jih uporabil kot bliænjice. Algoritem iskanja poti se lahko izvede tako, da se temu izogne z uporabo logike, da ponavljanje 1 4 9 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI zaËetnega vozliπËa podroËja ni dovoljeno, vendar bi to zahtevalo veliko porabo Ëasa, upoπtevajoË vsa vozliπËa in povezave za problem, ki zadeva le manjπi del grafikona. Javna transportna mreæa Ker javni prevoz uporablja tudi cestno mreæo z vsemi povezavami, zavijanji in vozliπËi, potrebuje topoloπke podatke te vrste, da ne bi priπlo do napaËne razlage (æelezniπke kretnice se lahko razlagajo kot vozliπËa ali zavoji). Potniki lahko na avtobus ali vlak dostopajo le na postajah, vmes pa ne. Cestni odsek lahko vsebuje mnogo povezav, vozliπË in zavojev v fiziËni mreæi, nasprotno kot v organizacijski mreæi, kjer je to le en segment. S potniπkega zornega kota je to organizacijska mreæa cestnih segmentov, terminalov in sprememb (sprememba v topoloπkem smislu pomeni postanek na avtobusni ali æelezniπki postaji). Lahko je vabljivo modelirati javni prevoz kot individualni transport z uporabo povezav, zavojev in vozliπË, ki predstavljajo cestne segmente, spremembe in terminale, vendar lahko fiziËna povezava in zavijanje vsebujeta veË cestnih odsekov in vsako zavijanje iz ene povezave na drugo vsebuje veË sprememb. Npr. cesta in æeleznica lahko peljeta po isti poti vzporedno, vendar so Ëasi postankov in cilji poti na mreæi popolnoma razliËni. Med javnim prometom in drugimi oblikami prometa lahko nastane medsebojno delovanje na vsaki povezavi vzdolæ poti in podatki so lahko predstavljeni na nivoju povezave in ne na nivoju cestnega odseka (potovalna hitrost, kapaciteta, oddaljenost kot lastnost povezav vzdolæ cestnega odseka). Na ta naËin se topologija javne transportne mreæe, vsebujoË poti, spremembe in terminale, nanaπa na fiziËno mreæo, ki vsebuje povezave, zavijanja in vozliπËa. Povezave, zavijanja in vozliπËa so organizirani enako kot v cestni mreæi. ‡ Cestni odsek predstavlja pot od enega do drugega konca. Vsak cestni odsek mora vsebovati identifikacijo ceste in identifikacijo odseka. ‡ Sprememba opozarja na spremembe konËne strani odseka poti (cesta je definirana kot enosmerna). ‡ Podatek vsebuje informacije o cestnem odseku. Nekateri vsebujejo tudi strukturo podatkov celotne poti. Polilinijski segment opisuje elemente vzdolæ poti. Vsak element je lahko drugaËnega tipa, npr. povezave, zavoji in vozliπËa. RazliËne poti smejo dodati nekaj podatkov vsakemu fiziËnemu elementu, npr. Ëasovna tabela dodana vozliπËu in tokovi dodani povezavi. Ob doloËanju cestnega odseka so lahko 1 5 0 Simon KavËiË v principu fiziËne tabele obraËanja odveËne za opis poti, toda nato ne bi bilo mogoËe vzdræevati pripadajoËih lastnosti povezav in vozliπË vzdolæ poti. Spremembe so nov tip topoloπkih podatkov v povezavi s cestnimi odseki in terminali. Vsaka povezava vsebuje veË poti in vsak terminal lahko vsebuje veË sprememb med potmi. Atribut sprememb lahko predstavimo z urniki ali z oceno gostote prometa na razliËnih poteh. Spremembe doloËimo iz podatkov: od kod, kam in iz terminala. Spremembam lahko dodamo doloËene podatke, kot je npr. Ëakalni Ëas, ne potrebujejo pa identifikacije, ker so doloËene samo z zgornjimi podatki. Obstajata dve osnovni vrsti sprememb: nadaljevanje po isti poti ali pa sprememba poti. Slediti prvi pomeni potrebovati podatek o Ëasu postanka na terminalu, slediti drugi pa podatke o Ëakalnem Ëasu na naslednjo obliko prevoza, vkljuËno z odpustnim Ëasom na terminalu in nevπeËnostmi ob spremembi. Terminali so tudi nov tip topoloπkega podatka, povezanega z vozliπËi, spremembami in cestnimi odseki. Vsak terminal je lociran v vozliπËu in se nanaπa na vse spremembe v njem. VozliπËe je lahko terminal za nekatere poti in navadno vozliπËe za ostale, npr. ekspresne vlake, ki ne ustavljajo na lokalnih postajah. Glede na model naloge cestni odsek nekoliko poenostavi mreæo, Ëe se lahko πteje kot povezava po algoritmu flvse ‡ niË«, vendar je v velikih javnih prometnih mreæah z veliko potmi in terminali ocenjena mreæa veliko veËja kot avtomobilska mreæa za isto obmoËje analize. Aplikacija ArcInfo lahko upravlja samo πtiri od πestih vrst podatkov v predlagani topologiji za javno transportno mreæo. FiziËne povezave, vozliπËa, zavoji in poti so opisani kot zaporedje povezav. Mnogi prometni modeli pa so zmoæni upravljati povezave javne transportne mreæe v fiziËni mreæi. Poti so opisane kot zaporedje vozliπË v fiziËni mreæi (urnik je povezan z vozliπËem), medtem ko lahko notranja logika poveæe pot na fiziËno mreæo, ravno tako kot lahko raËuna Ëakalne Ëase ob spremembah. Na primer, prometni model se uporablja za vzdræevanje topologije javne transportne mreæe in GIS, po prevajanju topologije prometnega modela iz povezav v poti. Osupljivo je, da se za vzdræevanje geografskih informacij uporablja prometni model, ker GIS tega ni sposoben. Potovalne matrice Potovalne matrice so element podatkov, ki jih GIS ne upravlja. Matrice je treba vzdræevati s pomoËjo drugih programskih produktov in jih uporabljati za urejanje in analiziranje matric za geografske analize in razliËne matriËne 1 5 1 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI operacije. Samo konËne rezultate teh preraËunavanj in analiz se lahko predstavi s klasiËnimi GIS-paketi. Nadleæno je, ne samo zaradi razliËnih delovnih procesov, ampak tudi, ker topoloπka razmerja flmatrica ‡ vozliπËe ‡ podroËje«, niso vzdræevana avtomatsko, ker je preveË moænosti napak. Potovalne matrice vsebujejo geografske podatke in so lahko zelo velike, na primer 1000 × 1000 elementov, kar pomeni, da niso praktiËne za upravljanje v razπirjenih tabelah. RaËunalniπko podprt sitem podpore odloËanju za optimiranje logistiËnih poti POTI se imenuje raËunalniπko podprt sistem podpore odloËanju za optimiranje logistiËnih poti, ki ga, za delovanje v Sloveniji, prirejata g. Janko Rozman in g. Marijan Slak, zaposlena v oddelku za raËunalniπko grafiko in GIS Sluæbe za informatiko Ministrstva za obrambo. Kot platforma za program Poti je uporabljen programski paket ArcInfo ameriπkega podjetja ESRI (Environmental Systems Research Institute) iz Redlandsa v Kaliforniji, ZDA, ki se poganja v Unix okolju. ArcInfo je eden od mnoæice raËunalniπkih programov, ki omogoËajo vzpostavitev GIS-a. Treba pa je poudariti, da je to najbolj razπirjen program in je po doseæeni prodaji in πtevilu dræav, ki so ga sprejele kot standardno orodje za vzpostavitev GIS, svetovna uspeπnica πtevilka ena. Proizvajalec omenjenega programa, ameriπka firma ESRI, se s konceptom in razvojem GIS-a ukvarja æe veË kot dvajset let. Rezultat tega razvoja je raËunalniπki paket programov, ki se odlikuje predvsem zaradi: ‡ dobre organiziranosti geografskih podatkov z uporabo relacijskega in topoloπkega modela; ‡ moænosti pretvarjanja mnoæice æe obstojeËih standardnih grafiËnih formatov v obliko, ki jo sistem razume; ‡ univerzalnosti v smislu strojne opreme; ArcInfo teËe na poljubnem raËunalniku, tako na flnajveËjem« super raËunalniku kakor tudi na najmanjπem IBM kompatibilnem osebnem raËunalniku; ‡ univerzalnosti v smislu programske opreme; grafiËne in atributivne podatke lahko prenesemo iz skoraj vseh æe obstojeËih programskih orodij. ArcInfo je zasnovan tako, da omogoËa kompleksne obdelave po grafiËni in atributivni bazi podatkov. Programski moduli so napisani v programskem jeziku FORTRAN, sistem pa deluje preko interaktivnega vnosa ukazov neposredno preko tipkovnice ali preko posebne datoteke, napisane v SML-jeziku (pri PC-verziji) ali AML-jeziku (pri veËjih instalacijah). SML in AML sta makro 1 5 2 Simon KavËiË jezika, ki ju ArcInfo razume. Zaradi takega naËina vnosa ukazov lahko napravimo svoje aplikacije v GIS-u, oziroma omogoËimo povezavo podatkov v GIS-u preko posebnih vmesnikov s posameznimi aplikativnimi strokovnimi programi. Programski paket PC ArcInfo je sestavljen iz naslednjih programskih modulov: ‡ ArcInfo Starter kit, ki vsebuje operacije za izdelavo atributivne in topoloπke baze podatkov, izdelavo operacij prekrivanja, generiranja vplivnih okolij, transformacij med razliËnimi kartografskimi projekcijami ter konverzijo podatkov; ‡ ArcEdit je modul, ki omogoËa vnos in popravljanje grafiËne baze podatkov; ‡ ArcPlot je modul za prikazovanje vneπenih podatkov ter izdelavo kart in zemljevidov; ‡ ArcGrid omogoËa izraËun prehodnosti na odprtem terenu; ‡ Network omogoËa modeliranje in analiziranje omreæij; ‡ Data conversion, kot ime samo pove, za pretvorbo razliËnih vrst grafiËnih formatov v obliko, ki jo ArcInfo razume; ‡ TIN (Triangulated Irregular Network) za tridimenzionalno modeliranje in analiziranje terena ter ‡ COGO, ki vsebuje zbirko programskih orodij za pripravo in obdelavo geodetskih podatkov (Æagavec, D., 2001). Aplikacija deluje tako, da poiπËe po Ëasu najugodnejπo pot do cilja. Iskanje poti poteka z uporabo heuristiËne procedure, metode problema trgovskega potnika (ang. Travelling Salesman Problem ‡ TSP). Gre za problem potnika, ki bi rad v najkrajπem Ëasu obiskal N mest. Lahko sicer izbira med (N-1)! moænimi obhodi, æeli pa si, da bi potoval Ëim hitreje in s Ëim manj napora. Pri obhodu mest pa mora raËunati πe na spremembo lokacij, ki jih mora obiskati, na Ëasovne ovire (npr. okvare avtomobila) in fiziËne ovire (npr. poplave). Torej gre hkrati za optimizacijo in prilagodljivost (http:// maja. uni-b.si/ internet/ slo/ mehatron/ probtrg. htm). Kot osnovno bazo podatkov za aplikacijo POTI lahko uporabimo digitalni model reliefa ali vektorske podatke o cestah. Baza podatkov je razdeljena na podatkovne plasti, v katerih se nahajajo objekti istega tipa. Podatkovne plasti (flLAYERJI«) se delijo na: vektorske, rasterske in gridne. Karakteristike posameznih tipov pa so: ‡ Vektorske (atributne) podatkovne plasti, so baze podatkov, ki so v glavnem prostorsko orientirani (geokodirani). Podatki vsebujejo poljubno πtevilo atributov poljubnih tipov, odvisno od potrebe uporabnika, in sicer: numeriËne, alfanumeriËne in objektne, ki pa se dalje delijo na veË podtipov. 1 5 3 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI Atributi imajo lahko prirejene tudi doloËene pomene in pogoje, numeriËni pa tudi pripadajoËe πifrante ali formule. Geokodirani objekti morajo vsebovati atribute, ki definirajo njihovo prostorsko pozicijo. To je lahko ena koordinata za toËkovno oziroma dve za linijsko opredeljene objekte. ‡ Rastrske podatkovne plasti ne vsebujejo atributov, ampak sluæijo samo grafiËni predstavitvi podatkov (kart). PraktiËno so to mreæe skeniranih kart enakega tipa, ki sluæijo uporabniku kot grafiËna podloga izbranega podroËja. Za tako podatkovno plast je treba definirati izhodiπËe in dimenzije mreæe kart, nato pa se æelene karte skenira, kalibrira in vstavi na pravilne pozicije v prostor. ‡ Mreæne (grid) podatkovne plasti vsebujejo objekte z numeriËnimi atributi za fiksno (mreæno) doloËene lokacije. PraktiËno so to numeriËni podatki, doloËeni za vsako vozliπËe poljubno definirane mreæe in se lahko grafiËno predstavijo kot kvadratki doloËene barve (vezane na njihov numeriËni atribut). Za tako podatkovno plast je treba definirati izhodiπËe in dimenzije mreæe kart ter numeriËne atribute, ki naj jih vsebuje. Nato je treba æelene podatke vnesti, vendar skoraj nikoli roËno, temveË s konverzijo vektorsko ali rastrsko podanih podatkov. Digitalni model reliefa je uporaben za prikazovanje terena z uporabo plastnic, viπinskih rezin, hipsometriËnih prikazov (razliËno obarvane viπine), senËenja reliefa, orientacije (v katero smer je obrnjen del terena), aksonometriËnih prikazov. OmogoËa nam razliËne analize prostora: prehodnost, optiËno vidljivost, analizo pokritosti z radiosignali, radarske analize, vpliv reliefa na taktiËne situacije, simulacije. V praksi to pomeni, da je mogoËe dobiti profil, po katerem se bo gibala enota, flpogledati« s strateπko pomembne toËke, v realnem Ëasu leteti nad digitalnim ozemljem Slovenije. Vse to na modelu, ki je natanËnejπi od obiËajnih vojaπkih zemljevidov, seveda pa mu hkrati manjkajo marsikateri podatki, ki jih ponuja geografska karta. Digitalni model reliefa in ortofoto posnetki namreË predstavljajo le temeljno vsebinsko plast za geografske informacijske sisteme, so osnova, na katero po potrebi dodajamo (Rozman, J., 2000). Vektorsko shranjevanje podatkov sloni na domnevi, da je mogoËe vse pojave v prostoru definirati z doloËenim zaporedjem koordinatnih parov. Seveda moramo pri doloËitvi pojavov v prostoru in zapisu njihovih koordinat poiskati vsaj πe njihova imena oziroma tako imenovane atribute, oziroma, povedati moramo, kaj neko zaporedje koordinat predstavlja. Linijske pojave v prostoru 1 5 4 Simon KavËiË Slika 15: Digitalni model reliefa Vir: www.esri.com. opiπemo z zaËetnim koordinatnim parom (x, y), ki mu sledi vrsta novih koordinatnih parov. Linijski podatki ne pomenijo nujno ravne Ërte, zato moramo krivuljo drobiti v drobne intervale. Slika 16: Shranjevanje kartografskih podatkov v raËunalnik: a) vektorski naËin, b) rastrski naËin. Vir: Kvamme, K., et al., Geografski informacijski sistemi, str. 50. 1 5 5 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI Usmerjeni graf je vektorski naËin zapisa, ki reπi veËino teæav celotne poligonske strukture. Segmenti so doloËeni kot linijski deli, vozliπËa pa so konËne toËke segmentov ali preseËiπËa veË segmentov v isti toËki. Poligonsko obmoËje definiramo kot skupino segmentov, ki ga v celoti oklepajo. Linijske objekte definiramo z mnoæico segmentov, ki pa ne oklepajo obmoËja (zaËetek prvega in konec zadnjega segmenta nista sklenjena). ToËkovne podatke pa sestavljajo samo vozliπËa. Ena od velikih prednosti usmerjenega grafa je, da je poloæaj objektov v prostoru digitaliziran in shranjen samo enkrat. Podatkovna struktura usmerjenega grafa pomeni bistven napredek v primerjavi s celotno poligonsko strukturo, treba pa je poudariti, da je lahko pri definiranju kompleksnejπih pojavov v prostoru dokaj zahtevna. KoliËina podatkov in njihova kompleksnost se pri tem zelo poveËata. Æe preproste analize kompleksnih podatkov so zato pri tej strukturi dokaj dolgotrajne in raËunalniπko zahtevne. Rastrski GIS je dokaj lahko razumeti. Zamisliti si moramo le mreæo, navadno sestavljeno iz kvadratkov, ki jo poloæimo Ëez obravnavano obmoËje. Vsak element v kvadratku mreæe predstavlja segment realnega sveta, ki ga potem v raËunalniku registriramo. Pri rastrskih sistemih se poloæaj objektov ne shranjuje tako natanËno kakor pri vektorskih. Prostorski poloæaj objekta je definiran zgolj s poloæajem vrstice in stolpca v dani mreæi. Poloæaj nekega elementa realnega sveta torej ni podan s prostorskimi koordinatami, temveË le s πtevilko vrstice in stolpca v rastrski mreæi. S tem, ko podamo ustrezen poloæaj vrstice in stolpca ter velikost posameznega kvadratka oziroma celice mreæe, lahko celice poveæemo s poloæajem v prostoru. NatanËnost doloËanja poloæaja je moËno odvisna od velikosti celice. »e je ta na primer velika sto krat sto metrov, poloæaja ne moremo doloËiti natanËno. V vsako celico mreæe rastrskega GIS se zapiπe njen atribut. Predpostavimo, da æelimo v rastrskem sloju shraniti podatke o krajih v prostoru, kjer so opaæene doloËene æivalske vrste. Vse obmoËje dela se razdeli na mreæo kvadratov, v vsak kvadrat pa se zapiπe, ali so na obmoËju tega kvadrata opaæene doloËene æivali ali ne. Zapiπeta se podatek in nepodatek. Tak zapis zahteva veliko pomnilnega prostora. V primerjavi z vektorskim GIS ima rastrski nekaj pomanjkljivosti, saj je zaradi svoje zapolnjene rastrske strukture sposoben le enega tematskega prikaza naenkrat. Kadar je potreben hkraten prikaz veË rastrskih slojev za isto obmoËje, moramo ponavadi odpreti na zaslonu veË oken. Druga moænost je izdelava logiËne kombinacije dveh slojev in prikaz rezultata tega procesa. VeËina 1 5 6 Simon KavËiË rastrskih GIS pa pri prikazovanju dovoljuje prekrivanje enega rastrskega sloja z enim ali veË vektorskih. Zapisa podatkov v vektorskem in rastrskem naËinu se v marsiËem razlikujeta. Prvi temelji na zapisu podatkov za vse obmoËje, drugi pa zgolj na zapisu krajev posameznih dogodkov. »e si za zgled ogledamo cestno omreæje, bi v vektorskem naËinu dobili zapisane poloæaje cest in druge atribute, v rastrskem naËinu pa bi v nekaterih celicah pisalo, da so tam reke, v drugih pa da tam rek ni (Kvamme, K., et al., 1997, str 50‡63). Æe leta 1995 je imel MO RS na voljo digitalni model reliefa (DMR), ki pa s svojo resolucijo 100 metrov ni zadoπËal potrebam. Dodatna pomanjkljivost je bila, da je pokrival izkljuËno obmoËje znotraj slovenskih meja. Zato je stekel projekt, katerega namen je bila izdelava DMR z resolucijo 20 metrov in ortofoto posnetkov (popravljenih zraËnih posnetkov) z resolucijo 10 metrov. Model bi moral segati 80 kilometrov Ëez skrajne toËke Republike Slovenije. Zemljevidi zaradi nepopolnosti in zastarelosti niso bili primeren vir podatkov za digitalni model. Neposredno terensko merjenje oziroma radarska ali laserska izdelava profilov bi bila Ëasovno prezahtevna in v tujini nemogoËa. Potrebni so bili tudi kar najnovejπi ortofoto posnetki, ki bi pokrivali ozemlje na drugi strani meje. Novembra 1995 je bilo za izvedbo projekta izbrano francosko podjetje SPOT Image, ki træi podatke z nacionalnih satelitov SPOT. Projekt je bil konËan 1999. Slovenska vojska ima od takrat na voljo tridimenzionalni model in ortofoto poslikavo celotne dræave ter njene bliænje okolice, saj Slovenija predstavlja le 16 odstotkov obravnavane povrπine (Rozman, J., Slak, M., 1999, str.73‡83). IzraËun poti na odprtem terenu Modul GRID nam omogoËa izraËun poti na odprtem terenu. Tako imamo moænost uporabljati modul Network za voænjo po cestah, v primeru fiziËnih ovir, npr. podrtega mostu ali poplave, pa poiskati pot do naslednje proste ceste kar preko odprtega terena. Digitalni model reliefa rastrsko prikazuje relief terena, razdeljen z mreæo na manjπe dele, imenovane piksel. Piksel je najmanjπi moæni slikovni element podobe, ki se πe lahko samostojno obdeluje in prikazuje. Vsak piksel ima doloËene svoje atribute. Pomembni atributi za vsako podroËje so naklon zemljiπËa, poraπËenost tal, nosilnost tal, prisotnost vode in ceste. Tako kot doloËimo atribute terenu ali cestam, jih je treba doloËiti za vozila. Za voænjo po terenu sta najpomembnejπa skupna teæa, naklon terena, ki ga vozilo zmore, in najveËji boËni naklon, da se vozilo ne prevrne. 1 5 7 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI Slika 17: IzraËun prehodnosti na odprtem terenu v GRID-modulu Vir: MO RS. Da je neko podroËje prehodno za vozila, mora zadostovati doloËenim kriterijem, na primer: 1. V (voda) = 0 2. G (gozd) = 0 3. N (naklon) < 15 % 4. Nt (nosilnost tal) 1t V = 0 in G = 0 in N < 15 % in Nt > 1t ZemljiπËe, katerega atribute lahko napiπemo na zgornji naËin, je torej prehodno za obiËajna vozila. »e pa se kateri od atributov razlikuje od vrednosti, prikazanih na primeru, to pomeni neprehodnost. Optimiziranje poti »e uporabljamo v modulu GRID digitalni model reliefa rastrsko, pa je za modul NETWORK potrebno, zaradi natanËnosti, imeti vektorske podatke o cestah in v tem primeru se uporablja prekrivanje rastrskega sloja prostorskih podatkov z vektorskimi sloji. NatanËnost vektorskega naËina prikazovanja prostorskih podatkov pride do veljave takrat, ko je to predpogoj za njegovo uporabnost. Tako je na primer treba pri katastrskih podatkih imeti Ëim natanËnejπe podatke o mejah 1 5 8 Simon KavËiË Slika 18: Osnovno cestno omreæje, ki tvori skelet modela za optimizacijo poti Vir: MO RS. in poloæajih zemljiπkih parcel. Podobne so tudi zahteve katastra komunalnih vodov, v katerem so zapisani podatki o plinski, elektriËni, vodovodni, kanalizacijski in poπtni napeljavi ter cestah. Ob prekinitvi doloËene komunikacijske napeljave je treba zelo natanËno doloËiti, kje je na primer treba kopati, da pridemo do napeljave, in na katere druge napeljave moramo biti pozorni. Medtem ko rastrski naËin omogoËa le grobo iskanje, saj so velike omejitve glede velikosti celic, pa vektorski naËin dovoljuje zelo natanËno iskanje (Kvamme, K., et al., 1997, str.62 ). Programsko orodje ArcInfo vsebuje v programskem modulu NETWORK nekatere funkcije, ki jih lahko neposredno uporabimo pri izdelavi prometnih analiz. Te so: ‡ DoloËanje optimalnih poti je ena najbolj kompleksnih operacij pri vodenju in usmerjanju prometa. Z uporabo primerne funkcije ArcInfo jo lahko doloËimo v odvisnosti od: ‡ podane lokacije zaËetka in konca potovanja ter vmesnih ovir, ‡ trenutnega stanja v prometnem sistemu in ‡ kriterijev, po katerih doloËamo optimalnost poti. Ti temeljijo na dolæini cestnih odsekov, na uporih voænje, na potovalnih Ëasih ali na drugih ekonomskih ali prometnih kriterijih, ki jih uporabnik definira v odvisnosti od danega primera. 1 5 9 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI ‡ DoloËanje alokacije objektov javnih sluæb (gasilci, policijske postaje, reπevalne sluæbe in podobno). To funkcijo lahko uspeπno uporabljamo pri doloËanju alokacije objektov javnih sluæb (πole, intervencijske postaje, zdravstvene ambulante) ter povrπin in objektov, namenjenih javni rabi. Zelo primerno jo je uporabljati pri doloËevanju prihodnje rabe prostora v odvisnosti od potreb po prometnem prostoru (na primer parkirni prostori) posameznih vrst dejavnosti, za katere iπËemo prostor na urbanih povrπinah. ‡ DoloËanje vplivnih podroËij. Vplivna podroËja posameznih postajaliπË mestnega javnega potniπkega prometa v mestu so podana z izohronami 5-minutne peπ hoje do najbliæjega postajaliπËa. S pomoËjo doloËanja vplivnih podroËij je razvidno, kako je celotno obmoËje mesta pokrito s postajaliπËi javnega potniπkega prometa, kar pa ni edini pokazatelj kvalitete linij javnega potniπkega prometa. Od kvalitete javnega potniπkega prometa je odvisna tudi izbira prometnega sredstva v mestu. ‡ Druge moænosti, ki omogoËajo aæurno, skoraj hipno posredovanje pri spremembah v cestnem omreæju. Shema prometne mreæe je osnova za izdelavo vhodne datoteke. Priprava in izdelava sheme sta odvisni od kvalitete podatkov o obremenitvah in prepustnosti (Æagavec, D., 2001). Za iskanje poti so potrebne πtiri komponente. Te komponente so: mreæne povezave, mreæna vozliπËa, zavijanja in postanki. Vsak od elementov vsebuje πe atribute, potrebne za iskanje poti. Mreæni ukazi so vkljuËeni v ArcPlot in tako sodelujejo v procesu modeliranja. Mreæne povezave so polilinije, primerne za potencialne dele poti. V tem postopku se uporablja atribute polilinij, ki so v mreænem modelu namenjeni tudi doloËanju vrednosti impedance. Impedanca nas tudi opozori na morebitne teæave pri potovanju preko katerekoli polilinije. Pot se doloËa s pomoËjo najmanjπe moæne impedance od ene do druge toËke poti in tako kumulativna impedanca predstavlja najkrajπo moæno razdaljo. Ostali atributi, ki doloËajo impedanco, se lahko uporabijo kot druga moænost za razdaljo. Eden od naËinov izraËuna Ëasa potovanja za vsako polilinijo je deljenje razdalje z atributom omejitve hitrosti. Mreæna vozliπËa so preprosto vozliπËa, ki doloËajo konËne toËke mreænih povezav. Predstavljajo kriæiπËa, ki povezujejo tako povezave kot tudi konËne toËke povezav. »e æelimo v te toËke vkljuËiti impedanco, mora biti ta prikazana v tabeli obraËanja, ki prikazuje vsa mogoËa zavijanja z ene na drugo polilinijo. 1 6 0 Simon KavËiË Slika 19: Meni za definiranje in editiranje postankov Vir: MO RS. Slika 20: Vnos in editiranje postankov Vir: MO RS. Slika 21: Postanki Vir: MORS. Zadnji element pri doloËanju poti je postanek. Postanki predstavljajo lokacije, ki jih je treba obiskati vzdolæ zaæelene poti. VozliπËa zdruæujejo vse podatke o postankih, ki se nanaπajo na lokacijo vozliπËa. Atribut povezave dovoljuje uporabniku loËitev postankov na veË kot eno povezavo. Potreben je atribut zaporedja natovarjanja ali raztovarjanja za doloËitev zaËetka in konca postanka, za vsako povezavo ali vozliπËe. Z doloËitvijo postankov po vnaprej doloËenem 1 6 1 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI Slika 22: Osnovni meni aplikacije Poti Vir: MO RS. Slika 23: Izpis poti Vir: MO RS. 1 6 2 Simon KavËiË Slika 24: Izrisana pot, Ëe so postanki fiksni Vir: MO RS. Slika 25: Izris poti, Ëe so postanki prosti Vir: MO RS. vrstnem redu doloËimo smer poti. Atribut impedance lahko vkljuËimo tudi v postanke kot tako imenovani atribut izmenjave. Izmenjava se navezuje na koliËino naloæenega in razloæenega blaga pri doloËenem postanku, na primer πtevilo potnikov, ki so vstopili in izstopili (Plumb, G.). 1 6 3 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI Postanek je na cesti s πtevilko ceste_id, impendanca pomeni Ëas, ki ga porabimo za nakladanje ali razkladanje, transfer ‡1 pomeni nakladanje, transfer 1 pa razkladanje. Iskanje poti v modulu Network se izvede s pomoËjo ukaza POT. Ukaz FIKSIRAN uporabimo, Ëe iskanje poti sledi vnaprej doloËenemu zaporedju postankov pri iskanju najmanjπe impedance med vsakim uspeπnim postankom. Ukaz PROST pa prerazporedi zaporedje postankov v æelji najti najniæjo skupno impedanco, tako da sta fiksna le zaËetni in konËni postanek. Rezultat, ki ga dobimo, je flizpis poti«. Ta nam preprosto pokaæe seznam πtevil, ki predstavljajo cestni odsek. Tabela preseka vsebuje po vrstnem redu razporejene polilinije, ki predstavljajo doloËen cestni odsek. Tudi datoteka postankov je obnovljena z dodatnimi atributi, ki predstavljajo kumulativno impedanco, kumulativni prenos in v primeru uporabe ukaza PROST popravljeno zaporedje nakladanj. Sposobnost iskanja poti v modulu Network je zelo velika, po drugi strani pa je uporaba lahko omejena ali zavajajoËa, Ëe podatkovni elementi, navedeni zgoraj, niso primerno prikazani ali vzdræevani (obnavljani). Osnovni razlog za izdelavo tabel zavijanj v aplikacijah za iskanje poti je vkljuËitev impendanc v mreæna vozliπËa. Tvorba in vzdræevanje vrednosti impendance je zelo teæka naloga. Imamo na primer 16 zapisov, povezanih s πtirismernim kriæiπËem, vsaka mreæna povezava, ki je prikljuËena na kriæiπËe (vozliπËe, ki predstavlja kriæiπËe), ima moænost zavijanja levo, desno, voænje naravnost in polkroænega zavijanja. Impedanca se spreminja z menjavo karakteristik kriæiπËa. Potreben je znaten napor, da se pravilno dodeli vrednosti impedanc velikemu πtevilu zapisov v tabeli obraËanja. »e se topologija pokrivanja polilinij kadarkoli spremeni, postanejo tabele obraËanja neuporabne in vse delo dodajanja vrednosti impedanc je treba ponoviti. Tabela 2 je tabela atributov in prikazuje na primeru petih dogodkov vse razliËne tipe kriæiπË in njihove vrednosti impedanc. Atributi vsebujejo besedni opis vsake vrste kriæiπËa, πtevilko kriæiπËa in vrednosti impedanc (v minutah) za zavijanje levo, desno, voænjo naravnost in polkroæno zavijanje. Vrednost ‡1 pomeni, da zavijanje ni mogoËe ali dovoljeno. Model iskanja poti mora seveda pri enosmernih cestah onemogoËati potovanja v napaËno smer. Najlaæji naËin vkljuËevanja prikaza sta dve vrednosti impedance za ustrezno smer potovanja. NapaËna smer ima vrednost impedance ‡1. Pri poliliniji, ki predstavlja dvosmerno cesto, pa je vrednost impedance enaka v obe smeri. 1 6 4 Simon KavËiË Tabela 2: Tabela zavijanj v kriæiπËu: vrednosti impedance so v minutah ©tevilka kriæiπËa levo desno naravnost polkroæno opis 1. 0,2 0,2 0,13 ‡1 kriæiπËe enakovrednih cest 2. 0,3 0,2 0,26 ‡1 kriæiπËe s prednostno cesto 3. 0,1 0,05 0 ‡1 prednost 4. ‡1 ‡1 ‡1 5. ‡1 ‡1 0 0,15 ‡1 slepa ulica navidezno vozliπËe Vir: Plumb, G., Preparing Networks for Routing Applications. ArcInfo dovoljuje le postanke na vozliπËih. Ker so zaæeleni postanki ponavadi vzdolæ cest, je teæava reπena tako, da so tam, kjer æelimo postanek, dodana navidezna vozliπËa. Tem navideznim vozliπËem so ravno tako dodane vrednosti impedance, ki namensko ne dovoljujejo zavijanj, temveË samo ustavljanje. Podobno kot lahko vnaπamo postanke, ima program tudi moænost vnaπanja ovir. »e æelimo, da bo izpis poti vedno optimalen, morajo biti podatki o cestah aæurni. Ko se zaradi takega ali drugaËnega razloga zgodi, da kakπna cesta ni prevozna, v program preprosto vnesemo oviro in program nam bo izraËunal alternativno pot. Vir podatkov o cestah je Dræavna direkcija za ceste. Ti podatki vsebujejo razdalje med vozliπËi, nosilnost cest, πirino cest, naklone pa tudi mostove, nadvoze, predore in njihove viπine. Ta podatek je zelo pomemben, kadar vozimo tovore, ki bi lahko bili viπji od viπine nadvoza. Baza podatkov direkcije za ceste pa ima pomembno pomanjkljivost. V njej ni cest, ki so v obËinski pristojnosti, zato ima aplikacija vgrajeno moænost dopolnjevanja podatkov. Podatke o cestah dopolnjujemo s pomoËjo sistema GPS. Med voænjo po cesti, Slika 26: Meni za dodajanje in brisanje ovir postankov Vir: MO RS. 1 6 5 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI Slika 27: Izris poti, Ëe se upoπtevajo tudi ovire (pred Cerknico v rdeËi barvi) Vir: MO RS. ki ni zabeleæena, prenesemo podatke o poteku iz GPS v bazo in jo tako osveæimo. Cesti nato doloËimo πe atribute in vnos je konËan. Ta moænost je ena od velikih prednosti programa. Glede na to, da je vsako leto zgrajenih na desetine kilometrov novih cest, bi bilo brez te moænosti treba vsako leto na novo vzpostaviti celo bazo podatkov, tako pa nove podatke o cestah preprosto dodamo æe obstojeËim podatkom. SKLEP ©tevilo sistemov za optimizacijo logistiËnih poti v svetu in pri nas je v porastu. Po zaËetnih dvomih so se ob preizkusih pokazale velike moænosti njihove uporabe. Do sedaj najbolj znana uporaba programa za iskanje poti je bila uporaba v kriznih razmerah. Pred leti je potres v San Franciscu povzroËil precej πkode, reπevalci in gasilci so imeli veliko teæav, ko so poiskuπali priti z vozili do ponesreËenih, ki so ostali ujeti v ruπevinah. Potres je onemogoËil prevoznost πtevilnih cest. V ameriπkih mestih te namreË pogosto potekajo v nadstropjih. Na sreËo je mesto takrat æe imelo digitalne karte ozemlja. Vozniki so, ko so pripeljali do ovir, sporoËili svoj poloæaj, v bazo podatkov je bila vnesena lokacija ovire in program iskanja poti je izraËunal oziroma poiskal novo pot. 1 6 6 Simon KavËiË Postopek so ponovili kolikorkrat je bilo treba, da so priπli do cilja. Ugotovili so, da je na ta naËin pomoË priπla precej hitreje, kot Ëe bi vozniki poskuπali pot najti sami. PouËeni z izkuπnjami ameriπkih reπevalcev so svoj sistem optimizacije poti za primer potresov zaËeli razvijati tudi na Japonskem, ki je ena potresno najbolj aktivnih dræav. Skoraj vsako veËje mesto je razvilo svoj sistem prav za primere neprehodnosti cest ob potresih. Naslednji korak v razvoju je bil preskus uporabnosti sistemov za optimiranje poti pri bolj vsakdanjih opravilih. Prvi poskusi so æeleli optimizirati voænje πolskih avtobusov. Pot njihove voænje so optimizirali tako, da je program izraËunal smer voænje z najmanjπo impedanco ter doloËil optimalna mesta postankov, tako da nobenemu od πolarjev ni bilo treba peπaËiti od doma do postajaliπËa veË kot pet minut. Slovenija v tem razvoju ne zaostaja za svetom. Po moji oceni je pri nas vodilno podjetje na tem podroËju podjetje Monolit, ki æe uspeπno træi veË svojih sistemov. Naj omenim le dva: sistem optimizacije poti za pobiranje odpadkov in sistem optimizacije poti za razvoz kurilnega olja. Prikaz delovanja njihovih sistemov si je bilo zelo zanimivo ogledati na letoπnjem INFOS-u. Monolit træi svoje sisteme s prodajanjem storitev. Tako uporabnikom ni treba investirati v drago programsko in strojno opremo, ki je potrebna za delovanje sistema. Vse podatke lahko dobijo iz operativnega centra ponudnika storitve. Tudi na Ministrstvu za obrambo potrebujemo podoben sistem. Ob analizi æe obstojeËih sistemov se je pokazalo, da nobeden ne ustreza zahtevam. Projektirani so bili za drugaËne potrebe, za predelavo pa bi bilo treba vloæiti ravno toliko truda in sredstev kot za postavitev novega. VeËinoma pokrivajo le glavne ceste ter mestne ulice in v njihovih bazah ni podatkov o drugih cestah. »e hoËemo, da bo sistem popolnoma funkcionalen in uporaben za Slovensko vojsko in Upravo za zaπËito in reπevanje, mora imeti v svoji bazi podatkov vse geografske podatke in vsako πe najmanjπo cesto na ozemlju Republike Slovenije. Ta baza je veliko veËja kot pri komercialnih programih, ki vsebujejo le najnujnejπe podatke. Na podlagi teh ugotovitev je priπlo do odloËitve, da Ministrstvo za obrambo potrebuje popolnoma svoj sistem optimiranja logistiËnih poti, ki mora biti prirejen vsem potrebam Slovenske vojske in Uprave za zaπËito in reπevanje v miru kot tudi v vojnih in vseh ostalih kriznih situacijah ali naravnih nesreËah. Pripraviti tak sistem za delovanje pomeni ogromno dela. Treba je zbrati 1 6 7 RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI in preveriti vse potrebne atribute, jih zapisati v bazo podatkov in tudi redno obnavljati. Veliko podatkov je treba izmeriti in izraËunati. Ker æivimo na æe kar gosto poseljenem obmoËju, je zelo pomemben podatek ali atribut za trajanje potovanja Ëas, ki ga potrebujemo za zavijanje in voænjo skozi kriæiπËa. Pred leti je bila teæava in pomanjkljivost GIS-aplikacij shranjevanje velikih koliËin geografskih podatkov. PovpreËna velikost trdih diskov je bila takrat 10 ali 20 Mb. Danes to ni veË aktualno. Velikost danaπnjih trdih diskov æe presega 160 Gb, kar pomeni, da so geografski podatki lahko veliko bolj podrobni, s tem pa se πe bolj poveËata uporabnost in koristnost geografskih informacijskih sistemov. Ko je sistem popolnoma pripravljen in operativen, hitro povrne ves vloæen trud in denar. Ne da bi se katerokoli vozilo sploh premaknilo, dobimo z nekaj kliki vse za odloËitev potrebne podatke. Program nam ponudi veË moænih razliËic poti, za vsako toËno razdaljo, porabljen Ëas, glede na Ëas odhoda izraËunan Ëas prihoda na cilj, porabo goriva ipd. Izmed vseh ponujenih moænosti lahko izberemo in nato uporabimo tisto, ki nam najbolj ustreza glede na naπe zahteve ali priËakovanja. Naπa odloËitev ni veË odvisna od sreËe in nakljuËij, temveË je plod velike koliËine podatkov, ki nam odloËitev olajπajo. Razvoj informacijske tehnologije je zelo hiter in samo od nas je odvisno, kako bomo izkoristili vse moænosti, ki nam jih ponuja. L I T E R AT U R A 1. Drobne, S.: ©tudijsko gradivo, Fakulteta za gradbeniπtvo in geodezijo, Ljubljana, www.fgg.unilj.si/~/sdrobne/. 2. Hudej, F.: OdloËitveni modeli, Visoka πola za upravljanje in poslovanje, Novo mesto 2000. 3. Jennings, D., Waattam, S.: Decision Making, An Integrated Approach, Financial Times, Pitman Publishing, London 1998. 4. Kvamme, K., et al.: Geografski informacijski sistemi, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana 1997. 5. Nielsen, O., et al.: GIS-based method for establishing the data foundation for traffic model, Tehnical University of Denmark, Lyngby 1997. 6. Plumb, G.: Preparing Networks for Routing Applications, East Tennesse State University, www.esri.com/library/userconf/proc96/TO150/PAP125/P125.HTM. 7. RajkoviË, V.: OdloËitvene metode in sistemi, ©tudijsko gradivo, Fakulteta za organizacijske vede, www.krofek.net. 8. Rozman, J., Slak, M.: Mapinfo 4.0 in aplikacija Nika 1.0, Vojstvo 4, (1999), str.73‡ 83. 9. Rozman, J.: Digitalni model reliefa in satelitske ortofoto karte, www.mo-rs.si/ mors/ slo/ page1.htm, 2000. 10. Zeiler, M.: Modeling our World, ESRI PRESS, Redlands 1999. 11. Æagavec, D.: CEPIS, 2001, http://users.volja.net/damijanz/cepis.htm. 1 6 8 Simon KavËiË VIRI 1. www.bf.uni-lj.si/cpvo/tshxis02.htm. 2. www.bfro.uni-lj.si/zoo/org/centre/slov/govedo/objave/olap/main.htm. 3. www.esri.com. 4. www.fgg.uni-lj.si/~/sdrobne/. 5. www.gov.si:80/gu/. 6. www.gisdata.si. 7. www.monolit.si. 8. www.sledenje.com. 9. ESRI ArcNews. 1 6 9 1 7 0 Urπa Brodnik in Marjana Trontelj P R O B L E M AT I K A O S R E D N J E G A VA D I © » A S L O V E N S K E V O J S K E POSTOJNA P O V Z E T E K Negativni vplivi vojaπkih dejavnosti na okolje so izhodiπËe za zmanjπevanje vplivov naËrtovanih dejavnosti, pri Ëemer velja opozoriti tudi na pozitivne vplive. Osrednji poligon Slovenske vojske Postojna (OSPO) je namenjen vsem enotam in poveljstvom SV, saj gre za najveËje vadiπËe, ki edino omogoËa izvajanje bojnih streljanj s tankovskim in artilerijskim oroæjem, streljanja na zemeljske cilje s protiletalskimi topovi in izvajanje taktiËnega bojnega streljanja Ëete in bataljona. OSPO leæi na vplivnem obmoËju regijskega parka Sneænik v ustanavljanju, kar postavlja MO RS in predvsem SV v novo vlogo. VadiπËa, kot je OSPO, v Sloveniji ni mogoËe nadomestiti z drugim enako primernim obmoËjem, zato se ustanovitev regijskega parka Sneænik ponuja kot most k hitrejπemu uveljavljanju okoljevarstvene prakse v SV na eni strani, na drugi pa SV z doseganjem zastavljenih ciljev lahko prispeva k uresniËevanju mednarodnih smernic in nalog na okoljevarstvenem in naravovarstvenem podroËju. K L J U » N E B E S E D E osrednji poligon Slovenske vojske, ogroæenost okolja, okoljska sprejemljivost, ukrepi varovanja okolja, regijski park 1 7 1 P R O B L E M AT I K A O S R E D N J E G A VA D I © » A S L O V E N S K E V O J S K E P O S T O J N A A B S T R A C T The negative effects of militar y activities on the environment are the points of departure for reducing the impact of planned activity, in which attention should also be drawn to positive effects. The SAF central training area in Postojna (OSPO) is intended to ser ve all units and commands of the SAF because it is the largest training area that uniquely makes it possible to carr y out combat practice firing with tank and artiller y weaponr y, firing at land targets with anti-aircraft guns and carr ying out tactical combat practice firing at the company and battalion levels. The OSPO is located within the sphere of influence of the Sneænik Regional Park currently being established, which presents a new role for the MoD of the RS and especially the SAF. In Slovenia it is not possible to relocate a training area like the OSPO to an equally suitable region. The establishment of the Sneænik Regional Park thus offers, on the one hand, a means of more quickly putting into force SAF environmental protection practices and, on the other hand, an opportunity for the SAF to contribute to realising international guidelines and tasks in environmental protection and nature protection by attaining the goals that have been set. K E Y W O R D S SAF central training area, threats to the environment, environmental acceptability, environmental protection measures, regional park UVOD Raba prostora za obrambo oziroma vojaπko usposabljanje je kontroverzna zaradi omejitev drugih naËinov rabe prostora, omejevanja dostopa in lokalnih okoljskih vplivov trajnejπe vojaπke rabe, kot so hrup, promet teækih tovornih vozil, krajinsko razvrednotenje, pa tudi neposredni uËinki eksplozij v krajini in habitatih. 1 7 2 Urπa Brodnik in Marjana Trontelj Vrednotenje stanja obrambnega sistema z vidika vplivov na okolje izhaja na eni strani iz okoljevarstvenih ciljev in na drugi iz znaËilnosti posameznih dejavnosti v okviru obrambnega sistema, glede na njihove vplive na okolje. Negativni vplivi vojaπkega deovanja na okolje so izhodiπËe za zmanjπanje vplivov naËrtovanih objektov in dejavnosti, pri Ëemer velja opozoriti tudi na pozitivne vplive. Posebnost obrambnega sistema je, da zaradi posebnih zahtev tega sektorja, predvsem pa zaradi omejevanja drugih rab prostora, obiskanosti in prehodnosti posameznih obmoËij, pogojujejo razvoj nekaterih pozitivnih sprememb v okolju, kot je visoka stopnja ohranjenosti okolja oziroma visoka biotska raznovrstnost (KoËevsko, Mlake v Vipavski dolini). Na obmoËju Osrednjega poligona Slovenske vojske Postojna (v nadaljevanju OSPO) je potekala vojaπka dejavnost æe v Ëasu Marije Terezije, prisotna je bila v Ëasu Italije ter nekdanje Jugoslavije, ko je bila tudi najbolj obseæna. Posledica dejavnosti v preteklosti je sedanje stanje okolja, ki je do neke mere degradirano, kar je razvidno iz presoj posameznih okoljskih sestavin. Od leta 1991, ko je lastniπtvo poligona prevzela Slovenska vojska, se je obseg vojaπkih dejavnosti znatno zmanjπal, okolje pa se je v veliki meri popravilo. GEOGRAFSKI ORIS OSPO leæi ob vznoæju jugozahodnih poboËij Javornikov, v submediteranskem fitogeografskem obmoËju, ki v najbolj vzhodnih predelih vadiπËa prehaja v dinarsko fitogeografsko obmoËje. Posledica mejne lege je velika vrstna pestrost æivega sveta, ki jo omogoËa tudi intenzivno prepletanje razliËnih ekosistemov (HabiË, ©., 1998). Slika 1: Osrednji poligon SV Postojna Vir: Pregledna karta Slovenije 1 : 250 000, Geodetski zavod Slovenije. 1 7 3 P R O B L E M AT I K A O S R E D N J E G A VA D I © » A S L O V E N S K E V O J S K E P O S T O J N A Obsega samo kraπki relief, razËlenjene uravnave in poboËja visokega krasa Javornikov. Povrπje je najniæje v juænem delu, v viπinah od 530‡600 m, z najniæjo toËko v Jerodovcah (538 m), in se vzpenja proti severu in vzhodu. Najviπje je v poboËjih Sv. Trojice (nad 800 m), Kamene gore (1038 m) in Babe (1038 m). Pojavljata se dva reliefna tipa: prvi, visoki vrhovi Javornikov in njihova poboËja ter drugi, niæji, bolj uravnan planotast svet obrobja Javornikov oziroma obrobja kraπkega dela Pivπke kotline. MoËno zakraselo povrπje priËa o apnenËasti geoloπki podlagi, na kateri so se razvile predvsem razliËne oblike plitvih rendzin, precej skeletnih prsti. Skalovitost povrπja se spreminja na majhnih razdaljah v odvisnosti od pretrtosti matiËne podlage, oblikovanosti povrπja in globine prsti. Najpogostejπe reliefne oblike so vrtaËe, ki so razporejene v nizih med kopastimi vrhovi ali pa nepravilno po uravnanem povrπju. Dosegajo gostoto okoli 50 na km2. Gre za tipiËen kraπki vodonosni sistem s hitrim pretakanjem podzemne vode po kanalih in razpokah. Povrπinsko tekoËih voda ni in padavinska voda hitro odteËe v podzemlje. Za taka obmoËja je znaËilna majhna samoËistilna sposobnost, posledica pa je veËja nevarnost πirjenja onesnaæenja (ZRC SAZU Inπtitut za raziskovanje krasa, Postojna 1997). Sledilni poskus pretoka podzemnih voda z obmoËja PoËka, opravljen leta 1997, je dokazal najboljπo povezavo obmoËja OSPO z MalenπËico, dobro povezavo pa s podzemno Pivko v Planinski jami in Vipavo. Dejstvo, da sta izvira MalenπËice in Vipave zajeta za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, narekuje veliko previdnost pri naËrtovanju aktivnosti na obmoËju OSPO ( Kogovπek, 1999). ObmoËje OSPO je 60 odstotkov poraslo z gozdom. VeËji del kompleksa se intenzivno zaraπËa. Celotno obmoËje je bilo v preteklosti pod moËnim Ëlovekovim vplivom. Zaradi spreminjanja rabe prostora prihaja do dinamiËnih sprememb v okolju, preteæno v dve smeri: hitro, naravno sukcesijsko zaraπËanje na eni strani in ustvarjanje degradiranih obmoËij, ki so posledica vojaπkih dejavnosti (Polak, 1997). Prav vojaπka dejavnost lahko ob naËrtovani rabi in s prilagojenim naËinom upravljanja vadiπËa prispeva k upoËasnitvi procesa zaraπËanja. UPORABA OSPO Poligon je namenjen usposabljanju vseh enot in poveljstev SV, saj gre za najveËje vadiπËe, ki edino omogoËa izvajanje bojnih streljanj s tankovskim in artilerijskim oroæjem, streljanja na zemeljske cilje s protiletalskimi topovi 1 7 4 Urπa Brodnik in Marjana Trontelj in izvajanje taktiËnega bojnega streljanja Ëete-bataljona. Na drugih vadiπËih v Republiki Sloveniji to ni mogoËe. Obseg uporabe lahko ocenjujemo le od leta 1991. Za obdobje, ko je vadiπËe uporabljala JLA, podatki niso dostopni. Od leta 1998 se je πtevilo dni, ko je bilo vadiπËe v uporabi, zmanjπevalo od 258 do 191 leta 2001 (diagram 1). Podobno je zaznati teænjo upadanja uporabe pri πtevilu oseb (diagram 2) in πtevilu vozil (diagram 3) na vadiπËu v posameznih letih Diagram 1: ©tevilo oseb na vadiπËu PoËek Diagram 2: Obremenitev vadiπËa 1 7 5 P R O B L E M AT I K A O S R E D N J E G A VA D I © » A S L O V E N S K E V O J S K E P O S T O J N A Diagram 3: Obremenitev vadiπËa z vozili NajveËji deleæ dejavnosti, ki potekajo na vadiπËu, predstavljajo taborjenja in taktiËna urjenja enot in poveljstev SV, manj pa je drugih dejavnosti. Zmanjπevanje uporabe vadiπËa je povezano z zmanjπanjem vojne strukture SV, uvajanjem novih materialno-tehniËnih sredstev in uvajanjem novih oboroæitvenih sistemov, s katerimi urjenje poteka v virtualnem okolju. Po letu 2004 se bo πtevilo pripadnikov SV zmanjπalo, kar bo prineslo relativno manjπo zasedenost, a intenzivnejπo rabo vadiπËa. Z manjπo intenzivnostjo uporabe vadiπËa je povezan tudi opazen proces zaraπËanja travnatih povrπin. VA R S T V O O K O L J A V Slovenski vojski se zavedamo pomena, ki ga ima ohranjanje okolja in naravnih bogastev za obstoj in kvaliteto æivljenja prihodnjih generacij. Spremljamo spremembe, ki jih na okolju povzroËa Ëloveπtvo s svojim hitrim tehnoloπkim napredkom in nesmotrnim izkoriπËanjem ter uniËevanjem naravnih bogastev. Svoj prispevek k varovanju okolja vidimo predvsem v vkljuËevanju v nacionalne procese za zaπËito, ohranjanje ter obnavljanje naravnega okolja in vseh njegovih elementov. Skratka, Slovenska vojska se z vkljuËevanjem v civilno druæbo zaveda, da bo po svojih zmoænostih prispevala k prepreËevanju onesnaæevanja okolja. Z uveljavitvijo Okoljevarstvenega programa leta 1998 smo se obvezali, da bomo spoπtovali veljavno okoljevarstveno zakonodajo in podzakonsko regulativo Republike Slovenije. Z Okoljevarstvenim programom so bile tako doloËene 1 7 6 Urπa Brodnik in Marjana Trontelj teæiπËne naloge varovanja okolja v SV, ki pa dejansko obsegajo celoten spekter okoljevarstvenih ukrepov in aktivnosti, od sanacije æe povzroËenih vplivov na okolje, do uvajanja flzdravih okoljevarstvenih praks«. Od leta 1991, ko je lastniπtvo poligona prevzela Slovenska vojska, se je obseg vojaπkih dejavnosti zmanjπal, sanirana so bila odlagaliπËa nevarnih odpadkov, obnovljeno je bilo nekaj cest, narejeni so bili poæarni preseki, odstranjujejo se tudi stara neeksplodirana ubojna sredstva. Po opravljeni okoljevarstveni oceni leta 2000 pa se upoπtevajo tudi predlagani okoljevarstveni ukrepi, zaradi katerih se stanje πe izboljπuje. Okoljevarstvene ukrepe izvajajo vse enote SV med terenskim usposabljanjem, vsi pripadniki enot SV so z njimi seznanjeni in usposobljeni za njihovo uresniËevanje. Tabela 1: Vplivi in ukrepi varovanja okolja Okoljska sestavina Vplivi Okoljevarstveni ukrepi zrak • streljanje, eksplozije (emisije plinov in prahu oziroma dima) • zaËasna prekinitev streljanja ali druge aktivnosti (Ëe pride do premoËne zadimljenosti, je mogoËa poviπana koncentracija CO v zraku) • izbira lokacije z boljπo prevetrenostjo tla • uporaba minskoeksplozivnih sredstev • emisija naftnih derivatov, olj in maziv, πe posebej ob morebitnih poπkodbah vozil • gaæenje pri uporabi teækih vozil in v primeru namoËenega zemljiπËa • razgaljena zemljiπËa (ob gradnji objektov, reliefnem preoblikovanju, razstreljevanju) je treba v najveËji meri in takoj po koncu del ozemljiti • ostanke bioloπkih in kemijskih sredstev je treba ustrezno uniËiti ali odstraniti, tako da se prepreËi njihovo razkrajanje in kopiËenje toksiËnih snovi v tleh • postavljanje πotorov zunaj naËrtovanih lokacij ni dovoljeno • kurjenje veËjih odprtih ognjev in poæiganje na odprtem prostoru ni dovoljeno • nenaËrtovani inæenirski posegi v prostor niso dovoljeni • odlaganje in hramba lahko gorljivih snovi v negorljivih posodah (zagotovitev varnega seæiga in transporta) • svinËeno strelivo je treba uporabljati na naËin, da ga zadræijo tarËe ali zemljina, ki se obËasno preseje in iz nje izloËijo ostanki streliva • ustrezno ravnanje s komunalnimi odpadki (mreæa smetnjakov, zabojnikov in odvoz) • zagotoviti je treba ustrezno vzdræevanje voznega parka in mehanizacije (pravilno ravnanje z olji in mazivi) • pretakanje goriva ni dovoljeno • pod vojaπka vozila, ki dalj Ëasa stojijo na neutrjenih povrπinah, je treba podstaviti nepropustne lovilne posode, da se ob morebitni netesnosti vozil prepreËi onesnaæenje tal in vode z olji in naftnimi derivati • predvideti je treba ukrepe za primere razlitij olj in goriv ali drugih nevarnih in πkodljivih snovi (premestitev kontaminiranih zemljin na ustrezne lokacije) Nadaljevanje na naslednji strani 1 7 7 P R O B L E M AT I K A O S R E D N J E G A VA D I © » A S L O V E N S K E V O J S K E P O S T O J N A Tabela 1 (nadaljevanje): Vplivi in ukrepi varovanja okolja Okoljska sestavina Vplivi Okoljevarstveni ukrepi relief • gradnja nastanitvenih objektov, zaklonilnikov ipd. • ob vnaπanju novih oblik (nasipine, platoji, zakloni) se je treba Ëim bolj prilagoditi konturam obstojeËe izoblikovanosti povrπja • zasipavanje vrtaË (ali odstranjevanje prsti iz njih) ali kakrπnokoli spreminjanje oblik znaËilnega reliefa ni dovoljeno • povrπine, razgaljene med gradnjo, je treba sanirati vode • odpadne vode s povrπja (naftni derivati v primeru razlitja) • odlagaliπËa razliËnih odpadkov (topne snovi, ki se odlagajo na povrπju) • meteorne vode z asfaltiranih prometnih povrπin oziroma parkiriπË je treba voditi preko lovilcev olj in maπËob ter usedalnikov, Ëe obstaja nevarnost odplavljanja materiala • ostanke bioloπkih in kemijskih sredstev je treba ustrezno uniËiti ali odstraniti, tako da se prepreËi njihovo razkrajanje in kopiËenje toksiËnih snovi v tleh • ustrezno ravnanje s komunalnimi odpadki (mreæa smetnjakov, zabojnikov in odvoz) • zagotoviti je treba ustrezno vzdræevanje voznega parka in mehanizacije (pravilno ravnanje z olji in mazivi) • pretakanje goriva ni dovoljeno • pod vojaπka vozila, ki dalj Ëasa stojijo na neutrjenih povrπinah, je treba podstaviti nepropustne lovilne posode, da se ob morebitni netesnosti vozil prepreËi onesnaæenje tal in vode z olji in naftnimi derivati • predvideti je treba ukrepe za primere razlitij olj in goriv ali drugih nevarnih in πkodljivih snovi (premestitev kontaminiranih zemljin na ustrezne lokacije) • omejiti je treba hitrost voænje na 40 km/h (prepreËevanje nezgod) rastlinstvo • zaraπËanje traviπË (zmanjπanje bioloπke pestrosti) • fiziËne poπkodbe vegetacije • poæari • spremljati stanje vegetacije • prepreËiti oz. omejiti uporabo kemiËnih sredstev (trdnih, tekoËih ali plinastih), ki bi lahko πkodljivo vplivala na razvoj vegetacije • vojaπka vozila se smejo gibati le po posebej doloËenih poteh oziroma obmoËjih • glede na vplive in posledice je treba vzpostaviti dodatne poæarnovarnostne ukrepe æivalstvo • ogroæenost je povezana z ogroæenostjo habitatov • hrup (streljanje, voænja, urjenje) • emisije pri uporabi plinskih sredstev, dimnih zaves ipd. • poæari • ohraniti prehodnost vadiπËa (ustaljene migracijske poti divjadi) • omejiti uporabo kemiËnih sredstev, locirati uporabo eksplozivnih sredstev ter prepreËevati onesnaæenje podtalnih vodnih virov • omogoËiti varen dostop do objektov namenjenih divjadi, kot tudi moænost opravljanja lova, kjer je to dovoljeno • vse organske odpadke shraniti v æivalim nedostopne zabojnike in jih odstraniti s tega obmoËja Nadaljevanje na naslednji strani 1 7 8 Urπa Brodnik in Marjana Trontelj Tabela 1 (nadaljevanje): Vplivi in ukrepi varovanja okolja Okoljska sestavina Vplivi Okoljevarstveni ukrepi hrup • streljanja (piπtola, avtomatska puπka, minometi, havbice) • eksplozije (minskoeksplozivna sredstva, amonal) • za posamezna streliπËa je na podlagi opravljenih meritev doloËena dinamika streljanja iz posameznih vrst oroæja (na streliπËih je treba upoπtevati navodila upravljalca streliπËa) • zaradi preseæenih ravni hrupa je treba predvideti ustrezno skrajπanje Ëasa streljanja posameznih vrst oroæja, odvisno od ravni hrupa, ki ga oroæje povzroËa v ogroæenih naseljih • Ëe bi na vadiπËu potekalo podnevi in ponoËi streljanje iz veË vrst oroæja, je treba skrajπanje Ëasa streljanja iz posamezne vrste oroæja prilagoditi vsaki kombinaciji oroæij posebej sploπna varnost • izstrelki (usmerjeni ali odbiti) • kemijski in bioloπki vplivi (pirotehniËni izdelki, olja in druge kemikalije) • poæari • okvare vozil (razlitje naftnih derivatov) • vplivi na zemljo in zrak • moæna eksplozija skladiπËa streliva • uniËevanje nerazstreljenih minskoeksplozivnih sredstev • mastne krpe po ËiπËenju oroæja • odpadki • ustrezna oddaljenost vadiπË in ciljev za metanje roËnih bomb, uporabo razstreliva in izstrelkov • poæarna varnost • prostorsko omejena (fiziËno loËena) uporaba kemijskih in bioloπkih sredstev (strokovno uniËenje ali odstranitev) • izdelava interventnega naËrta ukrepanja v primeru ekoloπke nesreËe • redno in dobro vzdræevanje mehanizacije (ustrezno ravnanje z olji in mazivi, posebno ob poπkodbah vozil) • pretakanje goriv ni dovoljeno • zaËasna prekinitev aktivnosti v primeru lokalne preobremenjenosti zraka z izgorki med streljanjem in eksplozijami • skladiπËenje minskoeksplozivnih sredstev znotraj ograjenega prostora • zagotovitev povrπine za uniËevanje zatajenih ali neuporabnih minskoeksplozivnih sredstev • odlaganje in hramba mastnih krp in drugih lahko gorljivih odpadkov v negorljive posode (zagotovitev varnega zaæiga in varen transport) • ustrezno ravnanje z odpadki (mreæa smetnjakov, zabojnikov in organiziran odvoz) • prepreËitev prostega gibanja na nevarnih obmoËjih v Ëasu aktivnosti naravna in kulturna dediπËina • poπkodbe ali uniËenje kulturnih spomenikov in dediπËine • zaradi vplivov na podzemni svet je treba dosledno • upoπtevati vse vodovarstvene predpise • na obmoËju spomenikov so prepovedani vsi posegi, ki bi utegnili spremeniti vsebino, obliko ali naravo spomenika Vsaka enota je v okviru terenskega usposabljanja dolæna, poleg ostalih aktivnosti, naËrtovati tudi aktivnosti za varovanje okolja. Pri naËrtovanju teh je pomembno, da æe vnaprej izloËimo neæelene oziroma negativne vplive na okolje. Primer aktivnosti je v tabeli 2. 1 7 9 P R O B L E M AT I K A O S R E D N J E G A VA D I © » A S L O V E N S K E V O J S K E P O S T O J N A Tabela 2: Aktivnosti za varovanje okolja 1. V fazi naËrtovanja izloËiti aktivnosti, sredstva in snovi, ki bi lahko povzroËile prekomerne poπkodbe okolja. 2. Za zemljiπËa, ki niso v lasti MO RS, pridobiti okoljevarstveno dokumentacijo, ceno in omejitve teh zemljiπË). 3. Pred vajo in po njej fotodokumentirati kljuËna zemljiπËa (teren za namestitev in izvajanje aktivnosti), ki niso v lasti MORS. 4. Izdelati pregled aktivnosti, opreme in snovi, ki jih bodo enote uporabljale in imajo lahko negativen vpliv na okolje. 5. Ocenite moæne vplive na okolje in pripravite ukrepe za njihovo zmanjπevanje, prepreËevanje in odstranjevanje. 6. PodroËja namestitve in izvajanja aktivnosti izbrati in urediti skladno s predlaganimi ukrepi oziroma omejitvami. 7. Vsi pripadniki enot morajo biti seznanjeni z ukrepi varovanja okolja med vajo in usposobljeni za njihovo uresniËevanje. 8. Stalen nadzor posledic aktivnosti enot in brezpogojno spoπtovanje naËrtovanih ukrepov in omejitev, povezanih z okoljem. 9. Sanacija zemljiπË in poti, poπkodovanih med vajo. 10. Za ukrepanje ob veËjih ekoloπkih nesreËah in poæarih obvestiti civilne organe (tel.112). 11. ObveπËanje nadrejenih o nastali πkodi. Okoljevarstveni program Slovenske vojske zahteva sodelovanje vseh njenih pripadnikov. Vsakdo lahko in mora po svojih zmoænostih prispevati k njegovemu uresniËevanju, zato vsakogar pripravimo tako, da lahko svoje obveznosti po programu opravi odgovorno in uspeπno. Za uresniËevanje programa varovanja okolja v Slovenski vojski so kot naËrtovalci in nosilci dela v enotah odgovorni poveljniki enot in poveljstev. Po Zakonu o varstvu okolja (UR. l. RS, πt. 32/93) je vsaka pravna oseba, ki zaradi svoje dejavnosti neposredno povzroËa obremenjevanje okolja, dolæna doloËiti pooblaπËenca za varstvo okolja, zato tudi SV ni izjema. Strokovni organi za varstvo okolja so prisotni v vseh poveljstvih oziroma enotah do nivoja bataljona. Njihove naloge so opredeljene v Okoljevarstvenem programu SV. P O T K Z M A N J © E VA N J U P R I T I S K O V N A N A R AV N O O K O L J E ‡ P O V E Z A N O S T I N S O D E L O VA N J E V S E H Poglavitni cilji ohranjanja narave v Sloveniji bodo po Zakonu o ohranjanju narave (Ur. l. RS, πt. 56/99, 31-1/00) predvsem: varstvo naravnih vrednot in naravnih procesov, ponovno oæivljanje poπkodovanih ali uniËenih naravnih 1 8 0 Urπa Brodnik in Marjana Trontelj vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti na genski, vrstni in ekosistemski ravni, vkljuËno z ustanavljanjem zavarovanih obmoËij in ustreznih zbirk, ter ohranjanje, razvijanje in ponovno vzpostavljanje krajinske pestrosti. Skladno s poglavitnimi cilji ohranjanja narave v Sloveniji, ki se zagotavljajo predvsem z ukrepi, ki imajo prostorske posledice, je tudi ustanavljanje zavarovanih obmoËij. Analiza zavarovanih povrπin v Evropi pokaæe, da se je πtevilo zavarovanih obmoËij v zadnjih desetletjih poveËalo, povrπine pa so manjπe kot drugod po svetu. Deleæ zavarovanih povrπin v evropskih dræavah variira od 3,6 odstotka v Albaniji do 38 odstotkov v Liechtensteinu, tako da je Slovenija s svojimi slabimi 6 odstotki v spodnjem delu lestvice. V zasnovi zavarovanih obmoËij v Sloveniji (slika 2) je najbolj izpostavljena kategorija regijskega parka kot najprimernejπa oblika varovanja veËjih, sklenjenih, preteæno naravno ohranjenih obmoËij velike biotske in krajinske pestrosti, kjer je prisotna tudi gospodarska raba in kjer so moænosti trajnostnega razvoja in sodelovanja med sektorji najveËje OSPO je v vplivnem obmoËju regijskega parka Sneænik v ustanavljanju (slika 2). Slika 2: Geografski prikaz zavarovanih obmoËij 1 8 1 P R O B L E M AT I K A O S R E D N J E G A VA D I © » A S L O V E N S K E V O J S K E P O S T O J N A Od prve ideje o ustanovitvi zavarovanega obmoËja iz let 1967 do 1998 se je predlagano obmoËje za zavarovanje razπirilo z oæjega obmoËja Planinskega polja, Postojne in Cerkniπkega jezera in se je od prvotne pobude poveËalo za veË kot πestkrat. Predvideni park obsega dele 8 obËin: Blok, Cerknice, Ilirske Bistrice, Logatca, Loπke doline, Loπkega potoka, Pivke in Postojne. Vanj naj bi bili vkljuËeni πtevilni kraπki pojavi izjemnega pomena: najviπje ovrednoteni del kraπkega sistema Ljubljanice, t. i. notranjski trikotnik med Pivπko kotlino, Cerkniπkim in Planinskim poljem, gozdovi Sneænika in Javornikov, æivljenjski prostor velikih sesalcev. Povrπina predvidenega parka je pribliæno 1000 kvadratnih kilometrov (KNNV in MOP, 1999). Prednost pri usklajevanju akta o zavarovanju so si pridobile lokalne skupnosti, kar je potekalo v letih 2000 in 2001, temu pa je sledilo usklajevanje z ministrstvi, ki πe traja. Zaradi dolgotrajnosti postopka sprejemanja akta o zavarovanju se je ObËina Cerknica, ki naj bi bila v celoti vkljuËena v Regijski park Sneænik, leta 2002 odloËila, da s sprejemom Odloka o ustanovitvi Notranjskega regijskega parka zavaruje celotno obËino (brez ureditvenih obmoËij naselij in obmoËij, namenjenih industriji, infrastrukturi in nekaterim drugim dejavnostim). Dejstva, da se OSPO nahaja v osredju predlaganega parka in je opredeljen kot vplivno obmoËje, da se v celoti nahaja na kraπkem vodonosniku, postavljajo MO RS in predvsem SV v novo vlogo. VadiπËa, kot je OSPO, v Sloveniji ni mogoËe nadomestiti z drugim enako primernim obmoËjem, zato se ustanovitev Regijskega parka Sneænik ponuja kot most k hitrejπemu uveljavljanju oklojevarstvene prakse v SV na eni strani, na drugi pa SV z doseganjem zastavljenih ciljev lahko prispeva k uresniËevanju mednarodnih smernic in nalog na okoljevarstvenem in naravovarstvenem podroËju1. 1 Konvencija o moËvirjih, ki imajo mednarodni pomen, zlasti kot prebivaliπËa moËvirskih ptic (Ramsar, 1971) oz. Ramsarska konvencija; Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediπËine (Pariz, 1972); Konvencija o varstvu selitvenih prosto æiveËih vrstah æivali (Bonn, 1979) oz. Bonnska konvencija; CITES, konvencija o mednarodni trgovini z ogroæenimi prostoæiveËimi rastlinskimi in æivalskimi vrstami oziroma Washingtonska konvencija (Washington, 1973); Konvencija o bioloπki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992); Konvencija o varstvu prosto æiveËega evropskega rastlinstva in æivalstva ter njunih naravnih æivljenjskih prostorov (Bern, 1979) oz. Bernska konvencija; Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaæenjem (Barcelona, 1976) oz. Barcelonska konvencija skupaj s Protokolom o posebej zavarovanih obmoËjih Sredozemskega morja (Æeneva, 1982); Alpska konvencija (Salzburg, 1991) . 1 8 2 Urπa Brodnik in Marjana Trontelj OKOLJSKA SPREJEMLJIVOST V okviru priprave Prostorskih ureditvenih pogojev za obmoËje OSPO (vir: PUP za obmoËje vojaπkega vadiπËa Bile, osnutek, maj 2000) je bila izdelana okoljevarstvena ocena vplivov vojaπke dejavnosti na okolje. Namen okoljevarstvene ocene je bil ugotoviti naËin rabe prostora in doloËiti okoljevarstvene ukrepe ter s tem uporabnika zavezati k naËinu rabe, ki bo sprejemljiv z vidika varstva okolja (tabela 1, diagram 4). Tabela 3: Ocena sprejemljivosti ‡ primer OSPO Okoljska sestavina Ocena vpliva Zrak 2 Tla 3 Relief 1 Vode 4 Rastlinstvo 3 Legenda: Æivalstvo 2 1. 2. 3. 4. 5. Hrup 4‡5 Naravna in kulturna dediπËina 1‡2 vpliv je zaznaven, vendar zanemarljiv (dejavnost je zelo sprejemljiva) vpliv je zmeren (dejavnost je sprejemljiva) vpliv je hud (dejavnost je πe sprejemljiva) vpliv je zelo hud (dejavnost je manj sprejemljiva) vpliv je uniËujoË (dejavnost je nesprejemljiva) Celovito gledano je nadaljevanje vojaπke dejavnosti na OSPO πe sprejemljivo. V prid tej oceni govori dejstvo, da je okolje kljub dolgoletnemu delovanju vojske sicer do neke mere degradirano, vendar πe v mejah sprejemljivega. Najbolj problematiËno je obremenjevanje okolja s hrupom, kar lahko reguliramo z natanËnim naËrtovanjem dejavnosti glede na Ëas in lokacijo na poligonu. Ravno tako je problematiËno obremenjevanje pronicajoËe vode oziroma vodnega podtalja, za obmoËje je namreË znaËilna majhna samoËistilna sposobnost. Hidrogeoloπko je vadiπËe zelo obËutljivo obmoËje kraπkega vodonosnika, ki sluæi kot vir pitne vode. 1 8 3 P R O B L E M AT I K A O S R E D N J E G A VA D I © » A S L O V E N S K E V O J S K E P O S T O J N A Diagram 4: Ocena sprejemljivosti za vadiπËe PoËek SKLEP Vojaπke dejavnosti v tako ranljivem okolju so izzvale tudi πtevilne odmeve v lokalni skupnosti. Za okoliπko prebivalstvo je moteËe dejstvo, da v Ëasu, ko je vadiπËe aktivno, dostop do nekaterih zamljiπË ni mogoË. Precejπen okoljski vpliv na prebivalstvo ima hrup, ki ga povzroËajo streljanja na vadiπËu. S pazljivejπim naËrtovanjem uporabe vadiπËa, z omejevanjem nekaterih aktivnosti v obËutljivejπih obdobjih (noË, nedelje, prazniki) in z uËinkovitim obveπËanjem javnosti o dogajanju na vadiπËu je mogoËe omejiti te negativne vplive. DoloËeni ukrepi se æe izvajajo, predvsem pa bo treba poskrbeti za uËinkovito obveπËanje javnosti. K temu bo gotovo prispevalo poveljstvo vadiπËa na lokaciji. Predlogi za izboljπanje stanja na kritiËnih elementih obremenjevanja okolja: 1. izboljπati naËrtovanje dejavnosti glede na Ëas in lokacijo na poligonu (hrup), 2. vse enote v celoti opremiti z lovilci olj, 3. pripadnike SV usposobiti za ravnanje v primeru razlitja nevarnih snovi, 4. poostriti nadzor nad izvajanjem okoljevarstvenih ukrepov med terenskim urjenjem na poligonu, 5. pri upravljanju vadiπËa prepreËevati hitro zaraπËanje travnatih povrπin, 6. opravljati monitoring stanja. Poudariti je treba, da je bila okoljevarstvena ocena pripravljena glede na izhodiπËno stanje v okolju in sedanje poznavanje programov oziroma dejavnosti vojske. Ker gre za razvojno dejavnost, ki se s Ëasom spreminja in ki lahko 1 8 4 Urπa Brodnik in Marjana Trontelj s svojim delovanjem na okolje vpliva na trenutno πe neznan naËin, je treba predvidevati tudi reπitve, ki bodo v prihodnje prispevale k okoljski sprejemljivosti dejavnosti. V I R I I N L I T E R AT U R A 1. HabiË, ©.: Valorizacija gozdov na obmoËju vadiπËa Bile pri Postojni, 1998. 2. http://www.gov.si/uvn/slo/datoteke/narava/pp2020-povzetek.doc. 3. Geografski atlas Slovenije. Dræava v prostoru in Ëasu, Ljubljana 1998. 4. Interaktivni naravovarstveni atlas Slovenije, MOP-ARSO, GU RS. 5. Kogovπek, Janja: Nova spoznanja o podzemnem pretakanju vode v severnem delu Javornikov Visoki kras. ‡ ACTA CARSOLOGICA 28/1, 12, 161-2000, Ljubljana 1999. 6. Nizozemsko kraljevo zdruæenje za varstvo narave (KNNV) in Ministrstvo RS za okolje in prostor, Regijski park Sneænik ‡ IzhodiπËa za naËrt upravljanja, Ljubljana 1999. 7. Polak, Slavko: Okoljevarstvene ocene za vadiπËe Bile ‡ ÆIVALSTVO, Notranjski muzej Postojna, izdelano za Area-LINE, d.o.o., Cerknica 1997. 8. Okoljevarstveni program Slovenske vojske, MO RS 1998. 9. PoroËilo o geoloπkih, hidrogeoloπkih, geomorfoloπkih in morfostrukturnih razmerah ter speleoloπkih pojavih na obmoËju vojaπkega poligona PoËek, ZRC SAZU, Inπtitut za raziskovanje krasa, Postojna 1997. 10. Prostorsko ureditveni pogoji za obmoËje vojaπkega vadiπËa Bile v ObËini Postojna, osnutek, Area-LINE, d.o.o., 2000. 11. Pregledna karta Slovenije 1 : 250 000 , Geodetski zavod Slovenije. 12. PUP za obmoËje vojaπkega vadiπËa Bile, osnutek, maj 2000. 1 8 5 VSEBINA BILTENA SLOVENSKE VOJSKE ‡ 4 / πt. 2: kapitan korvete Peter Papler ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE podpolkovnik Karlo Nanut VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU podpolkovnik Duπan Gorπe SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI podpolkovnik Milan Æurman VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MINISTRSTVU ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE (MO RS) IN V SLOVENSKI VOJSKI (SV) stotnik Simon KavËiË RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI poroËnica Urπa Brodnik in poroËnica Marjana Trontelj PROBLEMATIKA OSREDNJEGA VADI©»A SLOVENSKE VOJSKE POSTOJNA