Gospodin Franjo
Transkript
Gospodin Franjo
BESeDA GOSPODIN FRANJO E L E K T R O N S K A BESeDA K N J I G A Fran Maselj – Podlimbarski Gospodin Franjo O M N I B U S 1 BESeDA GOSPODIN FRANJO Fran Maselj-Podlimbarski GOSPODIN FRANJO Po prvi izdaji pri Slovenski matici, Ljubljana 1913 To izdajo pripravil Franko Luin [email protected] ISBN 91-7301-121-5 [email protected] www.omnibus.se/beseda 2 BESeDA BESeDA GOSPODIN FRANJO Istinu reci pa uteci! Bosenska prislovica. 1. K o je bil France Vilar dokonãal l. 1877. svoje ‰tudije na tehniki, se je povrnil kot nadobuden inÏenir v svojo domovino. âez zimo je bival doma na Gorenjskem, spomladi je zaãel iskati sluÏbo. Pa niã primernega ni mogel dobiti. Îe je hotel zapustiti oÏjo domovino in se nameraval ogledati po ‰irni Avstriji, ni li kje posla zanj, ko ga nenadoma doleti ukaz, naj se kot rezervni poroãnik oglasi pri svojem polku, ki je bil namenjen, da se udeleÏi zasedbe Bosne in Hercegovine. Tisti polk je bil prideljen Saparijevi diviziji, ki je prodirala od Doboja ob reki Spreãi proti vzhodu, pa skraja ni imela sreãe in je ‰ele okrepljena z novimi ãetami po trdem boju vzela mesto Tuzlo. Po konãani zasedbi je proti koncu l. 1878. z lahkim srcem zapustil voja‰ki stan in deÏele, kjer je videl dosti ostudnih bojnih slik, ki so potem ‰e dolgo ãasa kakor s krvjo o‰kropljene stale pred njim. Potem je bil dve leti zaposlen pri zgradbi nekega mostu ãez Savo. — Koncem spomladi 1881 je ãital v novinah, da i‰ãe bosenska uprava za izkori‰ãanje gozdov inÏenirjev. To ga je mikalo. Nekoliko so se mu bili v spominu Ïe zabrisali oni krvavi dogodki in zaÏelel je videti Bosno sreãno in 3 GOSPODIN FRANJO BESeDA prerojeno, ko jo je pred tremi leti videl tako solzorosno. VloÏil je pro‰njo in dobil odgovor, da je s prvim julijem sprejet. Ni se teÏko loãil od domovine. Nekaj mu je reklo, da ni podoben drevesnemu listu: ãe ga odtrga vihar, nikoli veã ne pride na prej‰nje mesto; on se vrne nazaj, kadar izkusi Ïivljenje drugod in se mu poleÏe Ïelja po spoznanju tujih krajev. Peljal se je do Siska, potem s parobrodom po Savi do Broda, dalje po Ïeleznici do Zenice. Slavonski kraji ne zanimajo popotnika, ki je vajen gor, hrumeãih potokov in idilnih kotov; topo zre na ravne pokrajine, zave‰a oãi, vzdihuje: Oj, da, je taka plodovita ravnina kje na Slovenskem ali na âe‰kem, kako vse drugaãe bi se obdelovala! — in dremlje. Zanima ga pa dobro in krepko prebivalstvo, ki vsled nebriÏnosti vlade in nesreãne gospodarske politike na tako rodovitni zemlji tiãi ‰e v povojih napredka. Vilar se je zaãel ogledovati ‰ele onstran Broda na hriboviti bosenski zemlji. Tod je mar‰iral pred tremi leti v nepregledni vrsti oznojenih in izmuãenih ljudi, deloma ob neugodnem vremenu. In zdaj sedi v ozkem Ïelezni‰kem vagonãku stisnjen kakor v orehovi lupini. Ni za dana‰nje ãase Bog ve kaj, no kultura se je vendar Ïe priãela. Drugih njenih znakov z vlaka ni zapazil. Kako naj se paã v treh letih zasedbe vgnezdi v zapu‰ãeni deÏeli kar cela kultura! Ob progi je videl tu in tam obhodne 4 GOSPODIN FRANJO BESeDA straÏe vojakov in oroÏnikov, dvakrat je njegov pogled naletel na vklenjene Bo‰njake, ki so jih oroÏniki vedli Bog ve kam k sodi‰ãu. Obakrat je povesil glavo in se poglobil v teÏko misel. Bil je namreã tako ustvarjen, da ni mogel videti vklenjenega ãloveka. Ni dalo njegovo mehko ãlovekoljubje, ki mu je tiãalo v krvi, ki mu je bilo prirojeno in se ga ni priuãil iz knjig. Do Doboja je imel za sopotnika dva lepo opravljena Turka, ki sta mraãna, skrivnostna in molãeãa ãepela na rdeãih pli‰astih blazinah ter kazala, da sta nepristopna za pomenek. V Doboju sta izstopila in priroÏljala sta v njegov kupe dva ãastnika, razgreta in dobrovoljna, kakor da sta pri‰la od dobre pojedine. Oba sta ga prijazno pozdravila, oba sta se predstavila, videã dokaj fino opravljenega, inteligentnega ãlovekaj ki pride najbrÏ z onkraj Save. V zasedenih deÏelah so bili v tistih ãasih avstrijski gosposki ljudje zelo druÏljivi in sloÏni; pri domaãinih niso na‰li soglasja in druÏabne opore, zato so Ïiveli med seboj brez ozira na stanovske razlike v dobrih prijateljskih odno‰ajih. Vilar je bil vesel, da je dobil zgovorna potnika, ker doslej na dolgi poti ni ‰e z nikomer govoril, a niti on sam bi nam ne mogel povedati, kako se je takrat na‰la nit pogovora in zabave. Ime mlaj‰ega ãastnika si je precej zapomnil; povedano je bilo trdo in razloãno, tako da bi se zapomnilo za 5 GOSPODIN FRANJO BESeDA veãne ãase: Simon Buzduga, oroÏni‰ki nadporoãnik. Vilarju je imponirala ta juna‰ka, gibãna postava, dasi je ni venãalo prelepo lice. Bilo je nekoliko razdrapano po kozah in nepravilno v tem, da se je konec velikega nosu za spoznanje povesil na levo stran. Tudi oãi niso bile prijazne. Drugi ãastnik je povr‰no zamrmral svoje ime, no Vilar je videl, da je stotnik in za kak‰nih petnajst let starej‰i od prvega. Po njegovi nem‰ãini s tujim priglasom ga je precej spoznal za Poljaka. Za njegovo ime je zvedel na maglajski postaji, kjer je iz krdela ãastnikov, stojeãih na peronu, pohitel k vlaku star major, podal roko stotniku, nagniv‰emu se skozi okno, ter ga v srbskohrvatskem jeziku vpra‰al: »Kako si, Hvalibogovski?« in mu pri odhodu vlaka zaklical: »Îivio, HadÏirumba!« Stotnik Hvalibogovski, z bosenskim priimkom HadÏirumba, je bil majhen, zavaljen ãlovek, precej razbrazdanega ãela, sesedlega nosu, drobnih in milih oãi, ki soÏivahno kolotoãile pod moãnimi obrvmi, kakor bi iskale plen. Njegov obraz je bil izÏit, raskav, podoben gosto pre‰iti temnozelenkasti usnjeni blazinici. Britev bi ne mogla gladko teãi po njem, zato ga je pokrila redka raznobojna bradica, kakor prekrilijo sive, ãrne in rjave ovce obmuljeni pa‰nik. Sopotniki so govorili o razliãnih predmetih. âastnika sta potovala v sluÏbenih stvareh iz Tuzle v Sarajevo. Seveda tujcu nista povedala, kak‰nega znaãaja so tiste 6 GOSPODIN FRANJO BESeDA sluÏbene stvari, vedla sta se nekako zdrÏno; umela sta z neko dostojnostjo zakrivati vse, kar se tiãe vaÏne in koãljive sluÏbe. Vilar je vse odkrito povedal, kaj in kako je z njegovim potovanjem. Pristavil je, da je Ïe videl Tuzlo. Ko sta onadva sli‰ala, da je rezervni ãastnik in da se je udeleÏil okupacije, sta postala ‰e prijaznej‰a. »Prav lahko je mogoãe, gospod inÏenir, da vas deÏelna vlada nastavi v Tuzli, to se pravi, na Konj-planini, kjer se na debelo trebijo pragozdi; trdno vem, da pride tja inÏenir. Sedaj opravlja administrativna, inÏenirska in gospodarska dela moj prijatelj Bierkopf, ki seveda sam ne more biti kos tak‰nemu ogromnemu delu,« je rekel stotnik. »To bi bila lepa pridobitev za na‰ zeleni otok, ko bi gospod inÏenir pri‰el v na‰ okraj. Dal Bog, da bi se zgodilo!« je potrdil stotnikovo misel Buzduga. »Zakaj mislite tako, gospod nadporoãnik?« »Gotovo ste dober plesalec, morda tudi godbenik, pevec ali kvartaã. Na na‰em otoku vse lahko porabimo.« »NajbrÏ nisem ne eno ne drugo. Pust samotarec sem, ki se Ïelim ãimprej zariti v pragozd.« »Oho, oho!« je obÏaloval nadporoãnik. Da bi Vilar pokazal zanimanje za voja‰ke stvari, je vpra‰al po tem in onem polku, kje je sedaj nastanjen. Tekom pogovora je zvedel, da je slotnik sluÏil v 17. kranjskem polku. No Hvalibogovskemu ta polk ni ostal 7 GOSPODIN FRANJO BESeDA v dobrem spominu. »Tak‰nih pretepaãev in razgrajaãev ni, kakor so Kranjci. Sedaj je ta polk na Dunaju in velike sitnosti imajo z njim. Vsak ponedeljek pride na polk ovadba, da so se prej‰nji veãer ali ponoãi pretepavali Kranjci v tem ali onem okraju. In tako se je godilo tudi v Tridentu, kjer sem ‰e jaz sluÏil pri njih. Zaradi teh rogovileÏev so me pomaknili na vi‰jo stopnjo za celo leto pozneje, nego sem bil na vrsti. Sploh bi trebalo tele Slovence kurirati, njih nadutost pritisniti k tlom.« Pri teh besedah se je stotnik razburil, z napetim palcem je naredil po zraku kretnjo, s kakr‰no se ubije nadleÏna Ïivalca. »O, jaz bi jim pokazal! Kakor je v starih ãasih Konfucij kuriral nedisciplinirane in pijanstvu vdane Korejce s tem, da jim je ukazal, nositi vsak dan, ki so ga praznovali, od jutra do ure poãitka neprestano na glavi porcelanaste klobuke, zato da niso mogli razgrajati, tako bi tudi jaz Slovencem predpisal za nedeljo in praznik lonãene z uradnim znakom opremljene klobuke. Nihãe bi ne smel zunaj doma pokrivala odloÏiti, pri Ïganju, vinu in pri veselicah pa Ïe celo ne. Tako bi morali hoditi in sedeti ravno in mirno kakor vojaki na paradi ali v ‰oli. Stroga kazen bi zadela tistega, ki bi se pregre‰il proti moji naredbi, posebno pa ‰e onega, ki bi pri‰el z ubitim klobukom domov. Jaz bi jim Ïe izgnal razposajenost in pretepa‰tvo ter jih navadil reda!« Hvalibogovski si je pomel roki od samega veselja ob originalni misli. 8 GOSPODIN FRANJO BESeDA Vilar je izprevidel, da ima opraviti s ãlovekom, ki mu je alkohol naãel moÏgane. Ni mu bilo prav, da je ta HadÏirumba tako nasajen na uboge Slovence. »Pa bi mojim rojakom privo‰ãili vsaj sadrena pokrivala, veljakom in prvakom pa porcelanasta,« se je po‰alil. »A kaj ste vi tam doma? Pardon! Oprostite! Nisem hotel Ïaliti,« je pohitel stotnik. »Kar je res, je res,« je nadaljeval resnega obraza in pritrjujoã z glavo. »Sedemnajsti polk je med najhrabrej‰imi na‰ega cesarstva. Na La‰kem, v Bosni, kamorkoli so ga postavili, povsod se je izkazal. Nikdar ne pozabim izgubljenega leta, a kranjski fantje so korenjaki.« »Kaj to, a ko se vãasi stepejo z Dunajãani. Saj so vojaki pravzaprav samo za pretep na svetu,« je pomogel Buzduga svojemu tovari‰u iz zadrege. »Gospod stotnik je napravil dovtip na raãun mojih rojakov,« je mirno govoril Vilar. »No dovtip ‰e nikogar ni snedel. Koliko so jih izumili Dunajãani na raãun MadÏarov in Slovanov, toda vkljub temu so MadÏari malone gospodarji drÏave in tudi proti Slovanom se ne bo moglo dolgo vladati.« Buzduga se je poãesal po nosu in nedoloãno se je zazrl v nasprotno steno. Njegova noga je nalahno pritrkovala ob tla, tako da se je sli‰alo tiho Ïvenkljanje njegove ostroge. Bal se je, da ne bi ta dva gospoda zaãela govoriti o pustih narodnostnih stvareh. Hvalibogovski je 9 GOSPODIN FRANJO BESeDA mahnil z roko ter zamomljal: »Hm, Slovani…« Potem se je naslonil ob okno, podprl glavo z roko in se zazrl v hribovje. Po dolgem premolku je vzkliknil: »Glejte, kak‰no bujno vegetacijo imamo v Bosni! Vsega je dosti, samo kultura je ‰ele v zaãetkih.« In migal je z glavo, v mislih hvaleã dobrotljivo prirodo in obÏalujoã nedostatek kulture. Hipoma pa se je okrenil k Vilarju, poloÏil roko na njegovo koleno ter rekel: »Gospod inÏenir, ako Ïelite priti v na‰ okraj, ki vam je Ïe znan, vam lahko izposlujem to. Znan sem pri vseh oddelkih deÏelne vlade. Dobra beseda najde dobro mesto. V Tuzlo dobimo v par letih Ïeleznico, za silo bomo zvezani z ostalim svetom. Joj, in kako veselo bi Ïiveli z brhkim Bierkopfom na Konj-planini! Sicer vas po‰ljejo v pu‰ãoben, odlegel kraj, kjer daleã naokrog ne najdete dostojnega ãloveka.« »O, menim, da bo vojakov in oroÏnikov v Bosni povsod dosti, saj sem jih doslej videl ‰e na vsaki postaji. In to so dostojni ljudje,« je odsekal Vilar. »Va‰e posredovanje, gospod stotnik, bi bilo zelo ãastno zame, toda hvaleÏno ga moram odklanjati, ker kot novinec ne maram poseãi v samostojne ukrepe slavne deÏelne vlade. To bi ne bilo pravo priporoãilo zame.« »Oo — oo! Ako mislite …« In Hvalibogovski je uÏaljen potegnil svojo roko nazaj ter se stisnil v kot. »Nisem mislil slabo. Vse naj gre svojo ravno pot. Ako precej prvi dan izza hrbta uglednega gospoda moled10 GOSPODIN FRANJO BESeDA nem za kak‰no prednost, bi tega morda ne zabeleÏili v moj prospeh. âe i‰ãem pri njih sluÏbe, naj odletim tja, kamor me porinejo. Prav po voja‰ko hoãem slu‰ati.« Hvalibogovski je pritrknil v znamenje, da sogla‰a. Prilezla je dremota nanj, naslonil se je z ramo ob steno in zaãel cincati z glavo, poãasno in enakomerno je padala in se dvigala, kakor v stroju kladvo na nakovalo. Îeleznica je tekla ob reki Bosni po malo obljudeni prijazni dolini, obrastli po vseh poboãjih s temnimi lesovi. Vilar je, sedeã pri oknu, zapazil vsakega Bo‰njaka, ki je jezdil po cesti kraj bistre reke, vsako ptico, ki se je prepeljavala v vi‰avah, vsak mlin, ki je majhen kakor igraãa sameval ob vodi. Vse ga je zanimalo. Poãudil se je Vranduku, mestecu prilepljenemu na visok obronek neposredno nad reko. Igraãicam podobne, tiãe hi‰ice na skalnatih tleh in da se poljubi prirodi pomajati z obronkom, zdrãe vsa ta gnezda v Bosno. Bog ve, kak‰ni ljudje so si izbrali v davnih ãasih to mraãno sotesko za naselitev! Leta 1878. se je Avstrija ãudila, kako to, da vsta‰i te strategiãne toãke niso porabili za izdatnej‰i odpor in so pustili vrata v bosensko sredi‰ãe na steÏaj odprta. Potem je dolgo zrl na veliko ptico, ki je kroÏila visoko v zraku nad vrandu‰kimi hribi. »Gospod inÏenir, ste li dober strelec?« ga je vpra‰al Buzduga. 11 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Na tehniki sem se paã vadil v sabljanju, ne pa v streljanju. Kolikor sem se nauãil pri vojakih.« »V Bosni imamo dober lov. Kamorkoli pridete, divjaãine bo dosti. V tuzlanskem okraju so ‰e volkovi. Preteklo zimo so kmetje prosili za pu‰ke, da se jih obranijo. Seveda jih niso dobili.« »Pu‰ke, pu‰ke — da streljajo na ‰vabsko divjaãino,« je hripavo vzdihnil stotnik, prebudiv‰i se iz dremote. Vilar je Ïelel zvedeti, kak‰ne so varstvene razmere v zasedenih deÏelah. âastnika sta se izraÏala ãrnovidno in zaniãevalno o Bo‰njakih in Hercegovcih. Vse kriÏem so letele psovke: lopovi, razbojniki, ovãji tatovi, u‰esni strigavci, sodrga. Bila sta uverjena, da ãim veã psujeta domaãe prebivalstvo, tem bolj raste ugled tujcev, ki nosijo kulturo na Balkan. Krãilo se mu je srce, ko je bil izprevidel, da v Bosni ‰e ni tiste sreãe, o kateri so govorili v delegacijah in da je njena usoda izroãena ljudem, ki bi nam najraj‰i nataknili svinãene klobuke na glavo. Nesel je v Bosno usmiljeno srce, ãuvstvujoãe s trpeãim sobratom. V Zenici so zapustili vlak, ker samo do tja je bila zgrajena Ïeleznica. Naprej je vozila v Sarajevo voja‰ka po‰ta, ki je dostavila vselej toliko vozov, kolikor jih je trebalo za popotnike. Tisti dan so ãakale tri velike in okorne koãije pred kolodvorom. Na vsaki je sedel spredaj poleg voznika, oboroÏenega z revolverjem, vojak s pu‰ko v 12 GOSPODIN FRANJO BESeDA roki. Vilar je, skrbeã za svojo prtljago, izgre‰il svoja znanca. Zlezel je v koãijo, kjer je videl prostor in v kateri se nista nahajala. »Kje pa je ostal najin Panslav?« je vpra‰al Hvalibogovski, ko so se bile premaknile koãije. »Ne vem. V drugo koãijo je sedel,« je odgovoril Buzduga. »Morda je kaj uÏaljen zaradi tvojih lonãenih klobukov. Povej mi, kolikokrat si Ïe porabil ta dovtip?« »Mar mi, ãe je uÏaljen! Vse preveã po‰iljajo sem tak‰nih uradnikov, ki so zaradi jezikovne sliãnosti naklonjeni domaãinom. To ni prav. Mi se nahajamo tukaj na vulkanu. In kako je o‰aben, o‰aben!« »Samozavesten je, sicer pa simpatiãen ãlovek. Bosna kmalu ozdravi njegov panslavski ponos.« 13 BESeDA GOSPODIN FRANJO 2. · tiri dni je Vilar ostal v Sarajevu. Prvi dan je poãival ali se izprehajal ob Miljacki, kjer je videl mnogo avstrijske gospode in mnogo preprostih ‰vabskih ljudi, uniformiranih in v civilnih oblekah. Na njih obrazih je ãital zanos orjaka, ki je bil pravkar tre‰ãil ob tla svojega nasprotnika in ki v mislih pre‰teva, koliko mu prinese dobiãka ta borba. To so bili sami zavojevalci Bosne in oni, ki so jih zavojevalci pritegnili k sebi, da priãnejo s kulturnim delom. Turbani in fesi so se malone izgubili v tem vrveÏu tujcev, ker domaãini so ostali raj‰i v svojih hladnih hi‰ah ali so pa ãepeli v pestrih duãanih. Drugi dan se je dopoldne predstavil gosposki, ki ga je pozvala k sebi za prihodnji dan, ko so mu povedali, da je prideljen v tuzlanski okraj na Konj-planino. âetrti dan je naposled stal pred uglednim in vaÏnim uradnikom mrzlega lica in lokavih oãi, ki mu je pravil, da je gozdar na Konj-planini, Bierkopf po imenu, preobloÏen z delom, da so prigla‰ene neke malenkostne pritoÏbe zoper njega, a uboÏec — der arme Teufel — ne more zmagovati toliko poslov, »zato smo upo‰tevali Bierkopfove toÏbe o mnogih poslih ter vzeli v sluÏbo inÏenirja. In 14 GOSPODIN FRANJO BESeDA tako smo odredili, da prevzamete vi, gospod inÏenir, poleg inÏenirskih del, ki jih je malo, tudi administracijo, kolikor se tiãe plaãe in hrane delavstva. Sicer se pa zglasite v tuzlanskem konaku, kjer vas natanãno uvedejo v vse podrobnosti dela.« Vilarju se je zdel ta uradnik zelo visoka glava, ker je govoril o sebi, oziroma o svojem delokrogu v mnoÏini. Z administrativnimi opravki ni bil prav zadovoljen, toda kaj je hotel — nahajal se je Ïe v Bosni in plaão so mu odmerili visoko. Tri dni je trajala njegova pot v Tuzlo. Vlaki in po‰te so vozili zaradi varnosti samo podnevi, kar je zamudilo potovanje. Peljal se je nazaj do Doboja, kjer je moral prenoãiti, potem zopet s po‰to po lepi dolini ob Spreãi v Graãanico, kjer je zopet noãil. Prenoãi‰ãe je dobil, ker hotelov ni bilo, v voja‰kih tabori‰ãih, kjer so imeli povsod sobico za tujce, namreã za potujoão avstrijsko gospodo. V obeh mestih je sedel zveãer v druÏbi ãastnikov in uradnikov, ki so se progla‰ali za nekak‰en otok v bosenskem oceanu. Primerjali so Bosno ogromnemu, neobdelanemu in grobemu kamenu, kamor je priroda vbrizgnila veãje ali manj‰e gruãe dragocenih kristalov; tem so pripodabljali sebe. Sli‰al je mnogo razbojni‰kih anekdot, ki so mu kaj mrko slikale poloÏaj v zasedenih deÏelah. âudil se je, kako to, da se na Dunaju slika s tako svetlimi barvami. 15 GOSPODIN FRANJO BESeDA Tako je pri‰el naposled neko vroãe opoldne — bilo je prve dni julija — izmuãen in truden v Tuzlo. Na po‰ti so ga poslali na stanovanje v Agularjev hotel, ki je bil edini v mestu, preprost, toda prostoren. V prvem nadstropju in v podstre‰ju so se nahajale sobe, v pritliãju je neprijetno dehtelo po gostilni in kavarni. Obed, ki si ga je dal prinesti v sobo, mu ni ‰el v slast; paprikovite jedi so ga preveã spominjale druge drÏavne polovice. Po obedu je dolgo spal, potem se je opravil in ‰el po mestu, da si ogleda znamenitosti. Tuzla je ‰tela takrat z voja‰tvom vred kak‰nih osem tisoã prebivalcev, tur‰kih, pravoslavnih srbskih in nekaj katoli‰kih. V eni uri je z lahkoto opravil svojo izsledovalno pot. S pomoãjo najetega ciganãeta je na‰el konak, Sem‰ibegovo hi‰o — cigan jo je imenoval dvor — dalje nekaj dÏamij, med njimi tisto s po‰evnim minaretom na levem bregu potoka Jale, naposled ugledno pravoslavno cerkev in franãi‰kanski samostan z neznatno cerkvico. Na teh poslopjih ni videl niã zanimivega. Odpustiv‰i cigana, je kakor prikovan obstal sredi ãar‰ije. Zagledal je bil na pragu nekega duãana davno znanega ãloveka, nekdanjega so‰olca Hrena, ki se je s tur‰kim trgovcem pogajal za ceno preproste preproge. Stopil je bliÏe, poloÏil Hrenu roko na ramo in ãez hip sta stala dobra znanca sredi ãar‰ije v Ïivem pogovoru. Vilar je razodel svoje razmere, Hren je povedal, da je Ïe 16 GOSPODIN FRANJO BESeDA dve leti v davãni sluÏbi v Tuzli. »Potemtakem se pa veãkrat lahko vidiva!« je vzkliknil ter ‰e enkrat stisnil Vilarjevo roko. Hren je bil tridesetletnik. V prej‰njih letih je bil pomoãnik v manufakturni trgovini, po okupaciji je odloÏil meter ter se posvetil kultiviranju zasedenih deÏel. Govoril je hudomu‰no, z nasme‰kom. Imel je navado, da je prikril desno oko, kadar je trebalo izreãi kaj zbadajoãega ali poslu‰ati kaj politiãno nevarnega. Strahopetec je bil velik, morda je hotel svojo bojazljivost skriti za spu‰ãeno trepalnico. ·la sta po mestu, potem v okolico proti voja‰kemu ostrogu, Na veã krajih sta videla jetnike, ki so pod voja‰ko straÏo kopali odvodnike, zasipali cesto ali delali pri zgradbah. Vsi so imeli tudi pri delu noge vklenjene v Ïelezje; da jih veriga ni ovirala pri hoji, je bila pripeta k pasu. Tisto roÏljanje verig je Vilarja nemilo dirnilo. âlovek, podoba boÏja, pa v tak‰nem robstvu! Na nasprotnem koncu mesta sta bila priãa nenavadnega prizora. Oddelek voja‰tva je gnal v mesto blizu dvajset glav goveje Ïivine. Voja‰tvo in Ïivina, vse je bilo odeto z debelim prahom, znamenje, da je izprevod pri‰el od daleã. Îivina je jedva capala po trdi cesti. »Kaj pomeni to?« je vpra‰al Vilar. »Jutri bo semenj za to Ïivino, ako hoãe‰ kaj kupiti,« je odgovoril Hren ter pomeÏal. Potem je pojasnil, da so Ïivino zaplenili najbrÏ v kak‰ni vasi za Majevico-plani17 GOSPODIN FRANJO BESeDA no, ker va‰ãani niso mogli ali hoteli plaãati globe, naloÏene za prikrivanje oroÏja, ali pa ker so bili nemara na sumu, da so dali zavetja in hrane hajdukom. »Ubogi va‰ãani!« je vzkliknil Vilar. »Îivino so jim vzeli, polovico premoÏenja. ·e li tak‰ni izprevodi veãkrat vidijo v Bosni?« »To ni prav niã novega. Mene niã ne zanimajo te ekspedicije, kontribucije in usmrtitve. Toãno in vestno delam sluÏbo, sicer sem pa ves boÏji ãas doma pri Ïenki in otrocih. Nekateri gospodje in tudi dame jedva ãakajo, da ustrele ali obesijo hajduka, da si napasejo oãi. Sme‰no. Jaz ne grem nikdar blizu. Glej, onstran Save imajo svoje mirne, sladkoginjene narodne veselice, pri nas se vr‰e tak‰ne zabave, kakr‰ni si sedaj priãa. Sicer pa, prijatelj — jezik za zobe! Moj svet je ta, da hodi‰ slep in gluh po Bosni, ako pa tega ne more‰, si vsaj zaveÏi jezik.« »Poslu‰al bom tvoj svet, kolikor mogoãe. Preden umolknem, mi povej, ãemu vklepajo v Bosni jetnike, ki se nahajajo pri delu, v Ïelezje? Saj jih straÏijo vojaki z nabitimi pu‰kami.« »Vsak pride v Ïelezje, ki je nad dvajset dni zaprt.« »Meni to neprestano roÏljanje z verigami, ãe vem, da jih nosi ãlovek, neprijetno doni na uho.« 18 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Vsega se treba navaditi. Za tur‰kega gospodarstva so v Ïelezje vklepali jetnike, to je Ïe vkoreninjena navada, in na‰i noãejo kr‰iti starih ‰eg in navad.« »V ãem so se pregre‰ili ti mnogi nesreãniki, da morajo javno nositi verige?« »Hm, mogoãe, da so katerega zaprli, ker je rekel belemu kruhu ‰truca,« je odgovoril Hren ter zameÏal. »Sedaj pa nobene besede o stvareh, ki se naju niã ne tikajo. Uradnik naj toÏi ob obilnem poslu in ob mali plaãi, vse druge toÏbe so zanj neumestne.« Niã ni ugajalo Vilarju, kar je videl in sli‰al. Kot dijak je z vnemo ãital zgodovino francoske revolucije, spisano po zgodovinarju, ki je opraviãeval vse grozovite morije, ki so se vr‰ile za svobodo, bratstvo in enakopravnost, ter pisal, da so te dobrote vredne najveãjih krvnih Ïrtev. Takrat se je navzel radikalnega mi‰ljenja, ki je pri‰lo nekoliko v nasprotje z njegovim dobrim srcem. Vklenjeni Bo‰njaki so ga spominjali, kako ga je za prvih dija‰kih let, ‰e pred 1866. letom, marsikatero noã prebudilo roÏljanje verig iz spanja; stanoval je tedaj v ljubljanski Blatni ulici, po kateri so gonili s kolodvora v Ïelezje vkovane Italijane na Grad. Vsaj toliko jih je bilo sram, da jih niso tirali podnevi. V Bosni jih ni sram, kazati te verige pri belem dnevu. Pri tak‰nih mislih se mu je zbudila revolucija v du‰i. 19 GOSPODIN FRANJO BESeDA Vrniv‰i se v sredi‰ãe mesta, je Hren opozoril prijatelja na voja‰ko postajno poslopje, stojeãe na lepem polju ob veliki cesti. Za njim se je razprostiral vrt z gredicami bujnih cvetic in z nasadi mladih, jedva nekaj pedi visokih drevesc. »Glej, ono poslopje, ki stoji v ozadju vrta s krilcem, je kazinska last,« je razlagal Hren. »Tam imajo ujetniki najetega restavraterja, tja hodijo na hrano. Skoncema je prizidano kegli‰ãe — vse nobel. Ali sli‰i‰, kako keglajo? Ti sreãni ljudje imajo prekrasno Ïivljenje; nam ubogim uradnikom se po dovr‰enih sluÏbenih urah ne ljubi, metati krogle.« »Vinko, le nikar se mi ne prekrehni v sluÏbi!« »Moram. Je Ïena, so otroci.« »To vse so si nemara brezplaãno prilastili po pravilih okupacije — a?« je vpra‰al Vilar zroã po vrtu. »I kaj pa? No — pst, pst!« »Na tem ozemlju bo stal lahko lep park. Sedaj je ‰e vse v povojih. Harmoniãnega zasnutka pogre‰am. Vojak paã ni vrtnar.« Naposled je Hren pouãil prijatelja, da se mora predstaviti generalu v njegovi pisarni; tako se spodobi in je obiãajno v Bosni, z drugo gospodo se pa ‰e tisti veãer lahko seznani v kazinski restavraciji, kjer je vsak uradnik dobrodo‰el. »V kazini bo‰ vse videl, tudi na‰e najlep‰e dame se zbero vãasi tam. Ve‰, France, vsega je pri 20 GOSPODIN FRANJO BESeDA nas dosti, le Ïensk imajo premalo. Z domaãinkami ni niã; kolikor je avstrijskih, so vse obletavane in zalezavane in nobena ne ostane brez dveh, treh tajnih ali javnih ãastilcev. Izvzeta je samo moja Minka, po‰tena Kranjica. Pa kam naj gre Minkec, ko ima tri otroke in ãetrti je na potu.« Vilar se je nasmehnil ob tolikem blagoslovu in ãestital. Pred Agularjem sta se poslovila. InÏenir je moral obljubiti, da kmalu poseti prijatelja na domu. Ko se je zmraãilo, se je napravil v kazinsko restavracijo. V veÏi je ‰epetaje vpra‰al vojake-natakarje, je li tudi general v gostilni, kar so mu potrdili. Stopil je v prostorno dvorano, kjer je sedelo v dimu bosenskega duhana mnogo gospode. Vzravnal se je in ozrl, kje visi cesarjeva podoba. Proti njej se je napotil, pod njo mora sedeti general. Slok, postaren moÏak ãastitljive vnanjosti se je napol pridvignil ter mu vljudno podal roko. Vilar mu je moral ponoviti svoje ime, ker prvikrat ga je bil general presli‰al. Na vpra‰anje, ali je bil Ïe kdaj poprej v Bosni, je pritrdil, na kar je rekel general: »Me veseli.« Poleg najvi‰jega voja‰kega dostojanstvenika je sedela najvi‰ja civilna osebnost tuzlanskega okraja, okrajni naãelnik pl. Pester, srednjeleten moÏ temne polti, kljukastega nosu in za spoznanje nabrekle dolenje ustnice. Ta se je pred Vilarjem gibãno dvignil, uprl vanj temnoÏareãe oãi, ga zgrabil z obema rokama za desnico, rekoã, da ga zelo 21 GOSPODIN FRANJO BESeDA veseli, ker vidi gospoda inÏenirja, s katerim bo imel vãasi neposredno opravka v konaku in ki bo v pragozdih Konj-planine z vnemo delal za deÏelne finance. »Îal mi je, da skraja ne bo posebnih inÏenirskih poslov, zato so vam naloÏili del administracije, da vam ne postane dolgoãasno. Ne stra‰ite se, pri nas tudi administracija ni suhoparno ‰tevilãno ‰pijonstvo. Delavci vam napravijo dosti sitnosti in opravka.« »Za mladega gospoda je dandanes spoznanje poslovanja s ‰tevilkami zelo potrebno in pouãno. Ves na‰ druÏabni red sloni na ‰tevilkah,« je rekel general svojemu sosedu na drugi strani, brkastemu polkovniku. Vilar se je predstavil vsem ‰tabnim ãastnikom; vsak mu je rekel: »Me veseli.« Pri tej mizi veljakov je sedelo tudi nekaj starej‰ih stotnikov in uradnikov, med njimi Hvalibogovski, ki je vstal, ‰el Vilarju naproti ter kliknil: »Glejte, gospod inÏenir, kako kmalu ste pri‰li za menoj! Prav je tako!« »Me veseli,« je suho odgovoril Vilar in ‰el dalje. ·e prijazneje ga je pozdravila druÏba mlaj‰ih Ijudi, v kateri so ‰tele dame jedva petino. Klanjajoã se od mize do mize, gledajoã v razgrete obraze in segajoã v zapotene roke, je izrekel veã ko ‰tiridesetkrat svoje ime in prav toliko tujih imen je ‰lo skozi njegova u‰esa. Pri poslednji mizi je skoãil k njemu visok in suh moÏ bledega obraza in ogrizenih brkov, ki je z mehkim, prijetnim glasom viknil: »Dobro do‰el, Vilar, stari bojni 22 GOSPODIN FRANJO BESeDA tovari‰! Nama se ni treba predstavljati. Ali se ‰e kaj spominja‰ nadporoãnika Bajiça? Evo me v civilni haljini! Ejej-ej! Kmalu bodo tri leta … Zdaj sem okrajni komisar tukaj v Tuzli.« Zdaj je bila vrsta na Vilarju in prav tako prisrãno se je vedel. »Bog te Ïivi, prijatelj Bajiç! âital sem v voja‰kem naredbenem listu, da si popustil aktivno sluÏbo. Me zelo veseli, da te najdem tukaj.« In iskrenost je zvenela iz teh besed. »âestitam ti na prijetni sluÏbi.« »Prijetni? Îe zdaj se norãujejo iz mene, da bom ‰tevilãni ‰pijon, ãisloÏer, pikoder —« »E, kaj to! Predvãeraj smo dobili v konaku glas, da pride‰ sem. In tvoje dokumente ima Ïe oni Ïid, ki ti je pravkar tako hinavski stisnil roko.« Bajiç je z glavo namignil tja, kjer so na prvi toãki naãelovali veljaki. Z Ïivahno kretnjo je primaknil stol. »Kar pri na‰i mizi ostani, ker obral si Ïe vso dvorano! A dragi moj, do zdaj pozna‰ samo polovico mojega bitja, evo je druge polovice — moja soproga Ljubica.« In Vilar se je zazrl v krepko in sveÏo junonsko postavo, ki mu je izza mize iztegnila roko v pozdrav; pogrelo ga je ob toliki lepoti, zavzel se je in ostrmel kakor v ãasih Ïive vere pravoverni romar, ãe je po dolgi poti zagledal v romarski cerkvi kolikor mogoãe idealiziran Madonin obraz. 23 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Gospod inÏenir, moj moÏ mi je Ïe veãkrat pravil o vas, kako sta 78. leta v tem okraju sluÏila skupaj. Îelim, da bi bili zadovoljni in sreãni pri nas,« je rekla gospa Ljubica z odkritim smehljajem in z glasom, ki se je zdel Vilarju tenak, neÏen in kakor bi bil zastrt z oblaãkom trpeãe misli. »Kaj ti nima‰ niã pritiklin s seboj, se ‰e nisi oÏenil?« »Ne ‰e,« je odgovoril Vilar in po de‰ko zardel. »Prav ima‰.« In prijatelja sta sedla. »Pa kod se potika na‰a Katica?« je ãez hip razburljivo vpra‰al Bajiç. »Pride kavalir k mizi in nje ni, da bi ju seznanil.« Lepe oãi Ljubice so blisnile po dvorani ter obstale pod cesarjevo podobo, kjer sta si drugovala prvaka, oba v veliãastni pozi, z rokami, oprtimi v bok. »Pri Korkiriçevih sedi na levi strani.« »A—a! In oblega jo pol bataljona ãastnikov.« »âastniki dvorijo Korkiriçevi Kaliopi in ne na‰i Katici,« je hladno pojasnila gospa in Vilar se je spomnil, da si je pri predstavljanju zapomnil samo ime mestnega notarja Odiseja Korkiriça, ki mu je predstavil dve gospici, ki sta s svojo izredno lepoto zbudili njegovo pozornost. »Katica naj ostane pri na‰i mizi; ãemu dela izlete po dvorani.« Bajiç je vstal ter zaãel z roko in glavo migati k mizi na levi strani. 24 GOSPODIN FRANJO BESeDA Gledajoã v podani mu jedilni list, je Vilar sli‰al, kako se je Bajiç z osornim glasom obregnil k svoji soprogi. »Îe zopet sedi pri poroãniku Miku. Posvari jo vendar, Ljubica, naj opusti tisti nehvaleÏni flirt s ãlovekom, ki je nikdar ne more na po‰ten naãin dvigniti k sebi.« »Mik lahko prestopi v civilno sluÏbo, kakor si ti,« je tiho pristavila gospa. Bajiç, mahniv‰i z roko, pa ‰e ti‰e: »Îenska pamet, larifari! Njegovi dolgovi pojdejo vedno za njim. Njej je potreba po‰tenega uradnika, ki stoji na trdnih nogah. Ti si njena sestra, ti ji mora‰ to povedati.« »Ti bi jo rad Ïe spravil iz hi‰e, dasi gre ‰ele v 18. leto. Zaradi mene naj gre k roditeljem, ako ti je odveã tukaj.« Vilar je strmel v jedilni list in ãakal, da konãata zakonska svoj prepirãek. âutil je, da obraãa gospa, govoreã o sestri, svoj pogled vanj. »No, glejte, naposled priskaklja izgubljena ovãica v svoj hlev,« se je razveselil komisar, ko se je prizibala kakor na vzmeteh k mizi deklica, kateri je Vilar Ïe poprej globlje pogledal v oãi. »Predstavljam ti svojo svakinjo Katico pl. âoban.« »O, z gospodom sva si Ïe pri Korkiriçevih segla v roke. Pa ‰e enkrat: Zdravstvujte!« V Vilarju je zasvirala radost, ko je stal pred deklico, kateri je toplo Ïivljenje plamtelo v Ïareãem obrazu in Ïiva igravost v vsem Ïivotu. 25 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Ba‰ smo govorili o vas, gospod inÏenir.« »O—o—! Nadejam se, da same lepe reãi.« »To se ve. Veste, mi smo vso zimo delali naãrte za poletne izlete. Nekaj naãrtov je Ïe padlo v vodo, ker je vso spomlad deÏevalo, druge bomo ‰e izvr‰ili.« »Kaj je v Bosni deÏevalo?« je vpra‰al inÏenir z vaÏnostjo salonskih pogovorov. »Na Kranjskem smo imeli pa tako krasno vreme.« »O, na Kranjskem je tako krasno! Sicer sem ãitala samo o Postojnski jami in tudi nameravali smo iti tja,« je odgovorila deklica ter dvignila pahljaão, kakor bi mu hotela poboÏati lice. »V kranjskih jamah je prijetno, tam je vsaj toplo in vãasi jih razsvetijo, a na povr‰ini je mraz, in tema nam noãe izginiti,« je rekel Vilar in sentimentalno je povesil glavo. Katici se je tak‰no govorjenje zdelo ãudno. — Nagnila se je k svaku ter ga tiho vpra‰ala, je li inÏenir ‰e samec. »Ni spodobno ‰u‰ljati, kadar so drugi ljudje navzoãi,« jo je pouãila sestra. »Saj ne ‰u‰ljam. Hotela sem zvedeti, ali je gospod inÏenir oÏenjen, in zdaj vem, da ni in kako ga moram obdelavati. To je vaÏno za nas deklice.« »Ti si Ïiva razposajenost.« »Kaj pa naj bom! Ali naj povesim glavo ter premi‰ljujem o jamah, mrazu in temi. Sli‰ite, gospod inÏenir — 26 GOSPODIN FRANJO BESeDA udarila ga je s pahljaão po roki — nocoj smo se zmenili, da pojdemo na Konj-planino na lov na divje pra‰iãe. Pri tej priliki vas posetimo in vi nam pomorete sami in s svojimi delavci.« »Jaz bi najraj‰i, da gre cenjena druÏba kar precej z menoj v tiste samote.« »Zdaj ‰e ne, zdaj vas ‰e ne smemo motiti pri va‰em poslu. Vi se morate prej udomaãiti v svojem novem zaviãaju. Seznaniti se morate s krajem —« »In z divjimi pra‰iãi —« »Tudi.« »Izku‰al bom, da hitro pregledam svoje posle in do bilke spoznam Konj-planino. Verjemite mi, da bom kmalu vedel Ïe za vsak brlog in kotiãek, kjer se skriva zverjad; vse njih ‰ege in navade hoãem prouãiti: po katerih predelih se najraje ‰etajo, na katerih tratinah se shajajo. O, zanesite se name, gospica!« V Ïivo sta se smejala, obrnjena drug k drugemu, in Katica je sklenila roki ter jih v zanosu veselih ãuvstev krãevito stiskala ob koleni. Ko pa je Bajiç pripomnil, da je biftek na mizi, se je Vilar okrenil od deklice ter si predstrl prtiã ãez telovnik. »Kar se tiãe kuhinje, ne boste zadovoljni pri nas; bosenska Ïivina je medla in suha in po tem je tudi meso,« je prijazno pouãila gospa Ljubica. 27 GOSPODIN FRANJO BESeDA Bajiç nato: »Mari bo prijatelju za bosensko govedo, ko si pa ob Konj-planini lahko nastrelja divjaãine, kolikor hoãe!« »Mi vam nastreljamo divjih pra‰iãev za vso zimo,« je zagostolela Katica. »Ti pojde‰ za zverino, ovãica preprosta!« »Zakaj pa ne, Sa‰a? Streljati umem in jahati tudi. Ti vedno pravi‰, da sem ovãica, pa nisem tako brezsilna in slabotna, kakor misli‰. V fiziãnih naporih se lahko kosam z marsikaterim mo‰kim.« »Katica je res utrjena. Poroãnik Mik pravi, da je najbolj‰a jahalka,« je potrdila gospa Ljubica, sanjavo zroã proti cesarjevi podobi. »Kar Mik mlati, to mi je prazna slama,« je rekel komisar. »Bo‰ videl, da se na prihodnjem izletu ‰e s teboj poizkusim. Kaj je lep‰ega nego beÏati ob lepem vremenu med bogatimi lesovi, kjer na vsak korak dobi‰ gradiva za drugo besedo.« »To je pa res lepo. Ali kar tako na mah ne sme‰ okupirati gospoda Vilarja. Pusti, da se oddahne in se vÏivi v nove razmere,« je govoril Bajiç. Potem je zaãel razkladati, kak‰no sluÏbo bo opravljal inÏenir. Res bo Ïivel na samoti, toda poleti je med zelenjem ob Oskovi prijetno. In vsakih deset dni lahko najmanj enkrat pride na konju ali z vozom v mesto na po‰to in v konak po denar in 28 GOSPODIN FRANJO BESeDA drugih opravkih. O tej strani sluÏbe ga itak jutri natanko pouãe v konaku. »Niti naslikana bi ne hotela biti poleg pustega in sitnega âumurpa‰e,« je pritaknila Katica. »Kdo je âumurpa‰a?« je vpra‰al Vilar ter odrinil prazne pladnje. »Tako pravimo gozdarju Bierkopfu. Tur‰ka beseda ãumur pomeni oglje.« »Ali Ïge oglje?« »Ne. Priimek so mu dali tak‰en, ker biva v gozdu. Mimo lova ne bo nobene zabave v pu‰ãavi, zato pridite veãkrat v Tuzlo. Ali ste pevec?« »Sem, pa slab, sam zase.« »In jaz igram na citre. In na kegle igramo. Rusko kegli‰ãe tudi kmalu dobimo.« Potem mu je razodela, kako je zasnovan izlet na Konj-planino. Vsa druÏba bo na konjih, ki si jih izposodijo pri Bo‰njakih, dvojico jih da morda baterija, pri kateri sluÏi poroãnik Mik. Ona vzame najãilej‰ega, tak‰nega, ki se navzame ãlove‰ke ãilosti in smelosti in se razigra pod Ïenskim sedlom. Morda jim posodi Sem‰ibeg iz svoje konju‰ne, kjer jih stoji nekaj brzih in skoãnih. »Vi paã znate jahati?« »Ne znam najbolje, no vsekakor se udrÏim na sedlu. Saj so bosenski konjiãi zelo pohlevni, prave ovãice.« Obrnila sta se na stolih zopet drug k drugemu, in obema je sijala radost v oãeh. Katica je pravila o svojih 29 GOSPODIN FRANJO BESeDA jahalskih vajah. Ker jezdi skoraj vsaka Bo‰njakinja, ãe je le konjiã pri hi‰i, noãejo zaostati dame ãastnikov in uradnikov in se urijo na konju. Uãi jih pa poroãnik Mik, ki slove za najbolj‰ega jezdeca v Tuzli. 30 BESeDA GOSPODIN FRANJO 3. O b deseti uri je general zapustil druÏbo. Veljaki, ki so mu drugovali, so posedeli ‰e nekaj ãasa skupaj; ker so pa od vseh miz leteli nanje Ïenski pogledi s pro‰njo, naj vendar Ïe pridejo in prisedejo, so se kmalu preselili, kdo sem kdo tja. Okrajnega naãelnika je nemirno oko gospe Ljubice, ki je preko nekaj manj vrednih glav Ïe tolikokrat zablodilo k njemu, zvabilo k sebi. Vilar se je precej prepriãal, da je pl. Pester zelo udomaãen pri Bajiçevih. Na krilih svoje mogoãnosti se je prizibal po dvorani, smehljaje se na vse strani. Ljubica mu je pripravila stol kraj sebe. Samo prijaznost in priljudnost je izraÏalo njegovo lice, ko je globoko sklonjen stisnil njeno roko. Pred predstaviteljem najvi‰je civilne oblasti v okraju, ki je pravkar pri‰el od najvi‰jega predstavitelja voja‰ke sile, je Vilar skraja ãutil neko tesnobo, ãeprav se sicer ni bal obãevanja z visoko gospodo. Spomnil se je vklenjenih jetnikov ob cesti in zaplenjene Ïivine, vrhutega ga je vznemirjala misel, da bo delavcem plaãnik in kuhar in ne bo imel mimo odurnega gozdarja nobenega tovari‰a. To malodu‰je ga je minilo, ko je videl, da ima pl. Pester za vsakega v druÏbi toplo besedo. 31 GOSPODIN FRANJO BESeDA Pl. Pester je bil rojen Dunajãan; izhajal je iz Ïidovske plutokracije, zato je imel v javno Ïivljenje vrata odprta na steÏaj. Njegov oãe je bil ugleden poslanec liberalne stranke in vladi udan politiãar, za kar je dobil na stara leta mastno sinekuro, kjer je obogatel do milijonov. Ker njegovega sina niso smatrali za odprto glavo, ki bi se mogla kosati s talenti in pridnostjo, so ga njegovi protektorji spravili v Bosno, kamor so porivali takrat tudi take uradnike, ki so bili drugje nemogoãi. Tu je postal okrajni naãelnik ali muta‰erif, kakor so ga imenovali Turki, dasi ni umel srbsko-hrvatskega, ne kak‰nega drugega slovanskega jezika. Nelepe plemenske znake na obrazu je izku‰al zagladiti s tem, da se je nenavadno prijazno vedel z vsemi, ki jih je usoda pripeljala na otok in ki so se ‰teli k inteligenci. Posebno voja‰tvu, damam, nunam in franãi‰kanom se je kazal pri vsaki priliki usluÏljivega. Z domaãini se je vedel drugaãe: menil je, da ravna v smislu svojih vi‰jih, ako smatra domaãine za suÏnje, porobljene v krvavi vojski. Poprej tiha, zami‰ljena, v daljavo strmeãa gospa Ljubica je nenavadno oÏivela. Oãi so se ji razbistrile, vse njene kretnje so se razvezale in razveselile. Tak‰na strast je zavalovila v njej, da so se zdele njene prve besede nekoliko afektirane: Ïevala jih je in valjala po ustih. Vilar je opazil, da krasna Ïena svojega dolgega pogleda vãasi kar ne more prenesti z naãelnika kam drugam; vsako32 GOSPODIN FRANJO BESeDA mur se je moralo zdeti, da ta pogled hoãe uÏivanja. Njene lepo odprte, temne in ‰iroke oãi so vabile, vlekle k sebi. Pomembno je bilo to, da so govorile samo naãelniku, za soproga niso imele ne izraza, ne ognja, ne ljubezni. In kruta verolomnost je sedela v njih, ki so jo ljudje spoznali in prav obsodili ‰e le par mesecev pozneje. Bajiç je zrl na svojega hi‰nega prijatelja s preseneãenim pogledom, kakor bi iskal na njem tiste sposobnosti, ki so ga posadile na tako odliãno mesto, in kakor bi ga hotel opomniti: Bodi oprezen, ker gorje vama, ãe pride v javnost in pomaÏe mojo ãast! Katica je, ne meneã se za naãelnika, pravila o izletih, ki so jih Ïe naredili. Pod Ozren-planino bi se bili prav dobro imeli, ko bi jih Sa‰a ne bil spravil v ondotni samostan, kjer jih je povabil iguman k kosilu. »Ne govori o tem, Katica! âemu zopet blebeãe‰?« je posvaril Bajiç. »Naj gospod inÏenir pozna tukaj‰nje razmere, da bo vedel ravnati z ljudstvom.« »Hm — no!« se je okrenil k deklici naãelnik s svarilnim pogledom. Pa Katica se ni dala ustaviti. Pravila je, kako je bilo v samostanu za kosilo pripravljenega tako malo, da so sami razpoloÏili po mizi peãeno kuretino, ki so jo imeli s seboj. Na razpolago so dali tudi dve veliki ãutari vina. Tisti ãutari sta znamenito tur‰ko delo; priplenjeni sta 33 GOSPODIN FRANJO BESeDA bili v bitki pri Jajcu in na dalj‰e izlete jih jemljejo s seboj. Ko je iguman videl toliko blagodati na mizi, je postal zgovoren in na moã je zaãel hvaliti avstrijsko upravo. No ona, Katica, ne veruje v njegovo lojalnost in ko bi imela oblast, izgnala bi ga v Srbijo, njegovega kaludjera pa bi dala obesiti na prvo drevo. »I, kaj pa vam je storil Ïalega?« se je prestra‰il Vilar. Okrutne besede iz Ïenskih ust mu niso bile po godu. »Temno in mrko je gledal kakor hajduk v ‰umi, grabil se v dolge lase in trdil, da so ·vabi nesreãa za srbski narod, ker ga stiskajo in sejejo nemoralnost vanj.« »Morda je imel s svojega stali‰ãa prav. Besede so besede in zaradi njih bi ga jaz ne dal obesiti,« je izustil Vilar, no precej je ãutil ostrost naãelnikovega pogleda na sebi. Katica je nadaljevala: »Oãital nam je na‰o potratnost, da pohuj‰ujemo narod s svojimi razko‰nimi izleti, na‰e zabave po gostilnah in kavarnah mu niso bile v‰eã. Nobena stvar mu ni bila dobra, ãe je pri‰la ãez Savo; vsemu je zabavljal. ·e moje obleke ni pustil pri miru.« »Aj — kako?« »Ko sem mu povedala, da sem Srbkinja in pravoslavne vere, me je ta barbar sirovo zavrnil z odpadnico, ker se ne oblaãim v srbski narodni kroj, in z narodno izdajico, ker sluÏim ideji tujcev. Tak‰na blazna prenapetost!« »Tako je govoril pri mizi?« 34 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Pri mizi. In pomislite, da se barbar ni dotaknil na‰ega vina in na‰e kuretine. Raj‰i je glodal suhe skorje. Najprej nas je iguman pozdravil z lepo in dostojno besedo, potem nam je pa suroveÏ kaludjer kar po vrsti zaãel brati levite. Nadporoãnik Buzduga mu je pozneje zato plaãal, da ga bo dolgo pomnil.« »Pravi enfant terrible je va‰a sestra,« je tiho rekel naãelnik, obrnjen h gospe Ljubici. »Katica!« je nevoljno vzpihnil Bajiç in poÏugal s prstom. »Jovica Milo‰eviç ‰e ni bil kaludjer, samo pripravljal se je na meni‰ki izpit. Svojo prevroão hajdu‰ko glavo si je hladil Ïe v jeãi.« »In vendar ga zagovarja tvoja mati.« »Pusti mojo mater na miru, ona Ïe sama ve, kaj dela.« Deklica je na‰obila ustni in nastal je kratek premolk. Ljubici je bilo prav, da se je sestra ukvarjala z Vilarjem, tem laÏe in svobodneje se je sama zabavala z naãelnikom. »Povej gospodu inÏenirju, kako smo jahali v Bre‰ke,« je poprosila, in Katica je zaãela praviti o onem izletu. V Bre‰kah je katoli‰ka farna cerkev in poleg nunski samostan. Îupnik-franãi‰kan jih je pogostil s kruhom, sirom, maslom, jajci in s slivovko. Potem jim je pokazal svojo oroÏarno. Leto po zasedbi so ga hajduki oropali za 3000 goldinarjev in preteklo zimo so jeli izpra‰evati, ali je Ïe zopet kaj obogatel, zato mu je deÏelna vlada darovala nekaj pu‰k, samokresov in handÏarjev in ‰tirje 35 GOSPODIN FRANJO BESeDA kmeti spe vsako noã v Ïupni‰ãu kot njegova telesna straÏa. Îenske so ‰le tudi v nunski samostan, kjer so bile zelo prijazno sprejete. Sploh je ni udanosti nad udanostjo katoli‰ke duhov‰ãine in nun — tako je sodila Katica — in vlada ima prav, da se opira nanjo, pa naj bo to kaludjeru v‰eã ali ne. Na povratni poti jih je ujela huda nevihta in morali so vedriti v gorski tur‰ki vasi, ki so ji prizadeli mnogo strahu s tem, da so v divjem diru pridrvili vanjo in se, kakor da so padli z neba, ustavili pred muktarjevo hi‰o. Vilar je zvesto gledal v njen obraz, kakor bi poÏiral njene besede. Imel je Ïe svojo sodbo o njej: to je nedorasla, blebetava in vesela deklica, ki je sama sebi malik. Veã o njej ni hotel misliti, ker krasna se mu je zdela. K mizi je pristopil topniãarski poroãnik Mik, dolg in tankih nog in suhih rok, raven liki struna. Njegov drobni obraz je cvetel v rjavkastordeãi barvi, kakor bi ga bil nekoã nabrizgal z moko od natrte opeke, obesil v dimnik ter posu‰il. Od njega je vedno po neãem dehtelo: bodisi po konju in hlevu, bodisi po alkoholskih pijaãah in cigaretah. Majav je bil njegov korak, znamenje, da je mnogo sedel na konju. Bil je moãno ugleden pri Ïenskah. Pridobil si jih je z izredno smelostjo v druÏabnem vedenju, z drznim jahanjem, posebno pa s svojo zabavnostjo. Odkar je bil zapazil, da z razliãnimi prednostmi svojega intelekta imponuje na tuzlanskem otoku, se je 36 GOSPODIN FRANJO BESeDA dvignil za merodajalca pri vseh podjetjih in zabavah, tako da se brez njega niã ni moglo izvr‰iti. âudovit je bil njegov glas, zmoÏen vseh modulacij, bil je dober pevec zabavnih kupletov, igral je na citre in tamburo, pri plesih je bil kolovodja. Kot lahak in gibãen ãlovek se je pokazal mojstra na svoji suhi kobili, ki je beÏala Ï njim kakor ptica pod nebom. Dame se ga niso mogle nagledati. âe se je vedla Katica z Vilarjem zelo prijazno, je ravnala z Mikom kolikor mogoãe po domaãe. Na dolgo je razvijala pred njim svoje misli o izletu na Konj-planino. Neprestano so zvenele v njeni glavi — menda niãesar drugega tam ni, si je hudomu‰no rekel Vilar. Mik kot dober poznavalec Ïenske vihravosti je vedel, da deklici ni za izlet sam na sebi, ampak za mo‰ko dru‰ãino in da hoãe Vilarju pokazati svojo naklonjenost, govoreã mu o tori‰ãu njegovega delovanja, o Konj-planini. Satirski se je nasmihal in prigovarjal, ãe‰: pot do Konj-planine je predolga, in z damami izleta nikakor ni mogoãe izvr‰iti v enem dnevu. »Onda ga izvr‰imo v dveh dnevih. Vi imate ãasa dovolj: itak spite celo dopoldne, da nimate popoldne nobenega posla veã. Gospod inÏenir bo tako prijazen in nam priredi prenoãi‰ãe v kolibah ali pa kje v gozdu na listju.« Vilar je v znak soglasja naklonil glavo. »Vi pa, 37 GOSPODIN FRANJO BESeDA gospod poroãnik, nam preskrbite veãerjo. Same postrvi iz Oskove morajo biti.« »Kaj pa s kosilom … kdo naj skrbi zanje? Ali menite, da lahko obidem obed in sem Ïe sreãen, ako moram ves ljubi dan jahati in ribariti? Moj poklon tak‰nemu izletu!« »Uuu!« se je na‰obila gospica in dregnila poroãnika v komolec. »Ne domi‰ljujte si vendar toliko in ne mislite, da naloÏimo res vse na va‰e rame. Tudi brez vas ne poginemo od strada in glada. Pa nekaj drugega vam ‰e povem: na va‰i kobili bom jahala jaz, vi pa si smete vzeti katerega konja hoãete pri bateriji.« »Ali smem? Milostiva ste, gospica Katica.« In zopet je dobil sunek v komolec. Ko je bil Vilar zapazil, da sedita gospa Ljubica in naãelnik tako blizu skupaj, da se zadevata s komolci, je rekel sam v sebi: »Med ãudne ljudi sem za‰el; ‰tejejo se k inteligenci, pa se sujejo s komolci kakor pijani kmetje.« V tem je bil dal pl. Pester postaviti ‰tiri steklenice Shery-vina na mizo ter naliti kozarce. Mik se je polastil, vstal in povabil omizje, naj pije na zdravje na‰ega muta‰erifa, da bi ‰e dolgo vladal kaurinom, Vlahom, ·panjolom, ciganom, Turãinom — in polnoustna pijaãa je stekla po njegovem grlu. Nalili so mu zopet do vrha, na kar se je pogladil po licu, s krotkim pogledom obvel 38 GOSPODIN FRANJO BESeDA obe dami in napil ,na‰ima damama, ki bi ju primerjal juna‰kim amazonkam, ki so v starih ãasih ne ve se kje in ne ve se kako zavladale mo‰kemu spolu.’ Katica se je po teh napitnicah pogreznila v neke tajne misli; morda je tako uãinkovalo moãno vino, ki se ga je dvakrat zapored z ustnicama veã ko dotaknila. Njene ble‰ãeãe oãi so se uprle na mizo, kjer so njeni roÏnati prsti meli ko‰ãek kruha. Ko je bil do skorje zrobkan, je skrivila kazalec desnice, zataknila palec, poloÏila nanj drobtino, sproÏila in puf — drobtina je zletela Vilarju v obraz. Dvignila je vanj vpra‰ujoãe oãi, in on se ji je posmejal. Potem je dvakrat strelila v Mika. »Na vas sem jezna,« je izpregovorila s tihim glasom, razpoloÏiv‰i resnost v cvetoãe ãrte svojega obraza. »Kaj sem pa zopet zakrivil?« Z nagajivim izrazom mu je oãitala Kaliopo, rekoã, da mora le sreãen sluãaj zahvaliti za njegovo druÏbo; da niso Korkiriçevi od‰li spat, bi se on nikakor ne mogel loãiti od njih ter se preseliti k njej. »O ta svetlooka, sladkoglasna Kaliopa z gr‰ko glavo se vam je zasadila v srce. No, ãakajte!« In strelila je v Vilarja. Mik je odgovoril poetiãno, da obãudujemo ubogi zemljani nebroj teles na nebu, nad vsa druga pa solnce in mesec; nemogoãe pa je obãudovati le eno ali drugo, ampak ustvarjena je na‰a narava tako, da dvigamo svoj pogled k vsem predmetom, ki vzbujajo v nas ãut lepo39 GOSPODIN FRANJO BESeDA te. Luno pride‰ gledat, kadar zaide solnce, no luna je izpremenljiva —« Vilar veã ni poslu‰al. Svoje zanimanje je obrnil na oroÏni‰kega ãastnika, ki je, ves razgret in rdeã, kakor bi bil pri‰el od napornega dela ali pa iz dolge seje, pijancev, stopil k naãelniku. Spoznal je v njem onega Buzdugo, s katerim se je bil vozil po bosenski Ïeleznici. »Nu, kako je, ali si kaj pozvedel?« je tiho vpra‰al pl. Pester. »Gospod naãelnik, ves dan sem lazil po hribih gor in dol, vse sem preiskal, kak‰nih trideset oseb sem zasli‰al, vem pa toliko kakor poprej. To vem, da moram jutri ves dan pisati raport.« Sklonil se je k naãelniku in nekaj ãasa sta ‰epetala, kimaje z glavama, srepo zroã drug drugemu v oãi. »Aha!« je rekel naposled naãelnik. »Kaj pa Atif Sarajlija niãesar ne ve?« »Ta zlodej nas morda vãasi za nos vodi. Verjemi mi, gospod naãelnik, da ni na svetu bolj prekanjenega ãloveka. Morilec in poÏigalec je, ãeprav se je zaradi obeh zloãinov izmuzal. Hvalibogovski mu vse verjame, a jaz le to, kar sam vidim. Vse boste ãitali v raportu.« Kolikor je dopu‰ãal hripavi in izpiti glas, je govoril z zanosom, da bi vsi vedeli, kako huda in teÏka je njegova sluÏba in s kak‰nimi ljudmi se mora ukvarjati. 40 GOSPODIN FRANJO BESeDA ·e le zdaj, ko je bila opravljena sluÏbena zadeva, je ãastnik udostojil tudi ostalo omizje svoje pozornosti. Okorno se je priklonil, po domaãe je pozdravil ter zagledal Vilarja. »O — znanec s poti v Sarajevo. Torej na Konj-planino so vas poslali? âestitam vam, gospod inÏenir! Niste pogodili slabo.« Vilar je vstal in poloÏil svojo desnico v njegovo. »Me veseli. Hvala!« Buzduga je sedel in povedal, kako je tisti dan obdelaval kneza v Prnjavoru, kjer je bil v neki zadevi, pa niãesar ni opravil. ·el je h knezu in ga izpra‰eval. Pa knez se je delal, kakor da ga ne ume in ne pozna. Dal ga je prevesti v oroÏni‰ko pisarno. To je kneza prestra‰ilo in zdelo se je, da je Ïe ves skesan. Buzduga je z bikovko v roki stopil predenj, prijel ga za ‰op las, ki mu je ‰trlel iznad u‰esa, uhljal ga, robanteã: »Ali me sedaj pozna‰, ali me pozna‰, lopov!« Pa od kneza vendar ni niãesar zvedel. Dal ga je vkleniti v Ïelezje, pa tudi to ni izdalo. Buzdugi je knez toliko, kolikor mu je noht, kar si ga odreÏe, ãeprav ve, da ga bo zatoÏil, morda celo v Sarajevo. Vilar je z izgovorom, da je truden, kmalu ostavil druÏbo. Vsi so mu rekli: »Na svidenje jutri!« Da bi se dobro prezraãil, predno gre spat, je ‰el parkrat gor in dol pred kazinskim vrtom. Premi‰ljeval je o onih, s katerimi je sedel v kazini. Simpatiãen mu je bil Bajiç. Spomnil se je, kako se je njegovo oko veãkrat zbegano uprlo v naãelnika, potem obotavljajoã se obrsnilo soprogo, kakor bi 41 GOSPODIN FRANJO BESeDA obema govorilo nekaj resnega in ju opominjalo. O Katici je sodil, da govori nepremi‰ljeno in se vede vihravo liki razneÏeno dete, ki vse sme in je prepriãano o svoji veljavnosti, ki vse posnema v druÏbi, ãeprav je okrutno. Mika je smatral za dobrega veseljaka, ki se da izrabiti za vse. Buzduga in naãelnik sta se mu zdela vaÏna faktorja v bosenski upravi, predstavitelja vsega tega, kar je doslej videl ali sli‰al neprijetnega in odurnega: lonãeni klobuki, vklenjeni jetniki, zaplenjena Ïivina, prnjavorski knez. Drugega dne je ‰el dopoldne in popoldne v konak, kjer so ga uvedli v njegovo sluÏbo. Okrajni naãelnik pl. Pester mu je sam razkazal krajepis Konj-planine, kjer je bilo naãrtano vodno omreÏje Oskove in njenih pritokov, vse drãe, po katerih se je spravljal les v dolino. Z rdeão tinto je bilo zarisano, kje bo treba za splav lesa urediti vodo ali zgraditi nove Ïlebove. Za zdaj naj se gospod inÏenir samo pouãi o krajevnih razmerah, popravi naj, kar treba pri drãah, a jeseni se zaãne zanj pravo delo. Tudi je bilo na krajepisu zaznamovano, koliko je Ïe posekanega, kje se zdaj seka, kje stoje drvarske kolibe. Vilarja je vse to zanimalo, ker je spadalo v njegov delokrog. Pri slovesu mu je naãelnik naroãil, naj se odpravi precej jutri na svoje mesto, naj si najme za pot konja; do Samojlovega hana, ki leÏi ob reki Spreãi, ga bo spremila mala kazinska druÏba, in sicer na konjih. Manj ga je 42 GOSPODIN FRANJO BESeDA zanimala administracija. Mlad uradnik, h kateremu je vstopil popoldne, da si prilasti njene skrivnosti, je lomil nem‰ãino s trdim madÏarskim naglasom. Najprej ga je ta neÏni golobradec vpra‰al, kje je doma. »Na Kranjskem«, je odgovoril Vilar. Uradnik je nategnil obraz v uãene poteze ter stopil k velikemu zemljevidu avstroogrske monarhije, viseãemu na steni. »Kranjsko, Kranjsko — aha, to je tu gori na severovzhodu ogrske drÏave«, je rekel ter s prstom pokazal na Bukovino. »Kranjsko leÏi tu doli ob Savi in meji na hrvatsko kraljevino,« je pojasnil Vilar, kaÏoã na zemljevid in smejoã se golobradcu v obraz. »Onda ste Hrvat,« je rekel ta in inÏenir je prikimal, ker je vedel da uradnikova zemljepisna veda ne sega preko Ogrske in njene ,posestrime’ Hrvatske. Potem mu je mladi MadÏar z veliko samozavestjo razkazal raãune prej‰njega meseca, ki jih je bil podpisal in predloÏil gozdar Bierkopf. Iz teh listin je bila razvidna vsa manipulacija, koliko plaãe dobiva gozdar in dva paznika, kolike dnevnine drvarji. Pokazal mu je inventar vsega orodja in pohi‰tva za kolibe in mu povedal, da mu mora itak gozdar izroãiti vse listine, ki se tiãejo pisarni‰kega posla, in naj se v dvomljivih sluãajih za navodilo zateãe vselej k natanãnemu in praktiãnemu Bierkopfu. Konãno mu je naroãil pozdrav na gospoda gozdarja, posebno pa ‰e na Samojla in njegovo soprogo, ki zalagata delavsko naselbino z Ïivili. Vilar je zvesto zrl v 43 GOSPODIN FRANJO BESeDA liãni, pri‰piljeni, ptiãji obraz drobnega uradnika, kateremu je v mislih nadel priimek ‰tevilãni vrabec. Veãerjal je zopet v kazini. Ker je bila sobota, se je zbrala tam ‰e veãja druÏba. Sedel je zopet z Bajiçevimi pri eni mizi, zopet so prisedli tisti gospodje kakor prej‰nji veãer. Da je hodil Vilar veãno v kazino, zabava bi se bila vr‰ila veãno po tisti ‰abloni. Najveã je govorila Katica, pona‰ajoã se, da od nje izhaja pouda za izlet v han ob Spreãi. UdeleÏniki izleta niso dolgo ostali v dvorani. Sklenili so bili za drugo jutro zgodnji odhod, zato so ‰li ‰e pred enajsto uro spat. 44 BESeDA GOSPODIN FRANJO 4. V nedeljo se je naredil dan, kakr‰en je po izletnikovi volji. Solnce je bistro gledalo iznad nizke âaklavice-planine, ko se je zbralo ‰est izletnikov na konjih pred voja‰kim ostrogom. Njim se je pridruÏil Vilar s Turkom, pri katerem je najel konja. Prva je Ljubica podala roko naãelniku, potem so si vsi segali v roke, kakor da se niso videli par mesecev. Odjahali so. Vsem se je svetilo radostno priãakovanje na licih, celo resnemu Turku se je zjasnil obraz, ko je gledal po nizkih brdih, kjer je narava po vseh straneh ‰epetala svoje umerjene poletne besede. Razvrstili so se tako, da je jahal na ãelu Buzduga, potem naãelnik z gospo Ljubico, Mik z gospico Katico, Bajiç z Vilarjem, kot zadnji pa Turek z inÏenirjevo prtljago. Kjer je bila pot ozka, so morali odstopiti drug od drugega in posamiã jahati; kjer se je raz‰irila in spojila s tratino, so se zdruÏili v tolpo in v divjem diru gnali po mehkih tleh. Katica je s pobalinskim smehom ter z otro‰ko brbljavostjo in nagajivostjo zabavala vso druÏbo. Pojoã se je zdel njen srebrni glas in vsi so utihnili, ko je izpregovorila. âlovek bi vgriznil v ta melodiãni glas in v opojno 45 GOSPODIN FRANJO BESeDA vonjavo rosnega jutra. Njeni volji se je vse pokorilo. Izpod nekega grmovja so gledale najlep‰e spominãice; Katica jih je Ïelela imeti in druÏba se je morala ustaviti; Mik je skoãil s konja ter nabral damama vsaki ‰opek. Na drugem kraju je priskakljala veverica po resju; ugledav‰i jezdece, je bistro skoãila v oskubeno, skoraj brezlistno ãre‰njo kraj poti. Pogled na ãilo in pozorno Ïivalco je pobudil druÏbo, da je postala in se zazrla v drevo. Katica je zaÏelela, da bi imela tak‰no ljubo Ïivalco doma v kletki, na kar je Mik nemudoma skoãil s konja in splezal na ãre‰njo. Ko je stal na prvi veji, mu je pl. Pester med krohotom druÏbe zaklical; »Lovite jo, primite jo, drÏite jo!« »S krikom je ne ujamemo,« je zagorel Mik. »Obkolite raj‰i drevo, in ko skoãi na tla, navalite nanjo, pa bo na‰a!« Razen naãelnika so vsi razjahali, privezali konje k plotu ter obkolili drevo v velikem krogu, kamor je stopil tudi naãelnik. »Zdaj pazite, da jo ujagmite! Ako prodere ãrto, pa vi, gospod naãelnik, napravite atako nanjo! Pozor!« je velel Mik in stopil za dve veji vi‰e. Veverica ni ãakala plezalca: v silnem skoku je ‰vignila na travo prav pred naãelnika, ãigar konj se je prepla‰en vzpel, kar je spravilo jezdeca iz ravnoteÏja in na tla. Nastala je zme‰njava. Pl. Pester je obleÏal v travi ves bled in v omedlevici. K 46 GOSPODIN FRANJO BESeDA njemu je priskoãila gospa Ljubica vsa prestra‰ena. Visoko so se ji dvigale grudi, podprte s prsnim steznikom, globoko je dihala, pokleknila je na zemljo tik njegove glave; in preden je mogel kdo mo‰kih priskoãiti, mu je odpela ovratnik, telovnik in srajco. Z robcem mu je brisala pot z obraza. Bajiç je zavil vrat, kakor bi bil nekaj pogoltnil, potem se je odvrnil in stopil po travi, zroã v bliÏnji gozd. »Kako je, gospod naãelnik, kje te kaj boli?« je vpra‰al Buzduga, ki se je sklonil na drugi strani k ponesreãencu. »Konjaka gospodu!« je velel Mik, skoãiv‰i s ãre‰nje. Vilar je vzel iz svoje torbe stekleniãico konjaka ter jo podal gospe Ljubici. Ulila je omedlelemu nekaj tekoãine med ustnici, drÏeã z roko njegovo gladko ostriÏeno glavo. Kmalu je odprl oãi in hvaleÏno se je posmejal svoji streÏnici, ki mu je odgovorila z mehkim, blaÏenim sijajem v oãeh in na obrazu. Pogoltnil je nekaj kapelj konjaka. Izkazalo se je, da se ni po‰kodoval; priletel je na tla po strani in padel na revolver. Vsi mo‰ki mimo Turka so bili oboroÏeni z revolverji. »Kaj je, gospod naãelnik, ali pojdemo naprej ali nazaj?« je vpra‰al Mik, sklonjen, opirajoã roki ob koleni in s pritajenim nasme‰kom zroã na nedeljskega jahaãa. »âe se ne poãuti‰ dobro, napravimo izlet lahko drugikrat,« je menil Buzduga. 47 GOSPODIN FRANJO BESeDA To je spravilo Katico v nevoljo; napela je ustnice, odmignila ter se zavrtela k inÏenirju. »Vas spremimo pa sami,« mu je tiho rekla. »Moja nezgoda naj vam ne provzroãi slabe volje,« je izpregovoril pl. Pester. S pomoãjo Ljubice, ki ga je drÏala pod pazduho, je vstal. Potem se je, popravljaje si obleko, glasno zasmejal, da bi pokazal neustra‰ljivost in dobro voljo. »Ta prokleti konj, da se prepla‰i tak‰ne neznatne Ïivalce! No … naj bo! Druge nesreãe ni, kakor vi‰njevo liso mi je vtisnil revolver v bok. Na konje in naprej! Srãnemu pripada svet!« Zdajci je poãil za njegovim hrbtom strel. Vsi so se prepla‰eni ozrli, naãelnik se je od strahu po‰ibil v kolenih. Bajiç je bil strelil za veverico v hrast, ki je stal za njimi. »Izborno strelja‰, Bajiç, kar v skoku si jo podrl,« je viknil Mik, stopil po mrtvo Ïivalco ter jo prinesel Katici. Obveselila se je. »Natrpano bi jo rada imela, da bo stala na mojem oknu.« »Na konje, na konje!« je viknila Ljubica, posnemajoã naãelnika. »A vpra‰am vas, ãemu smo kazili krasni prizor v naravi? Kaj nam je storila veverica na ãre‰nji, da je nismo pustili na miru. Kakor mi, se veseli Ïival, bujna kri ji kroÏi po telescu, pa tu pride kruti ãlovek in jo umori. Grozno!« 48 GOSPODIN FRANJO BESeDA Bajiç je ãutil ugrizljivost oãitanja. »Hotel sem se samo prepriãati, ali moja roka ‰e zadene,« se je opraviãil. SkodoÏeljno je pogledal na pl. Pesterja, ki se je poizku‰al vzkobaliti na konja. Ker ga ãili, srbonogi vranec iz Sem‰ibegove konju‰ne ni hotel pustiti nase, ga je z lahkoto zasedel Buzduga. »Jahaj ti mojo Heugeigen, na njej se sedi kakor na mizi. Za dve luknji sem ti skraj‰al stremeni. In ostroge odveÏi; saj ti jih ni treba. Tile tur‰ki konji so vsi trdi in neokretni v gobcu, razvleãeni, ker Turki rabijo preveã vajeti in premalo meãa. Treba ga stisniti med kolena — glej tako! Pa naj se gane!« Spustili so se v globok jarek. Mik si ni mogel kaj, da ne bi pouãil naãelnika, kako treba jahati navzdol, da se ne prekopicne ãez konjsko glavo. Bajiç je po zorno gledal na nerodnega jezdeca in nasme‰ljivo je omenil Vilarju: »Glej ga, Ïida, kako sedi na konju kakor Ïaba na kumari! Ako ne ume jahati, naj gre pe‰ ali pa naj ostane doma! Ali mora biti povsod kuhan in peãen?« Grizlo ga je, da je pl. Pester spravil njegovo Ïeno tako zelo v tok svojih misli. Vilarju je postal prijateljev poloÏaj jasen. Nad jarkom se je zaãela po planjavi ravna pot po drobnem pesku, in po tej so drvili, dokler niso zagledali na pa‰niku ãrede mr‰avih Ïivinãet in poleg krdelo prazniãno obleãenih pastiric, igrajoãih kolo. Sredi njih kroga je stal pastir ter piskal na postranico, gibajoã z gorenjim delom Ïivota in bijoã z glavo takt. ·e drug momak je 49 GOSPODIN FRANJO BESeDA bil navzoã — kolovodja. Ta prizor je jezdece presenetil, zamikal ter vÏgal v nekaterih Ïeljo, gledati od blizu igranje preprostega kola. Udarili so preko pa‰nika, v hipu so obstali pred kola‰icami, ki so obstrmele ob nenavadnem pojavu. Postranica se je razmogla v dolgem in tankem piskljaju in to je bil znak, da je zdaj konec igre. In kolo se je utrgalo. »Zakaj ne igrate dalje?« je zarohnel v nem‰kem jeziku pl. Pester, hoteã zakriti svojo nerodnost, ker ni mogel ustaviti konja pred dekli‰kim zborom, ampak ga je zajahal vanj. Bulil je razjarjene oãi na prestra‰ene deklice, ki so stale kakor ukopane. Bilo jih je kak‰nih petnajst v starosti 12 do 20 let. »Igrajte, igrajte, devojke!« je povzbudila gospa Ljubica v zelo neÏni srb‰ãini. »Dekleta se vas boje,« je trezno in resno odgovoril kolovodja. »Boje se va‰ih konj-vitezov in va‰ega oroÏja.« »Niã Ïalega vam ne storimo. Igrajte dalje, mi bi radi videli va‰e kolo,« je zaprosila Katica, zroã v najstarej‰o deklico, h kateri sta se stiskali dve druÏici, drÏeã se je ob rameni. »Danes ne igramo veã, ne ljubi se nam,« je porogljivo odgovorila deklica in postavila desno nogo smelo naprej. V vsej njeni postavi, na zagorelem obrazu, na kosmu svetlih las, ki se je usul ãez oko, je bila izraÏena neupogljiva smelost in drzna kljubovalnost. 50 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Kaj pravi, kaj pravi?« je nestrpno vpra‰al pl. Pester Buzdugo. »Da se jim danes ne ljubi veã igrati. Glejte, tak‰en je ta u‰ivi narod! Izlepa se ne opravi niã, izgrda niã — tak‰en je na‰ poloÏaj sredi tega v zlobi zakorenelega ljudstva. O, ko bi imel ãlovek svobodne roke, pokazal bi jim!« Pl. Pester je srdito pogledal na deklice, hripavo je zakrakal: »·ta! — ·ta! — Bagage!« Buzduga pa je z bikovko poÏugal: »âakajte, nauãim vas, kako se vesti pred svojim muta‰erifom! Zaradi hajdu‰tva smo imeli Ïe opraviti v va‰i vasi, in ‰e pridem tja. Razbojniki! Tatinska zalega!« »Niãesar vam ‰e nismo ukradli, nesreãe vi na‰e!« je odgovorila gorko uÏaljena deklica, prezirno strmeã v ãastnika, ki je pljunil pred njo ter okrenil konja. Izletniki so ozlovoljeni odjahali. »Glej, na tak‰no odgovornosti polno mesto so postavili ãloveka, ki ne ume razen ,‰ta — ‰ta’ izpregovoriti nobene srbohrvatske besede,« je tiho rekel Bajiç. »Mari jim za slovanske jezike. ProteÏirance povsod silijo v ospredje,« je zamomljal Vilar. »To se jim bo ‰e ma‰ãevalo. Drugaãe je ravnal general Filipoviç v Sarajevu. Generala Nemca, ki so mu ga bili poslali z Dunaja za mestnega poveljnika, je stante pede poslal ministru na Dunaj nazaj z obvestilom, da 51 GOSPODIN FRANJO BESeDA generala, ki ne ume nobenega slovanskega jezika, ne more rabiti za mestnega poveljnika. Filipoviç ve, kaj treba Bosni.« »Ljudi ji treba, ki ãutijo z njo.« »A ta-le?« Ob devetih so prispeli k reki Spreãi. Tu je stal nekdaj uboÏen lesen han, ki je ob zasedbi zgorel. Njegov lastnik je ali poginil ali pobegnil, in pogori‰ãe je ostalo brez gospodarja. Ko so se zaãeli Ïidovski podjetniki zanimati za les Konj-planine, so zasedli pogori‰ãe in postavili na njem precej dolgo pritliãno hi‰o. Vanjo so nastanili sremskega Ïida Samojla Blaustifta ter mu poverili nalogo, da z vsem ÏiveÏem preskrbljuje sekaãe na Konjplanini. Pridobili so mu koncesijo za han in prodajalno. To je bil han prve vrste, kjer se je dobilo razen ãrne kave tudi vino, Ïganje, pivo, meso, v ‰tacuni pa razno blago za obleko in razna Ïivila. Stal je pribliÏno napol poti od mesta do Konj-planine in Samojlo je bil posrednik med obema. Dobival je blago iz Tuzle ali pa naravnost iz Ogrske in ga dostavljal gozdni upravi. Deloma so ‰le tudi po‰tne po‰iljatve za drvarje potom njegovih rok. Poleg hana je dala oblast postaviti oroÏni‰ko straÏarno, kjer je bivalo pet oroÏnikov, ki so straÏili pota in Samojlovo zalogo. Precej za hanom onstran Spreãe sta se cepili poti: bolj‰a je drÏala naravnost v Kladanj, slabej‰a pa na desno pod Konj-planino. Îidovski konsorcij je trebil 52 GOSPODIN FRANJO BESeDA imenovano planino samo poldrugo leto, potem ga je vlada zaradi velikih dobiãkov primorala, da ji je odstopil vso gozdno upravo s Samojlom vred. »O, kako ste me poãastili, milostivi gospod naãelnik in vsa gospoda, da ste pri‰li k meni! O—o, kaj naj reãem? Le to reãem, da sem ves vesel in da vam je vse na razpolago, kar se dobi pri meni. In pri meni se vse dobi. âesa sem Ïelel ves ãas? Bog mi je priãa — niã drugega nisem Ïelel, nego da vam ‰e enkrat postreÏem pod svojo streho.« Tako je skakaje in mahaje z rokama govoril Samojlo, rejen, majhen moÏ razlezlega trebuha, ko so bili izletniki, ki jih je mimo Vilarja Ïe vse poznal, stopili pred njegovim hanom raz konje. V veliki poniÏnosti je sklonil glavo in solze hvaleÏnosti so stopile v njegove krmeÏljave oãi, ko je vsem po vrsti podajal desnico, drÏeã v levici ãrno ãepico, kakr‰no nosijo pravoslavni popi. Turek je privezal svoja konjiãa v senco k plotu, drugi so jih zavedli v hlev. »Kako je, oãka Samojloviç?« je ljubeznivo vpra‰al naãelnik. »Nikdar ‰e ni bilo dobro, toda z boÏjo pomoãjo rijem naprej.« »Narasli ste, he—he!« Naãelnik mu je s kazalcem potrkal po trebu‰ãku. »Kaj je pa z raki, ki ste mi jih ob- 53 GOSPODIN FRANJO BESeDA ljubili? Potopili so se tu notri — a? Foter Samojloviç?« In zopet je potrkal. »Kap naj me zadene, ãe vem, kam so pre‰li raki. Menda so jih zastrupili Bo‰njaki. Ako pa Ïelite postrvic iz Oskove, polno banjo jih imam — to vam je nekaj posebnega.« Samojlo je Ïevaje nabral sline v ustih in poÏrl; od slasti se mu je raztopil obraz. Potem je poizkusil poskoãiti, kakor bi se bila izproÏila vzmet v njem, zakrilil je z rokama ter zavpil v hi‰o: »Etelka, Manojlo! Pridita vendar poveselit se z menoj visoke gospode! — Kaj naj reãem? Blagoslov boÏji je pri‰el pod mojo streho.« »Tiste postrvi okupiramo mi!« je rekel Buzduga, bijoã se z bikovko po golenici. »Vse anektiramo, kar imate!« je pristavil Mik. »Nadejam se, da pri vas ne bomo stradali. Je li va‰a zaloga tolika, da nas lahko preÏivite danes?« je vpra‰al pl. Pester z izrazom zaupanja v Samojlovo skladisãe. Îid se je zgreznil v kolenih, pomolil trebu‰ãek naprej, vtaknil palca pri pazduhah za telovnik in zakrilil s prsti. »Leto dni naj ostane visoka gospoda pri meni in ‰e ne bo konca moji zalogi. âesa ni dobiti pri meni? Z vsem postreÏe Samuel Blaustift.« Pojavil se je njegov sin Manojlo, osemnajstletnik ‰irokih ust in nabreklih, napol odprtih ustnic, iz katerih so gledali sila beli zobje. Za njim je pri‰la na dan Samojlova Ïena Etelka, mogoãna in ãedno opravljena dama sred54 GOSPODIN FRANJO BESeDA njih let, okusna, obila, pa vendar gibãna. Izletniki so se z njo prisrãno pozdravili, posebno pa Buzduga, ki jo je imenoval svojo bosensko majko. Samojlo je naroãil sinu, naj skrbi za konje, da bodo imeli vsega dosti. Naãelnik je Ïelel videti tisto banjo postrvi, na kar se je Samojlo zavrtel in tako naglo tekel pred druÏbo, da je njegov zamasljeni kaftan kar frãal za njim po zraku. Vsi so stopali za njim po stezi, ki je drÏala k Spreãi. Prepriãali so se, da je postrvi za vso druÏbo veã ko dovolj. Naroãili so si slasten obed. Ko so pri‰li zopet pred han, sta jih priãakovala tam dva oroÏnika v paradi ter se spodobno javila pri naãelniku in pri nadporoãniku. Buzduga jima je naroãil, naj preskrbita odrtega janjca za popoldne. Vsi izletniki so bili sveÏi in ãili, le pl. Pester je toÏil, da si je ob stremenskih jermenih odrgnil stegna in da ãuti vsled padca s konja boleãino na strani. Poprosil je Samojla, da mu odpre sobo, kjer bi se umil, oziroma z mrzlimi obkladki pohladil svoje boleãine. Tako se je zaãela druÏba drobiti. Gospa Ljubica se je ponudila, da bo sama pomagala v kuhinji, kar je bilo sprejeto s pohvalo, le Bajiç je pikro omenil, da nima kuhinjske obleke s seboj. Buzduga je rekel, da gre poin‰picirat svoje oroÏnike, Bajiç in Mik sta ‰la s Katico ob Spreãi poiskat mesta, ki bi bilo ugodno za popoldanji raãji lov. Ko je Samojlo zvedel, da gre Vilar za inÏenirja pod Konj-plani55 GOSPODIN FRANJO BESeDA no, se je jel smukati krog njega. Povabil ga je, naj gre pregledat njegove shrambe, kjer ima v zalogi najrazliãnej‰e blago za drvarsko kolonijo. Razkazal mu je vse skladi‰ãe, odpirajoã po vrsti vreãe, predale, zaboje in lonce. Povzdigoval in hvalil je blago, urno se kretajoã krog Vilarja. »Prosim, milostivi gospod, pokusite to maslo, blagovolite dejati na jezik. A? Kako se to razleze in ni atoma Ïarkosti ne ãutite v ustih. Glejte, tu je troje vrst moke, pa poduhajte — nu! — ni drobec prhkosti in plesnobe ne udarja iz nje. In kako lepo ãist in trebu‰ast je ta fiÏol!« Samojlo se je razburil in v jezi je poskoãil. »Pa pravijo drvarji in se pritoÏujejo, da imam preperelo, trohnelo in preleÏano blago. O—o, milostivi gospod inÏenir — roko na srce — Bog praviãni mi je priãa, no — kaj naj reãem? — iz jasnega naj tre‰ãi name, bodeãi osat naj mi zraste pod brado, ãe je kaj slabega in pokvarjenega med temi stenami.« Vilar se je ogledoval po prostoru, pripravljen, zagovarjati interes drvarjev. »Spomladi so se pritoÏili v Sarajevo, na kar je pri‰el c. kr. polkovni zdravnik Raps — morda ga Ïe poznate — iz Tuzle pregledat mojo zalogo. Vse je prebredel in prevrnil, vse je preduhal in pretipal — in tak‰en kaj ume! — pa ni bilke neuÏitnega ni na‰el. Od nekaterega Ïivila si je dal napraviti jed in ãudil se je okusnosti. Dva dni me je vizitiral. Ko je odhajal, me je potrepal po rami, rekoã: 56 GOSPODIN FRANJO BESeDA ,Lepo izpriãevalo vam napi‰em, gospod Blaustift!’ Od takrat pride vsak mesec pretipat moje blago, in vlada ga zato plaãa. Kar ãudi se, od kod dobivam tak‰no preÏganko.« »Verjamem, da se pri vas napravi bolj‰a jed nego na Konj-planini. Vsekakor pa je treba, da ima teÏak, ki opravlja naporen posel, teãno, zadostno in ceno hrano. Cene, cene —« je poudaril Vilar, kakor bi prehajal v opozicijo. »Ali jaz kaj drugega trdim? Popolnoma se strinjam z vami, gospod inÏenir. Toda v dober kup hrana ne more biti, ni mogoãe — Bog praviãnik! Le pomislite, kako daleã smo od Ïeleznice, kaj velja prevaÏanje?« »Docela novinec nisem v Bosni, poznam Ïe nekoliko razmere. Vozniki tukaj niso dragi.« »Pa cest ni, cest, in pota so zanemarjena. To vpliva na certo, o—o—« Samojlo se je pogreznil v kolenih, zamahnil z rokama in odskoãil od tega hudobnega ãloveka, ki nasprotuje visokim cenam. Stopil je za korak bliÏe k Vilarju. »Prosim poniÏno, predstavite si moje zadrege, vÏivite se v moje skrbi pozimi, ko je pot iz mesta zasneÏena, zametana in smo takorekoã odrezani od sveta, delavec pa mora imeti svoj teãni in zadostni ÏiveÏ. Le pritrdite mi, ljubi moj gospod, da je takrat dobava Ïivil teÏavna in draga.« 57 GOSPODIN FRANJO BESeDA »To ne more priti v po‰tev. Bo‰njak zna pregaziti sneÏene zamete, ãe so ‰e tako debeli, ali pa po ovinkih si izklesati pot k vam mimo najvi‰je gore.« Neverni Samojlo je majal z glavo. Zdajci pa se je vzpel ter odprl nov predal. Zajel je pest riÏa. »Glejte, gospod inÏenir, kak‰no blago dostavljam za delavce. Le poglejte, kak‰na dolga zrnca — takole proti luãi prosim — kako se to sveti, kakor zvezdice na veãernem nebu.« Tre‰ãil je riÏ nazaj v predal. »Najvecja gospoda v Trstu ne uÏiva bolj‰ega, to mi mora vsak priznati, ki se razume na riÏ.« »Ni moja stvar, da bi sodil. O tem naj razsodijo delavci sami in njih kuharji.« »Dovolite, gospod, da vam pokaÏem svojo svinjsko mast.« Samojlo je priskoãil ter odprl velik lonec. »Veste li, na ãem se pozna dobra svinjska mast?« Vilar je mahnil z roko, prehajajoã v obstrukcijo. »Jaz jo spoznam ‰e le na Ïgancih. Tudi zdravnik se o tem lahko moti. Toda zanimal se bom za to stvar in z vso vnemo nameravam delati za blaginjo delavcev. To si zapomnite, gospod Blaustift!« Temnega obraza je zaklepal Samojlo skladi‰ãe. Potem je vedel svojega gospoda v klet, kamor je bila vloÏena zaloga alkoholnih pijaã. Na vse pretege je hvalil, trkajoã na sode, sremska vina in bosensko slivovko. Natoãil je iz majhnega soda kozarec ãrnega vina ter ga ponudil Vilarju, naj pokusi; pa ta se je ubranil z izgovorom, da 58 GOSPODIN FRANJO BESeDA dopoldne nikdar ne pije. »Sicer pa tega vina nimate za drvarje?« Samojlo se je ‰iroko nasmejal in se razkoraãil, kakor bi hotel zaplesati valãek; potem je vtaknil oba palca za telovnik in dromljaje z vso osmerico prstov po prsih, je govoril: »To je za gospodo. V Tuzli ga pijejo, vãasi tudi v Sarajevu in pa gospod Bierkopf, va‰ novi tovari‰, ga rad srka. V okolici Sremskih Karlovcev je rastlo.« Po teh besedah se je nekako skrãil, desnico je prenesel k ustom, iztegnil palec in kazalec, kakor bi hotel priseãi, ter po‰epetal: »Gospodje imajo pri meni posebne cene, pol zastonj, pol tako. Imam pa ‰e druga vina iz Vilanja in Seksarda v butiljkah. Ali jih smem par vtakniti v torbe va‰ega Turka?« »Bog ne daj! Moj Turek ne pije vina.« »Za vas ga ponese pod Konj-planino. Bog praviãnik mi je priãa … po njem se zaspi, kakor bi se zazibal v Abrahamovem naroãju. Dovolite, milostivi gospod inÏenir … midva bova imela toliko posla drug z drugim … nekaj butiljic no … prosim … Odma‰ita jih danes zveãer z gospodom gozdarjem Bierkopfom in izpraznita jih na sreãen zaãetek sodelovanja. Oh, âumurpa‰a, to je po‰tenjak in dobrina — kdor ga ume okreniti k sebi.« »Lepa hvala, gospod Blaustift,« je rekel Vilar z izrazom nevolje na licu. »Nikakor noãem kaj posebnega, ãesar nimajo delavci.« 59 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Va‰i drvarji pijejo Ïganje in tega vi ne bodete.« »Onda se zadovoljim z vodo.« In skrbnega lica je zapiral Samojlo svoj hram. Za hi‰o je pokazal kurnik, kjer se je dolgoãasilo pet pitanih puranov. Vtakniv‰i palca za telovnik, je zarajal pred kurnikom in pohvalil slastno puranino; pa tudi s tem ni omehãal inÏenirja, ki je odloãno izjavil, da bo Ïivel z delavci in uÏival tisto hrano kakor oni, pa dobra bo morala biti in po primerni ceni. Samojlo je dromljal po prsih in enomerno je majal z glavo, ker v svoji du‰i je obÏaloval inÏenirja in ni verjel njegovim besedam. Jadrno se je obrnil in ‰el pred hi‰o. Ko je zagledal Turkova konja, kako Ïalostno pove‰ata glavi, jima je velel prinesti krme. Tudi v hlev je pogledal, je li pri gosposkih konjih vse v redu. 60 BESeDA GOSPODIN FRANJO 5. V ilar je poãasi stopal skoncema hi‰e, ogledujoã se po okolici, kje bi zapazil ono trojico, ki je ‰la iskat prostora za raãji lov. Ko je stopil izza ogla, je videl naravnost v kuhinjo. Na odprtem oknu sta sedela tesno drug pri drugem, gledajoã v kuhinjo, pl. Pester in na njegovi desni gospa Ljubica. Iz kuhinje je bilo sli‰ati bobneãi glas nadporoãnika Buzduge; gotovo je pravil nekaj zelo sme‰nega, ker pl. Pester se je od same zadovoljnosti mel na oknu, glasno se smejal, pripogibal se naprej, vãasi pogledal v obraz gospe, ki se je tiho hohotala, tako da sta se tresli njeni rami. »Tu se zbijajo umazane ‰ale,« si je mislil Vilar, ko je bil zasli‰al iz kuhinje glasni grohot gospe Etelke in je naãelnik v‰ãipnil v komolec gospo Ljubico, ki je sklonila glavo in si srameÏljivo pokrila oãi z roko. Ta prizor ga je piãil. Bajiç se mu je smilil. Ko bi bil prijatelj, v svesti si svoje du‰evne in telesne nezmoÏnosti, Ïe zrl ravnodu‰no na nezvestobo svoje soproge, onda bi se Vilar niã ne zgraÏal; kadar ptica veã ne najde zrna na severu, se preseli po naravnem nagonu na jug. Toda Bajiçeva osebnost je visoko nadkriljevala naãelnikovo; bil je lep‰i in mlaj‰i; Ljubica se je morala 61 GOSPODIN FRANJO BESeDA samo v nekem du‰evnem mraku odvrniti od soproga in se udati onemu, ki jo je omamil z bogastvom in s svojim vplivnim dostojanstvom. Proti poldnevu so se zbirali izletniki v hanu. Prva je prihrumela Katica z novico, da so na‰li zelo pripravno mesto za raãji lov: kjer Spreãa teãe v ovinku med travniki, kjer dela oster komolec, prav tam je lahko pristopna; tam stoje na bregu stare vrbe in jel‰e ter spu‰ãajo korenine v vodo; in travnate ru‰e segajo izpodjedene ob koreninah v tolmune, kjer mora kar mrgoleti rakov. Za njo je Mik prinesel sake za raãji lov: majhne mreÏice, okroglo prikrojene in privezane k Ïeleznim obroãkom; nanje se dene Ïabji krak ali ãrv in kamen, da se potope. »Ste li zacelili rane, gospod naãelnik?« je sirovo vpra‰al Bajiç, stopiv‰i v kuhinjo. Na Ïeno se ni ozrl. »Tista prokleta stremenska jermena sta mi naãela koÏo. Ne vem, kako pojaham nazaj,« je odgovoril pl. Pester, Ïevaje ob debeli smotki. Sedel je z Buzdugo pri steklenici konjaka. »Samojlo naj te pelje nazaj,« je svetoval oroÏni‰ki ãastnik. »To je dobra misel.« »Jermena sta vas ogulila, ker ne sedite trdno v sedlu, ampak stojite v stremenih,« ga je pouãil Mik. »Vam bolje pristoja sedeti pri pisalni, pivski ali kuhinjski mizi nego na konju,« ga je pikal Bajiç. »Za dol62 GOSPODIN FRANJO BESeDA go jeÏo niste. Pod Konj-planino vas ne vzamemo s seboj, ako ne pojde z nami sanitetna patrula z nosilnico.« Nihãe drug bi ne smel tako v‰ãipljivo govoriti z naãelnikom; na Bajiçeve zbadljivosti ni odgovarjal, le prihuljeno se je smejal, ker odolÏenega se je ãutil pred njim. H kosilu so sedli oÏivljeni, nestrpni kakor Ïival. Dobra volja se je pokazala v tem, da so se zaãeli kepati z brisalkami. Kepanje se je nadaljevalo tudi med obedom. Ko pa je brisalka, ki jo je Katica pomerila na Vilarja, padla na mizo in prevrnila ãa‰ico vina, ki se je razlilo proti Ljubici, so skoraj vsi veselo zahrumeli, da to nekaj pomeni, in Samojlo, sloneã ob steni, je zaploskal. Takrat je ãemerni Bajiç ostro pogledal na svakinjo, odmignil z glavo, in Ïoganje je prenehalo. Katica je nasme‰ljivo napela roÏnati ustnici, v razposajenosti nakremÏila obraz in s poluzaprtim oãesom je pokukala na zlovoljnega svaka. »Govorimo torej o ãem drugem, o popoldanji zabavi, najprej pa o Ïabah in ãrvih, ki so nam potrebni za raãji lov.« In razdelila je uloge: naãelnik in Buzduga pojdeta lovit Ïabe. Mik naj uredi svoje sake, ona z Vilarjem nabere ãrvov, oroÏniki naj preskrbe, zakoljejo in odero janjca. Sklenili so, da precej po kosilu nastavijo rakom, potem poigrajo z Ïogo, zaple‰ejo kolo, pred odhodom speko janjca. Zdajci je viknila Katica: »Poglejte, gospoda — kaludjer Milo‰eviç gre mimo. Nasujmo si pepela na gre‰ne gla63 GOSPODIN FRANJO BESeDA ve!« Vsi so pogledali na pot, po kateri je proti hanu korakal velik, mlad moÏ, ‰irokih pleã, lepe ãrne brade, kodrastih las, kakr‰ne nosijo pravoslavni sveãeniki; ‰trleli so mu na vseh straneh izpod ãrne ãepice. Obut je bil v opanke in obleãen v bosenske ãak‰ire, ki so zgoraj zelo ohlapne, pod kolenom pa ozke. Samozavestno je ‰el, mahaje z levico, ki je drÏala debelo grãavo palico; desnico je imel obvezano in nesel jo je na ãrni ruti, privezani krog vratu. Mladostna gibãnost se je kazala v njegovih korakih. Pri‰ed‰i pred han, se je pridruÏil Vilarjevemu Turku, ki je ãepel v senci, lu‰ãil trdo kuhano jajce in prigrizaval kruh. Poãenil je k Turku. »Na tega pazite, gospod inÏenir, ker ta seje nezadovoljnost v delavskem taboru,« je rekel Samojlo, ki je v kotu sobe odpiral buteljke. »Sitnosti je delal gospodu gozdarju in tudi vi boste spoznali njegovo delovanje. On je zakrivil, da zahtevajo delavci nemogoãih stvari. Milostivega gospoda naãelnika vpra‰ajte, ako ne verjamete meni.« Pl. Pester je prikimal, rekoã: »Ako se pojavijo ‰e kdaj nemiri na Konj-planini, poprosim za pol bataljona vojakov, in onda poteãe kri. Neredov mora biti v Bosni konec, ker vsa Evropa gleda na na‰e kulturno delo.« Tudi Buzduga je stopil na Samojlovo stran z besedami: »Milo‰eviç je prvi podpihovalec tega okraja in veleizdajnik. O, dobro ga poznam. Zaznamovali smo ga Ïe, 64 GOSPODIN FRANJO BESeDA da bo dolgo pomnil. Bujna, smela glava, ki ne umrje navadne smrti.« Naãelnik se je obrnil k Vilarju z glasom, iz katerega je zvenel blag pouk in rahla groÏnja. »Prosim, imajo li drvarji teÏko delo? Ves boÏji dan pod milim nebom na zdravem zraku, poleti v prijetni senci, po zimi v zati‰ju gostega gozda; ‰kodljivega prahu ni, nevarnih plinov ni. Povsod okoli samo fantastno veliãastvo pragozda. In vedno imajo primerne odmore za uÏivanje hrane. Njih delo se nikakor ne da primerjati z delom v rudnikih globoko pod zemljo. Res imajo na‰i sekaãi poleti veã delavnih ur na dan nego rudokopi, zato pa po zimi veãjidel spe. In vlada jih vedno enako plaãuje z isto plaão kakor delavce v premogovnikih. Na njih pritoÏbe treba zreti s poveãevalnim steklom, vse okolnosti treba vpo‰tevati, trmoglavost pa krotiti s primernimi sredstvi. Îe sem mislil o tem, ali bi ne predlagal, da se nastavijo oroÏniki kje v bliÏini delavskega tabora.« Samojlo se je pri teh besedah zadovoljno muzal ter pritrjeval z glavo, Vilar pa je odgovoril: »Nadejam se, da bomo izhajali brez oroÏnikov.« »Brez oroÏnikov ne pojde. Gospod inÏenir ‰e ne pozna razmer v Bosni,« je rekel Buzduga. »TeÏko in nevarno je delo tudi v gozdu. Kaj drugega je, vihteti sekiro, kaj drugega, vihteti pero. Vsekakor bi mislil, da morajo biti drvarji zadovoljni s svojim zasluÏ65 GOSPODIN FRANJO BESeDA kom, ki ga polovico lahko denejo na stran, ker bivajo daleã od mesta in se ne morejo udeleÏevati potratnih zabav. Moja skrb bo, da jih navajam k varãnosti, da vsak spravlja sedaj, ko ima. Malo k malemu da mnogo, in vsak mora imeti majhno premoÏenje, kadar zapusti Konj-planino.« »Gotovo se prevarite, gospod inÏenir! Poznam drvarje, skromno ne marajo Ïiveti, za gosposko mizo bi sedeli,« je dejal Samojlo, prijazno se smejoã naãelniku v obraz. »Kolikor je v moji moãi, bom izku‰al, da jih odvadim potrate. Z malim naj izhaja teÏak in o svoji prihodnjosti naj misli. Blagostanje treba ‰iriti s treznostjo, ‰tedljivostjo in modrim gospodarstvom. Iz blagostanja se rodi svoboda.« S prezirnim izrazom se je posmejal naãelnik. »Utesnili mu boste osebno svobodo, ako nadzorujete krompir v njegovi skledi. Naj je, kar hoãe in za kolikor mu nese. Enemu ugaja to, drugemu ono in nihãe si ne da kratiti pravice do izbire. V tej pravici naj ima svojo svobodo. Druge svobode za tak‰ne ljudi ne poznam. Delavec naj se pita, naj se redi, v nedeljo naj se napije, ker sit nam ni nevaren. Bati se ga je tedaj, ko zaãne premi‰ljevati o svoji prihodnjosti in zanjo varãevati. Takrat se mu zdi, da vse premalo zasluÏi, takrat se zaãne upor.« Pl. Pester 66 GOSPODIN FRANJO BESeDA v Bosni besedice »svoboda« ni rad sli‰al, dasi je stal na Dunaju v vrstah liberalne stranke. Vilar je prikimal, ãeprav v srcu ni sogla‰al. Molãal je, ker je vedel, da pri teh trdosrãnih in razvratnih ljudeh niã ne zaleÏe beseda ljubezni do siromaka. Pol osato je gledal na naãelnika, ki si je slabovoljen zataknil brisalko za telovnik ter se lotil pi‰ãanca, sveteãega se v rumeni tol‰ãi. Bil je paã agresivna natura, toda obiãajna pravila vljudnosti so mu branila, obelodaniti Ïe danes svoje nazore, ki v tej druÏbi gotovo zadenejo na odpor. Po vsem, kar je sli‰al, je spoznal, da delavci niso zadovoljni. Ako je tako, jim pomore, kolikor je v njegovi moãi. âemu razvijati teorije, dokler ni pokazal dela! V zaãetku je bila praksa, potem so se razvile teorije. Obirajoã pi‰ãanca, se je zazrl skozi okno na ona dva, ki sta ãepela zunaj ob meji, na svojega Turka in na Milo‰eviça, ki je privlekel izza pasu kosec sira in kos kruha ter priãel skromni obed. Na jezik so mu silile gorostasne besede: Kadar bosta tudi ona dva ob meji sedela za na‰o bogato obloÏeno mizo, takrat zavlada v Bosni blagostanje in svoboda — pa jih ni izgovoril. Tak‰ni so bili nazori mladega Vilarja. ·tel je ‰ele 26 let. Obed je trajal samo eno uro, potem se je druÏba dvignila in odpravila na rake. Ob meji sta ‰e vedno ãepela Turek in Milo‰eviç, pu‰eã svalãice in pijoã ãrno kavo, katero jima je dona‰al Manojlo. 67 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Hej Ture in ti kaludjer, idita in nalovita nam Ïab!« jima je zaklical Buzduga, stopiv‰i na pot. Turek je skomizgnil z ramama in razprostrl roki, kakor bi hotel objeti pol Bosne. »Gospodine, kje so tukaj Ïabe?« »Na njih sedi‰, lena para! Vsenaokrog moãvirnato, pa bi Ïab ne bilo. No in ti Milo‰eviç — se li ne more‰ dvigniti?« »Ako te po obilnem obedu mikajo ‰e Ïabe, nalovi si jih sam! Vse polno jih je v luÏah po travnikih. Eto!« Buzduga je z bikovko poÏugal. »âakaj, kaludjer, enkrat si se nam izmuznil, drugikrat ne uide‰. Les za tvoja ve‰ala ne bo veã dolgo rastel.« Niso ‰li dolgo ob Spreãi, ko nalete ob grapi na ‰tiri deãke; trije so bili prazniãno obleãeni, eden je pohajal iz ciganstva. »Alo, otroci, nalovite nam Ïab in ãrvov! Poi‰ãite po luÏah!« je viknil Mik. »Ne smemo ‰lapati trave. Razjezil bi se lastnik travnikov,« je ugovarjal najstarej‰i deãek. »âemu ste pa do zdaj ‰lapali — u‰ivci, a?« je zagrmel Buzduga in pogrozil z bikovko. Stopil je bliÏe in prijel onega paglavca za uho, rekoã: »Si razumel? ârvov in Ïab prinesite! Ako ne, pridejo zaptije po tebe in po tvojega kneza. Zrla bosta Ïabe in ãrve, ako jih moram sam nabirati. Si sli‰al?« 68 GOSPODIN FRANJO BESeDA Otroci so ostolbeneli in zazijali. »Le pohitite, otroãaji! Tja k Spreãi prinesite, na ovinek! Za vsak komad dobite novãiã,« je neÏno zalepetala gospa Ljubica, in drobnjav se je v diru spustila po travniku. DruÏba je legla v senco po travi, da mirno prebavi obed, oziroma ga nadaljuje pod milim nebom. Samojlo je prinesel za njo veliko ãutaro vina, gospa Etelka v jerbasu peciva in ãa‰ice, Manojlo pa ponvo ãrne kave. Takrat je ‰el mimo po poti Milo‰eviç. Z vzboãenimi prsmi je ‰el, gledaje visoko predse. Solnce mu je sijalo od strani v obraz, na katerem se je kazal cvet mladosti in izraz moÏatosti obenem. »Lep ãlovek,« je izpregovoril pl. Pester. »Tip Srba,« je rekel Bajiç. »Ponosno gre, kakor bi bila vsa Bosna njegova,« je menil Mik. »Zlovoljen ãlovek je, in takemu je vsaka stvar dobra, da jo zabrusi nam ali neljubemu ãloveku v obraz. Glejte, Ïe v njegovi hoji je nekaj agitatorskega. Tega imam na piki. ·el bi ãlovek in mu podstavil no‰o, da se njegova izzivalnost prevrne v prah,« se je hudoval Buzduga. »âemu vzeti ãloveka na muho, o katerem ni dokazano, da je hudoben. Sodi‰ãe mu ni moglo do Ïivega,« je rekel Bajiç. »Dokazano je, da se njegovo mi‰ljenje ne strinja z na‰im redom, da je nazadovoljneÏ, malkontent prve 69 GOSPODIN FRANJO BESeDA vrste. Jaz bi vse ljudi njegovih misli dal obesiti, ne postreliti, ker smrt iz pu‰ke smatrajo za juna‰ko.« Pl. Pester nato: »Naj stopi nas kdo pred zbor Bo‰njakov in naj jim pove najsvetej‰e resnice, ne bodo mu verjeli, a njemu verjamejo. Agitator je in nevaren ãlovek.« Prekinil ga je komisar in ga piãil: »Zato ga poslu‰ajo, gospod naãelnik, ker jim govori v narodnem jeziku, zato ga razumejo in mu verjamejo. Pred onim, ki ga ne razumem, sem nezaupljiv, ãeprav pride s polnimi rokami k meni. Sicer pa jaz ‰e nisem videl na‰ih polnih rok … Ni treba imeti posebnega proro‰kega daru, da bi ne videl Ïrtev, ki jih bo treba, preden pomirimo zasedene deÏele.« »S kulturnim delom treba pridobiti nezadovoljneÏe; jezik, s katerim se to vr‰i, je postranska stvar,« je odloãil pl. Pester. Bajiç je majal z glavo, kakor bi imel tehtne pomisleke. Hotel je omeniti Dalmacijo in Istro, ki sta Ïe desetletja zdruÏeni z drÏavo in ‰e tako zanemarjeni. No previdnost mu je velela molãati. V tem je izginil Milo‰eviç za drevjem in Ïe je stal ciganãek z lonãeno ãrepinjo polno Ïab in ãrvov pred Mikom. »Zakaj se pa tvoji tovari‰i niso vrnili?« je vpra‰ala gospa Ljubica rjavega otroka, obdariv‰i ga z desetico. 70 GOSPODIN FRANJO BESeDA »V vas so zbeÏali. Boje se, da jim daste Ïreti Ïabe in ãrve.« Mik je spustil sake, obloÏene z vado, v vodo, potem se je priãela igra z Ïogo. Pl. Pester se je ni udeleÏil, skraja tudi gospa Ljubica ne. Sedeã sama v travi, sta se smejala in gledala na igralce. Ko je bil pa naãelnik parkrat zapored pohvalil Katico, kako estetiãne so njene kretnje, se je zagnala tudi gospa med one, ki so lovili Ïogo, da pokaÏe svojemu ljubimcu, kako ume tudi njeno bujno telo zaigrati v mladostnem poletu. Ker so igrali na solncu, so se Ïoge kmalu naveliãali. Sedli so v senco upehani in razgreti. Naãelnik je postregel Ljubici, Mik Katici z ogrinjalom. Samojlo in njegova Ïena sta se zopet pojavila ter nalivala vino in kavo. PriÏgali so si svalãice. Iz straÏarne sta dva oroÏnika prinesla odrtega janjca in naroãje drv. Kmalu je zaprasketal vesel ogenj na produ kraj Spreãe. Vnel se je pomenek o kulturi sploh in o bosenski posebe. Kultura je bil tisti konjiãek, ki ga je rad zajahal pl. Pester. Bil je do dna srca prepriãan, da so ga samo zato poslali z Dunaja v Bosno, da bi tukaj ‰iril kulturo, in da svojo nalogo tudi izvr‰uje. »V lepem kraju ste se naselili, Samojloviç,« je govoril. »Podnebje je ugodno, vode je dosti, zemlja rodovitna, vegetacija bujna. Kaj hoãete ‰e veã?« »Kaj pomaga vsa dobrota in lepota, ãe pa ljudi ni pravih tukaj.« 71 GOSPODIN FRANJO BESeDA »S tak‰no krasno Ïenko bivati v pravljiãno lepi pokrajini, to je sreãa, ki jo je Bog namenil samo svojim izvoljencem.« Gospe Etelki je ugajala tak‰na hvala. Zasvetili so se njeni beli nekoliko skrivljeni zobje. »Gospod naãelnik, verjemite mi, da mi je onile ciganãek, ki ‰e vedno ãaka v travi va‰ih naroãil, ljub‰i nego vse drugo domaãe prebivalstvo. Ko bi ne bilo tukaj gospodov oroÏnikov, bi jo bila Ïe zdavnaj potegnila nazaj na Ogrsko. Ti so najini za‰ãitniki, dobrotniki. Kaj ne, Sami?« »Tako je, Etel-leben. Glejte, milostivi gospod naãelnik, ta poloÏna prisojna brda, ki jih zara‰ãa grmovje, kako ugodna so za kultiviranje, za krãenje, pa nihãe se jih ne loti. Tako stoji ta svet nenaãet in ãaka odre‰enja. Bogme, ko bi jih meni podarila vlada!« »Le ãakajte, korenito se vse izpremeni, kakor hitro bo re‰eno agrarno vpra‰anje. Domaãinom treba dati zemljo, ki jedva ãakajo nanjo,« je rekel Bajiç. »Niã dati iz rok, poleg pa zabavljati, to je lahko, pa ni po‰teno.« Pl. Pester je resno in blagohotno zrl na Samojla, ker smatral ga je za vaÏen steber kulture. »Stavil bi, da bo stala v petdesetih letih krog va‰ega hana veãja vas, ãe ne mesto; tako se mi zdi ta kraj pripraven za veãjo naselbino.« »Samojlovac se bo imenovalo,« se je ponorãeval Bajiç. 72 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Ali pa Samivaro‰,« je pristavil Mik. »Zahvalili nas bodo Bo‰njaki za mesto, kjer bo Ïupanoval Samojlo ali Manojlo,« je govoril Bajiç. »S tako kulturo jih ne bo pridobiti, marveã z ono, ki bo redila domaãine. Ali storimo kaj za domaãine? Trosijo se ogromne vsote za varstvo deÏele, za kulturne namene, namreã za ‰olstvo pa se ne stori niãesar. Od kod naj pridejo domaãini v vladne sluÏbe, ako se jim ne da priloÏnost, da se po na‰e izobrazijo? V prvi vrsti bi bilo skrbeti za izobrazbo ljudstva, da postane sposobno samo Ïeti tam, kjer Ïanjejo sedaj tujci. Ker na‰ gospod naãelnik rad nagla‰a kulturo, naj pripomnim, da moramo v Bosni vpo‰tevati dve kulturi, na‰o, ki nas je oblizala onstran Save in stremi za na‰o koristjo, in tukaj‰njo domaão kulturo, ki je Ïe v starih ãasih vzrastla na tleh balkanskega poluotoka. Prva bi morala drugo oplojati, to ni mogoãe, ker prva Ïivi sama ob sebi in sama zase in je tako neplodna, da se ne prime Bo‰njakov. Omenjam n. pr. zadrugo. Zakaj pospe‰uje vlada razdruÏenje? Popolnega ni na svetu niãesar in tudi zadruga popolna ureditev, vendar pa varuje na ‰iroko razraslo rodbino rev‰ãine in prepreãuje izseljevanje. Vlada ima vedno pri rokah strogi zakon, kadar gre za njen prospeh, zakaj nedostatkov v zadrugi ne odpravi s posebnim zakonom? V gozdih ima na razpolago neizmerna bogastva, s temi naj kupi od veleposestnikov zemljo, to naj prepusti nesvobod73 GOSPODIN FRANJO BESeDA nim kmetom in rodbine naj zdruÏi v zadruge, ki bodo nesle drÏavi veã nego davki upornih begov. Pravite, da Bosna ‰e ni na‰a. Zakaj pa trebite gozde, ako niso drÏavni? In kjer sekate, tam treba ondi iznova zasaditi, ker sicer se lahko zgodi, da bo stala v sto letih tam kra‰ka golava, kjer stoji sedaj pragozd. Tako si mislim jaz vplivanje na‰e kulture na bosensko, gospoda! In ‰e nekaj. Ker pragozda ni mogoãe postaviti v muzej, naj bi vendar deÏelna vlada naredila, da se pusti nedotaknjen del Konj-planine, da bodo prihodnji rodovi vedeli, kak‰en je pragozd sploh in kak‰ni so bili oni, ki jih je na‰la Avstrija v Bosni.« Vilar je sam pri sebi odobraval komisarjeve nazore, no gozdarstvo ni spadalo v njegov delokrog, zato se ni vme‰aval v pogovor. Pl. Pester se je po‰alil, da bi bilo dobro, ko bi poklicali komisarja Bajiça v skupno ministrstvo, kjer opravljajo bosenske zadeve, no ugovarjati ni mogel in tudi ni hotel. Zdajci je poskoãila Katica in viknila: »O lenobe zaspane, kaj menite, da sem ‰la z vami, da leÏim v travi in poslu‰am va‰e neslane nazore. Samo v meji bi se pasli in klepetali. Alo, gospod poroãnik, vi ste kolovodja, zdaj pride na vrsto sremsko kolo.« Mik je vstal in prijel Katico za roko. Potihoma pojoã pesemco, je po napevu stopical pred druÏbo, vnemajoã za ples. Gospa Ljubica se je ozrla na naãelnika. 74 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Hoãete li z nami?« »Boga mi, ne morem. Oprostite me za danes!« Îive naãelnikove oãi so se zabodle v lepo gospo. V razmahu je zagrabil Bajiç svojo soprogo za roko. Pomignil je Vilarju in ta je skoãil v sredo med obe sestri. Toplota ga je izpreletela, ko sta se njegovi roki staknili z mehkima Ïenskima rokama. Potem je Buzduga pritegnil Etelko k Bajiçu v vrsto, ki jo je, izravnav‰i se z Buzdugo, zakljuãil krivonogi Samojlo. Priãelo se je kolo. Tanko je pel Mik: O moj — o moj Mijo, O moj — o moj Mijo, Gde si sinoç bio? Gde si sinoç bio? Nato je ves zbor glasovito pritisnil: Haj, haj, neka, neka, Haj, haj, haj, neka, nek — Gde si sinoç bio? Gde si sinoç bio? Tako so, gibajoã telo na desno in na levo, peli vsako vrstico nastopne pesmi: O moj Mijo, gde si sinoç bio? Gde sam bio, dobro mi je bilo. Jerbo ja sam rujno vince pio, 75 GOSPODIN FRANJO BESeDA Rujno vince iz rodne gorice. Vidio sam bisernu devojku, Ogleda se, nasmije se name, åini mi se, da bi po‰la zame. Uzeo b’ ju, al ju neda majka, Oteo b’ ju, al ju ãuva straÏa Devet bana, deset kapetana. Pred kuçom joj bunar voda ladna, Pred bunarom jablan drvo raste. Penjat çu se jablanu na granu, Zakukat çu kavo kukavica I zacvilit kavo lastavica, Nebi l’ mi se smilovala majka, Nebi l’ meni svoje zlato dala. Nit se meni smilovala majka, Nit je meni svoje zlato dala. Rahlo so se zibala razgreta telesa, nagibala se drugo k drugemu. Velika jim je bila proÏnost, celo Samojlo je s tako gibãnostjo metal krive noge, da se je zdelo: zdajzdaj mu odlete, a Mik jih je vrtel, da so ‰vigale kakor borilãeva gola sabla; v goreãnosti mu je padla ãepica z glave, a on jo je z nogo bacil daleã od sebe; koder plavkastih las mu je zamahal po rdeãem in znojnem licu. Bajiç je lahno in prosto otepaval; krog usten mu je drgetala nevolja, sicer pa se je vedel sveãano, kakor bi se na76 GOSPODIN FRANJO BESeDA hajal na resni narodni sveãanosti. Vilarju je ‰la igra zelo k srcu, s toploto in lahkoto je plesal; navadnih kroÏnih plesov ni maral, ker se mu je pri njih vrtelo v glavi. Mehko je stopal, kakor bi z nogama boÏal mater zemljo. Ob napevu se mu je zdel ples naraven, sam ob sebi umeven, resno delo. Pri‰teval se je k jugoslovanski kulturi, o kateri je maloprej govoril Bajiç. Buzduga je cepetal in otresal nogi, kakor bi plesal na razbeljeni plo‰ãi. âe je nagnil svoje ogromno telo proti Samojlu, ga je pogledal nasme‰ljivo, kakor bi mu hotel reãi: »Osel, oh kak‰ne rogove nosi‰!« A k Etelki se je globoko nagibal, hoteã ji po‰epetati kaj prijetnega na uho. Krãevito in strastno ga je drÏala za roko, zroã na svoji koleni, ki sta se izrazito slikali pod tankim krilom. Kakor iz zelenih listov bije v oãi belordeãi jabolãni cvet, tako se je v vrsti javljala in odlikovala lepota Bajiçeve Ïene in njene sestre. Igraje sta plesali, v harmoniãnem valu jima je teklo veselje po toplih udih. V svesti svoje krasote se je svetlega in sreãnega obraza zibala Katica, kakor da sedi v gugalnici med dvema moãnima drevesoma. Tako se sveti v jutranjem smehu lice zdravega in krepkega deteta iz bogato opravljene zibelke. Njen pogled je prehajal od tistega kodra, mahajoãega po Mikovem obrazu, do male Vilarjeve bradice in obratno, ves udan in ves zamaknjen v harmoniãno vihro plesa in v druge tajne stvari. Kakor bi se majal poln cvet v pomladanskem vetru, tako je plesa77 GOSPODIN FRANJO BESeDA la gospa Ljubica. Îarovitih oãi je pogledavala na svojega ljubimca, pogledavala in potepavala oãi v tla, kakor bi se ji vtihotapljala sladka misel ali zavest teÏke pregrehe. Njena obleka je bila tako prikrojena, da ni skrivala bujnih oblik njenega proÏnega telesa. Zdelo se je, da to zapeljivo telo v vsakem gibljaju razodeva ljubezen, da bi najraj‰e v strasti splavalo tja v mejo k naãelniku. In pazil je dunajski pohotnik na vsa razodetja ozko prikrojene obleke. Ljubi Bog, zakaj si pripustil, da je zasejal vrag tak‰ne stvari med tvoje zemljane, ki si jih vstvaril za svoje nebe‰ko kraljestvo! Po prvem so plesali novo kolo po napevu pesmi: Jelen pase po gorici travu, za dan pase, a za dva boluje, a za treçi ni glave ne diÏe. In potem ‰e eno s pesmijo: Dve su druge lepo drugovale; jedna drugu na prozor doziva: Hodi drugo, da ti se potuÏim! Vilar teh pesmi poprej ‰e nikdar ni bil sli‰al, no njih besedilo mu je moãno ugajalo; niã ni bilo v njih nespodobnega: v plemenitih, mehko ubranih besedah so opevale tu resno, tu hudomu‰no srãne zadeve mladih ljudi. 78 GOSPODIN FRANJO BESeDA Prvi se je odtrgal od vrste teÏki Samojlo; Ïe po drugem kolu se je ves razgret naslonil ob vrbo. Kmalu za njim je izstopila Ljubica, potem Buzduga z Etelko, ostali so se razdruÏili po konãanem tretjem kolu, za kar jih je neugnana Katica po‰teno okregala. Zavili so se v plede in ogrinjala ter polegli po travi, Samojlo je nalival vino in kavo, njegova soproga je ponujala pecivo. 79 BESeDA GOSPODIN FRANJO 6. V ilar ni hotel poãakati peãenega janjca, ker se mu je mudilo, da pride z noãjo vred pod Konj-planino. Obraãunal je s Samojlom za obed. Îid skraja od milostivega gospoda inÏenirja, s katerim bo imel toliko opravkov, ni maral vzeti novcev; sprejel jih je ‰e le tedaj, ko ga je bil oni pisano in strogo pogledal. Solnce je sijalo ‰e vroãe, ko se je poslovil pri izletnikih. Slovo je bilo kratko, ker svojega srca ni pustil pri njih, niti pri Katici, dasi ga je celo minuto drÏala za roko in mu zabiãevala, naj kmalu pride v Tuzlo in jih poseti v njih hi‰i. Vsi so mu naroãili pozdrave za âumurpa‰o. »Naposled pride, kar sem Ïelel vse te dolge dni — gozdna ti‰ina, samota, mir«, je vzdihnil, ko je s Turkom izginil iz.letnikom iz vidika. Spustila sta se v lahen dir po mehki, malo izvoÏeni poti. Zamislil se je v tuzlansko gospodo. Niã mu ni ugajala. V stra‰ni lenobi se pase, sluÏba ji je igraãa, ki preganja dolgoãasje, razuzdano Ïivi in poleg misli, da je kulturna in vr‰i imenitno naroãilo, izobraÏa in lika za cesarstvo dve ji izroãeni provinciji. Kdo se more ogreti za kulturo pl. Pesterja, ki brezsrãno gazi veljavno zakonsko pravo, ali za kulturo Simona Buzduge, ki z bikovko 80 GOSPODIN FRANJO BESeDA in detektivnim talentom strahuje ljudstvo! Le Bajiç se mu je priljubil. Ta se prostodu‰no zavzame za pravico ter po‰teno in odkrito sodi o razmerah, paã iz prepriãanja in izku‰nje, ker vsa ta ‰vabska kultura je strla njegovo rodbinsko sreão. Polagoma se je zaãel svet dvigati. Dospela sta do dveh bornih vasi, do kr‰ãanskih in tur‰kih Îivinic, katerih hi‰e so, na ‰iroko raztresene, stale po zelenem hribovju nasproti Konj-planine. Doãim v kr‰ãanski vasi ni nobenega znaka, po katerem bi bilo spoznati, da v njej prebivajo kristjani, sta za tur‰ko vas kazala dva zaãrnela lesena minareta, vidna Ïe od daleã. Vilar je radovedno ogledaval kraj in ljudi, mimo katerih ga bo ‰e mnogokrat vedla pot. Mnogo je videl tu ‰e rodovitnega sveta, ki je bil zarasel z grmovjem in trnjem. Kar se tiãe ljudi, je sli‰al, da govore Turki in kristjani isto nareãje, da so si po obrazih vsi podobni, kakor bi bili vsi bratje, no kristjani se mu ugibajo prepla‰eni in poniÏni, z malodu‰no udanostjo zrejo vanj, doãim stopajo Turki o‰abno in srdito v stran in ga niti ne pogledajo. UÏalilo ga je, ko je videl, da se mu ti ljudje umikajo in ne poznajo njegovega dobrega srca in ne uvaÏujejo njegovih po‰tenih namer. Ne nosi sicer srca na dlani, toda vsi bi morali ãutiti, kako toplo bije zanje. Na pragu neke hi‰e v kr‰ãanskih Îivinicah sta stali dve brhki deklici, katerima bi bil rad povedal svodobno in prijazno bese81 GOSPODIN FRANJO BESeDA do. Ko pa je prijahal blizu, sta skoãili v veÏo za vrata in Vilar jima je hudomu‰no zaklical: »Solnce naj se vama odteguje tako, kakor se vedve prikrivate mojim oãem!« Te besede so celo njegovemu ãemernemu Turku privabile nasmeh na rjavo lice. Z Îivinic ju je vedla steza preko predgorja v temno dolino, po kateri teãe Oskova. Ta moãni potok izvira visoko gori v Konj-planini; skraja ima znaãaj hudournika: veãni sovraÏnik rastlinstva izpodjeda in trebi drevje, bobneã ãez skale, in si samovlastno razriva in ‰iri skalnato strugo; v dolini mirno ‰umlja in leze preko svetlih tolmunov Spreãi v naroãje. Podjetnim Ïidom je pokazal pot k neizmernim bogastvom Konj-planine. Kraj njega so dali nakopati zloÏno pot. Vilarja se je polastila dobra volja, ko je jahal po senãnati dolini. SveÏ hlad je vel iz vode in zelenja. V dnu zadi je Ïe videl visoki vrh Konj-planine, ki mu drugujeta ‰e druga dva vrhova, Zeleboj in Kravanja. V dalji pred seboj je zapazil bodro postavo kaludjera Milo‰eviça. Pognal je konja v dir in ga poleg mladega popotnika hitro ustavil, iz ãesar je le-ta sklepal, da hoãe z njim govoriti. Okrenil se je k jezdecu in ga spo‰tljivo pozdravil. Vilar se je obveselil prijaznega pozdrava, ker priljudnosti ni prisojal ãloveku, ki je poprej tako zadirãno odgovarjal Buzdugi. 82 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Ti jaha‰ pod Konj-planino, gospodine. InÏenir si,« je rekel Milo‰eviç, odkrito zroã Vilarju v obraz. Kakor bi nekaj veleval, tak‰en je bil njegov glas. Nekaj ponosnega, krepkovoljnega je zvenelo iz njega. »Gotovo sem tisti. Pa odkod ve‰, da so nastavili inÏenirja? Ima‰ li zveze s konakom?« Milo‰eviç je potresel svoje dolge, temne kodre, ki so mu padali ãez tilnik, in se posmejal. »Stike sem imel z va‰o gospodo, no precej Ïalostne. Ako ‰e nisi sli‰al o njih, pa ‰e bo‰. Sicer sem te pa vãeraj videl hoditi v konak noter in ven, in ljudje so mi povedali, kdo si. Tudi v novinah sem ãital tvoje imenovanje, v sarajevskih, novosadskih in belgrajskih. Pri nas mnogo stvari prikrivajo, mnogo se vr‰i tajno, vse, kar je kriviãno, se zastere z globokim molkom. No kar se tiãe lako zvanega kulturnega dela, to umejo raztrobiti urbi et orbi, in inÏenir je kulturno delo.« Vilar se je poãudil tak‰nim izbranim besedam, iz katerih se je zrcalila ogorãena inteligentnost. »Povej mi, gospodine, s kak‰no voljo jaha‰ pod Konjplanino?« »Z dobro.« »Morda meni‰, da bo‰ deloval za bosenski blagor, ako pomaga‰ trebiti na‰e gozdove.« »Moja misel je ta, da bom deloval za tistega, ki me je najel. To je moja dolÏnost.« 83 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Kajpada. Ve‰, gospodine, mnogo lahko koristi‰ najetim delavcem. Tvoja inÏenirska dela ne bodo obseÏna, a z oskrbo delavcev bo dosti opravka.« Vilarju se je zdelo, kakor bi stal pred tuzlanskim naãelnikom, prav tako je govoril Milo‰eviç o njegovem sluÏbenem delokrogu. »Vestno hoãem opravljati sluÏbo brez tvojega pouka in ne oziraje se na desno ali na levo,« je rekel. Ni mu bilo v‰eã, da hoãe Ïe vsak s svojimi nasveti segati v njegov posel. In pomislil je: Ia proziravi ãlovek pozna ves moj bodoãi delokrog; to je znak agilnega agitatorja, da vse ve, kar se pripravlja ali godi v nasprotnem taboru; tisti agitatorji niso niã vredni, ki ne poznajo poloÏaja in ga izpregledajo ‰e le takrat, kadar dovr‰eni fakt udari nanje in jih na glavah zapeãe udarec. Konja sta brzo stopala, toda Milo‰eviç ni zaostal. Njegov korak je bil trd in razvaljen, zdelo se je, da doni zemlja pod njegovo mi‰iãasto nogo, podobno oni slavni nogi, ki jo je bil Michelangelo izklesal za razjarjenega Mojzesa. S tihim veseljem je zrl Vilar na orjaka. âeprav je bil ‰e mlad, vendar je Ïe dosti videl, vedel in premi‰ljal. Vedel je, da ima ãlove‰ka ãreda svoje pastirje in tem pomagajo psi. In oni, ki se nahaja v ãredi in ni pastir, pes pa noãe biti, mora ravnati oprezno, da izhaja. Vzlic temu sam ni bil oprezen in ni ljubil tistih tiho‰lapov in lizunov, ki uspevajo po vseh slojih druÏbe z 84 GOSPODIN FRANJO BESeDA neodkritostjo in hinavstvom. Ugajal mu je ãlovek, kateremu je strast odkrila srce, ãlovek smelega ãela, neupogljivega znaãaja in drzne misli. Tak‰en se mu je zdel Milo‰eviç. »Kako napreduje kultura v Bosni?« ga je vpra‰al z izrazom nasme‰ljivca, ki Ïe naprej ve, kak‰en bo odgovor. »Za tujce dobro; oni Ïanjejo in veÏejo v snope, nam pa ‰e pabirkov ne puste. Oprosti, da govorim odkrito! Bo‰njaki ne smemo molãati; kdor molãi, kaÏe, da je zadovoljen.« »Bodi odkrit z menoj! Glej, moje srce je vedno na strani potlaãenih in robujoãih ljudi. S svojim znanjem nisem suÏenj nobene vlade. Sicer pa zasedba Bosne traja ‰e le tri leta; v tako kratkem ãasu ni mogoãe doseãi vidnega napredka.« »O, imamo viden napredek! Îe rastejo na‰a mesta in se lep‰ajo in ‰e bolj se dvignejo, pred vsemi Sarajevo. Îeleznice in poti nam gradijo, vso deÏelo objema trda mreÏa oblasti. Kaj hoãe‰ ‰e veã? Pa mesta napredujejo le po tujcih in zanje, komunikacije skrbe le za strategiãne zveze. Ta napredek niã ne koristi na‰emu ljudstvu. Kako bi se sicer trumoma selili Turki iz deÏele, ko se vendar vlada v prvi vrsti hoãe opirati nanje! Poglej pa po vaseh, kjer prebiva masa ljudstva, ãe se je kaj storilo za kmeta.« Jeza vnetega agitatorja je gorela na Milo‰eviçevem obrazu, oÏganem od solnca. Energiãneje je potresal s kodri 85 GOSPODIN FRANJO BESeDA in vi‰e je dvigal gorjaco. Vilar mu ni ugovarjal. Po kratkem presledku je oni nadaljeval: »Kakor riba vode, kakor vzduha bi potrebovali va‰e ljubezni sedaj, ko smo Ïiveli blizu 500 let pod tur‰kim igom. In vi nam niste prinesli zaÏeljene dobrote. O, ko bi bili pri nas vse tako uredili, da bi nam bilo prijetno in udobno Ïiveti, da bi rekli: toplo nam je pod bosenskimi krovi! No vi ste tukaj obrnili vse v svoj prid; vam sije solnce, a mi ãutimo, kakor bi Ïiveli v mrazu, vi ne razumete na‰ih potreb‰ãin, in kriÏajo se te-le z va‰imi na vseh potih.« Vilar je kimal z glavo, pritrjujoã agitatorju, ki tega tihega soglasja ni mogel videti, ker je govoreã neprestano zrl predse v temna poboãja planin. Zvonek je bil njegov glas, neustra‰enost in prepriãanje je odmevalo iz njega. Zdelo se je, da ne govori toliko svojemu sopotniku, ampak v ogromne gozdove Zeleboja, Kravanje in Konja, kakor bi videl v njih vse polno naroda, ki drhti po svobodi in ga poslu‰a, nadahnjen s prav isto strastno mislijo. »Na‰e vode ne smejo po na‰ih Ïlebovih teãi v tuja korita. Iztrebiti se ne pustimo. Ako so izstrebili divjake v Ameriki in naselili tja Evropejce, se da to upraviãiti le s stali‰ãa evropske sebiãnosti; no v Bosni ni divjakov; tu je bilo modro urejeno gospodarstvo Ïe takrat, ko so v Carigradu gospodovali Grki. Od tam smo dobili svojo kulturo, ne s severa, ne od vas. Ko so nas s tistega Cari86 GOSPODIN FRANJO BESeDA grada porobili, se nas je polastila apatija, imenujem jo mrÏnja ali lenoba, kakor hitro smo spoznali, da ne delamo zase. ·e dandanes se dostikrat prigodi, da kmet noãe pokositi travnika, noãe poÏeti njive, ker vidi, da mu niã ne ostane, ako redno plaãa bega, carja in najetega delavca. Od tod veãni prepiri, razboji, nezadovoljnost. Lenobo oãitajo na‰emu ljudstvu, no pridno in marljivo postane, kadar dobi svobodo, mine ga apatija, prinesena z muhamedovsko vero iz Azije. Prepriãan sem, gospodine, da razcvete v Bosni zopet blagostanje, pride pa po drugaãni kulturi, nego je tista, ki jo imajo v mislih tvoji prijatelji v Samojlovem hanu. Ljudje se pomnoÏe in ob vsestranski marljivosti bo Bo‰njak razmeroma dobro Ïivel; ali tisti, ki pride iz tujine in hoãe tu bivati, se mora ãutiti domaãina, na‰ jezik mora govoriti, na‰e obiãaje spo‰tovati, tisti plamen mu mora goreti v srcu kakor nam. Mnogojeziãnosti tu ne potrebujemo. Samo slovanski jezik mora tu obveljati, pa naj se imenuje srbski ali hrvatski. âudna stvar je jezik; on nas zdruÏuje in razdruÏuje. Tu je posebno treba, da nas zdruÏuje, ker nas loãijo nesreãne razlike v veri.« »Da bi vsem en plamen gorel v srcih, tega ni nikjer. Povsod se kriÏajo nazori. Brat, ti si odu‰evljen za stvari, ki niso vseskozi izvedljive.« »Pravijo, da sem nevaren agitator. Moje prepriãanje je stalno: voda ga ne izpere, rja ga ne izje. Nikdar ne go87 GOSPODIN FRANJO BESeDA vorim samo zato, da bi napravil efekt. Nazori se povsod me‰ajo, dokler se ne izbistrijo, misel in protimisel se vrtita v glavah, konãni uspeh je pa napredek. Glede na‰e uprave je moj nazor ta, da se mora prilagoditi potrebam ljudstva vseh slojev. Rokav treba tako narediti, da se prilega roki, roke ni mogoãe prikrojiti po razmerah rokava.« Od teh splo‰nih stvari je pre‰el na posamezne sluãaje, na konkretnosti. Grajal je vlado, ki ima za vsakega dosti zemlje; kolonisti, samostani, cerkve, vakuf je dobe, kolikor poÏele, le domaãi kmet je ne dobi. Oglasil se je c. k. stotnik za zemljo in dobil jo je ter obdelal s svojo stotnijo. Posebno je zabavljal zistemu kolonizovanja. »Kaj pa so kmetski kolonisti? To so ljudje, ki so Ïiveli v svoji domovini ob bera‰ki palici, bodisi da nikdar niso niã imeli ali pa da so pri slabem gospodarstvu zapravili svojo zemljo — pa hajdi v zasedene deÏele ‰irit kulturo! âlovek, ki kaj ima v svoji domovini, ostane tam in ne ponese kar na dobro sreão svoje kulture v tujino. Ker jim vlada podeli vse mogoãe dobrote in svobo‰ãine ter dovoli, da se povsod svojevoljno razprostirajo in odrivajo domaãine, se ti kolonisti sãasoma dvignejo, kolonije zacveto. In ãez sto let po njih prihodu v deÏelo, ako ne poprej, dvignejo glave in se zaãno pona‰ati, da so oni kultivirali deÏelo in da morajo stati, ako ne na prvem, pa vsaj na odliãnem mestu. Tako se vedejo dandanes po88 GOSPODIN FRANJO BESeDA tomci onih, ki so svoje dni kot kolonisti, to je kot beraãi in klativitezi pri‰li na Ogrsko, âe‰ko, Rusko in v Ameriko. Ako bi vlada proglasila za domorodno prebivalstvo tiste ugodne agrarne zakone, kakor jih uveljavlja za koloniste, onda bi deÏela napredovala in se povzdignila z domaão moãjo. Mi imamo samo dolÏnosti in nobenih pravic. Poprej tudi nismo imeli pravic, a vrag se je menil za tur‰ko carstvo.« Vilar je zvesto poslu‰al svojega razburjenega sopotnika, ki mu je strast razgrela glavo, pognala kri v lice. Niã ponarejenega ni videl v njegovi goreãnosti. »âital sem, da osebne varnosti in varnosti imetka poprej ni bilo v va‰i deÏeli,« je pripomnil. »Da, tako se ãita v va‰ih novinah, da na‰ imetek poprej ni bil varen, a zdaj bo kmalu ves na varnem, namreã v tujih Ïepih. Poprej je na‰a pest skrbela za varnost. Dasi je bilo kristjanom zabranjeno nositi oroÏje, smo bili za silo vendar vsi oboroÏeni. Na tur‰ka razbojstva se je odgovarjalo z oroÏjem. Prigodilo se je, da so kmeta, ki je posamiã gnal Ïivinãe preko planine, napadli tur‰ki razbojniki. No strah je iznajdljiv: v nevarnih ãasih in krajih so se napotili kristjani iz ene ali veã vasi s handÏarji in samopali za pasom skupno na semenj in oboroÏenim se ni trebalo bati sovraÏnega navala. Naj nam ne hvalijo sedanje varnosti! Ptica v kletki je gotovo na 89 GOSPODIN FRANJO BESeDA varnem in lev v zverinjaku tudi, toda kak‰no je Ïivljenje, kjer ni svobodnega gibanja.« Milo‰eviç je globoko vzdihnil, kakor bi bila njegova iznajdljiva in gibãna misel zadela ob mreÏe in okove Ïivalskih kletk in zaporov. »Zdi se mi, da pretirava‰ in prehitro sodi‰,« je govoril Vilar. »Vse, kar je temno, slika‰ ãrno in svetlobi nikjer ne pusti‰ prostora. Ako hoãemo spoznati posameznega ãloveka, pravijo, da treba ãakati sedem let; ãe se v tem ãasu ni pokazal, kaj je in kako, ãakaj ‰e sedem let; onda se ti gotovo odkrije, kaj velja in ãesa more‰ priãakovati od njega. Tako treba ãakati tudi na upravo, ki pri zamotanih razmerah, kakr‰ne je na‰la v Bosni, ne more vsega preurediti kar na hitro roko.« »Lahko bi bila vsaj zaãela, da je sposobna in po‰tena. Nekaj je Ïe uvidela, lani je nekaj pometala z uradniki, ali tak‰nih, ki bi imeli srce za nas, nam ‰e ni poslala. Îe nocoj ali jutri bo‰ spoznal gozdarja Bierlopfa in tedaj poreãe‰, da govorim resnico. Obljubila nam je v proklamacijah ‰iroko kulturo, blagostanje in kaj ‰e vse, no od besede do dela se mnogo predela in od besede do dejanja se ãloveku mnogo sanja. Ako inadniki ne delajo za nas, kdo naj dela? Morda nune, ki so jih poslali sem in so v mestu otvorile ‰olo za otroke ãastnikov in uradnikov? Priredile so pozimi neko boÏiãnico ter povabile na slavnost tudi bosanske otroke. Obdarile so jih z man‰etami, 90 GOSPODIN FRANJO BESeDA ovratniki, zavratnicami ter s hlaãicami ‰vabskega kroja, z igraãkami in drugo drobnjavo, ki za na‰e otroke nima prida. Zato so bile pa tudi poti iz samostanske ‰ole kar nastlane s tak‰nim blagom, do‰lim z Dunaja. Z man‰etami kulturo sejati na Balkanu, to je paã sme‰no.« Milo‰eviç se je trpko posmejal. Tudi Vilar se je smejal. »Glej, tvoji ljudje tam v mestu pravijo, da Ïive patriarhalno Ïivljenje na otoku sredi sirovega naroda. Svoje sirovosti, kriãeãe v nebo, ne vidijo in prisojajo jo nam.« Vilar mu ni odgovoril, a razsodil je sam v sebi: Ta ãlovek bi s komolcem, ne — s handÏarjem bi si delal pot med tirane. In spo‰tovati je zaãel ãloveka, ãigar filozofija si je nadela Ïalno obleko narodnega gorja. Rad bi ga bil vpra‰al po njegovi preteklosti, kje je ‰tudiral, kako je pri‰el v samostan, kako iz njega, zakaj nosi roko v obvezi, pa Milo‰eviç je zaostal za njim. Pogreznjen v svoje strastne misli je molãe korakal poleg Turka. Vilar je zagledal pred seboj na levo ob poti poniÏno hi‰ico, naslonjeno ob breg nad Oskovo, ki je ‰umela na desno v globoki strugi. Milo‰eviç je pospe‰il korak in se zravnal z njim. »To je Mu‰içev han ali han ob Oskovi. Tukaj se loãita najina pota. Tvoj pelje dalje vedno poleg potoka, jaz sem tukaj doma.« »V tem hanu?« 91 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Moj pravi dom je daleã od tukaj v Hercegovini, a sedaj bivam v Piliçu. To je pravoslavna vas dobre pol ure nad Oskovo. Gori bivam s handÏijo Mu‰içem pod eno streho. Tukaj si odpoãijem in potem hajdi v breg.« Tudi Vilar je postal pred hanom. Nameraval je kar na konju popiti ãa‰ico kave, ko pa je zagledal pod visokim pristre‰jem, stojeãim na koncu hana na ‰tirih drogih ter pokritim s suhim vejevjem in prapretjo, kopo otrok, rajajoãih in igrajoãih neko igro, in poleg njih deklico mamljive lepote, je razjahal ter oddal konja Turku. Tedaj je stopil iz hana visok, suhljat, star moÏ prijaznih, dobrih oãi, ki je v pozdrav povr‰no dvignil rjavo in ko‰ãeno roko h koniãasti albanski kuãmi, nekoã beli, sedaj pa zelo obno‰eni in zamazani. »Pomozi Bog, gospodine! Hoãe‰ li kave?« je vpra‰al starec s tiho, hripavo in ubito besedo. »Prinesi, handÏija!« In Vilar se je okrenil proti pristre‰ju, kjer je sedel na konec klopi, ki je stala ob zunanji steni. »Daj i meni, Pero!« je zaklical Milo‰eviç in ‰el za inÏenirjem. »Umoril sem se danes, bogme! Dolgo pot sem napravil. Ob treh zjutraj sem bil ‰e v hribih Majeviceplanine,« je rekel ter sedel. Vilar ga ni poslu‰al, njegova pozornost se je obrnila k rajajoãim otrokom. Kak‰nih petnajst let star deãek s fesiãem na glavi, nevelik, toda Ïivoten, v novih opankah, 92 GOSPODIN FRANJO BESeDA je drÏal za povodec, na katerem je bil krog vratu privezan mlaj‰i deãek, bos, raztrgan in odet ãez glavo v staro koÏuhovino, obrnjeno narobe. Ta koÏuhar je v krogu po strani stopical z nogama ãrnima kakor zemlja krog svojega vodnika, nagibajoã glavo zdaj na desno zdaj na levo, mrmrajoã, brundajoã in buleã oãi. Oni v opankah mu je nasme‰ljivega obraza s tankim glasom pel: »Igraj, igraj medjede! Igraj, igraj medjede!« — ter cukal s povodcem. ,Medved’ smrãi, grãi kakor razdraÏen ris, hrka, voha, pade na vse ‰tiri, potem se postavi na zadnji dve. Sme‰no. Vodnik mu neprestano poje: «Igraj, igraj, medjede!« Drugi otroci so stali v krogu ali leÏali na trebuhih na tleh ali ãepeli na podvrtih nogah in drezali z dolgimi ‰ibami v ,medveda’, ki je imel podolgovat Ïivalski obraz in je znal strahovito bliskati z oãmi. Da bi bila slika popolna, prinese zavaljen deãek s krasto na bradici peharãek ter ga pomoli ,medvedu’. Ta podalj‰a ãeljust ter ga zagrabi z belimi zobmi, miga z oãmi, se reÏi, ‰ãeperi in pobira, nagibajoã se na stran. In gledalci meãejo v peharãek kamenãke, travo, prah, kdo vrÏe tudi gumb. Vilar se je vzpel ter vrgel dvajsetico. Potem je v pohvalo plosknil z rokama, kar je deãke tako prepla‰ilo, da so mahoma prenehali z igro. »Na‰ narod je podoben medvedu na povodcu, prav tako mora slu‰ati, stopicati, kakor bi bila razbeljena tla pod njim, sicer ga cukajo, vleãejo sem in tam in kopo 93 GOSPODIN FRANJO BESeDA batin mu naloÏe na koÏuh. Renãati ne sme, da ne bi sli‰ala Evropa, ki z vsem svojim razumom in s tisoãerimi oãmi pazi na balkanske deÏele.« Te Milo‰eviçeve besede je prekinil handÏija Pero, ki je prinesel kavo. »Je li dosti klaje v Majevici-planini, Jovica?« je vpra‰al. »Detelje ne bodo kosili, ker vsled kuge je popadla Ïivina. Vse pojde v propast,« je odgovoril agitator, in handÏija je skrbno pogledal Vilarja, ki je precej vedel, da govorita o oni Ïivini, ki je bila zaplenjena in predvãeranjim prignana v Tuzlo. »Ta gospod je inÏenir, potuje pod Konj-planino,« je nadaljeval Milo‰eviç. »Dober, po‰ten ãlovek,« in me‰aje kavo je dodal: »On se zavzame za sekaãe, on ne pripusti, da bi jih odirali in izsesavali. In tudi na‰o porobo pripozna; kdor pripozna na‰o bedo, je usmiljen ãlovek in z nami.« HandÏija je skomizgnil z ramo, ãe‰: mnogo so nam obetali tak‰ni dobri in po‰teni ljudje, srca pa le niso imeli za nas. Vendar pa se je zasvetil v njegovih milih, skoraj otro‰kih oãeh usmev, ki je veljal inÏenirju. Podpiraje se z Ïilastima rokama ob suha boka je rekel: »Boga mi, pametni in uãeni so ti ljudje, ki so pri‰li k nam. Nikdar si nisem mislil in nikomur v Bosni se ‰e sanjalo ni, da pojde kedaj vsa Konj-planina po Oskovi v dolino. Za Konjem prideta na vrsto Kravanja in Zeleboj, potem Ozren-planina ter vsi neprodirni gozdi ob Krivaji in 94 GOSPODIN FRANJO BESeDA Spreãi od Doboja pa do Kladnja. To je bogastva! Turek je spal, tiho se je nakopiãilo tak‰no bogastvo krog njega, a on ga ni videl.« »Zdaj vidimo, ko je prepozno.« »Modri ljudje so nam zavladali, tak‰nih ni bilo prej.« Agitator je pljunil. »Vsak zase, Bog za vse,« je rekel Pero, zroã na Jovico, kakor bi mu oãital preveliko iskrenost. Ko se je Vilar okrenil od kave k otrokom, se je njegovo oko ustavilo na deklici, ki je, opirajoã se ob drog pristre‰ja, zrla nanj. Nekaj toplega ga je izpreletelo. Le za hip je videl v njene temne oãi, ki so se precej umaknile njegovemu pogledu. On sam bi se ne bil upal dalje gledati vanje, ker je vedel, da se Bo‰njaku ne zdi vse dopustno, kar je pri nas obiãajno in spodobno. Grozeãe motri tujca, ãe se drzno ozira na njegovo Ïenstvo. »No, deca, sedaj nam zapojte srbsko pesem in ti, Danica, mi prinesi sveÏe vode!« je ukazal Milo‰eviç. Vilar je gledal za deklico, ki je z bakreno konvico v roki gibãno in hitro korakala preko poti k Oskovi. Vse na njej je bilo prijetno napeto, lica in grudi, vsa postava v pravilnih razmerah, ki se ne vidijo vselej na mestni Ïenski, dasi ji na rafiniran naãin pomaga ‰ivilja. Le tista ‰iroka dimlija (Ïensko krilo), ki se zdolaj ob ãlenkih privezuje k nogi, se mu je zdela neokretna in sme‰na. »Kje se je 95 GOSPODIN FRANJO BESeDA vzela v teh gozdih tak‰na krasotica?« je pomislil Vilar, ko mu je bila izginila deklica v strugi Oskove. Otroci so zapeli srbsko pesem in Vilar je, kimajoã z glavo, zvesto poslu‰al. »Kje so se nauãili tako lepo peti? Imate li ‰olo v vasi?« je vpra‰al. »V Piliçu ni bilo nikdar ‰ole, no jaz zberem po trikrat ‰tirikrat na teden otroke ter jih uãim ãitati, pisati, raãunati in peti. Na‰i ljudje so nadarjeni in vneti za pouk, ‰ol pa vendar nimamo razen v mestih, samostanih in veãjih sredi‰ãih pravoslavnega naroda. Kakor bi ne imel vseh petih ãutov, tak‰en se mi zdi ãlovek, ki ni hodil v ‰olo.« Vilar mu je pritrdil in pohvalil njegovo ‰olo. — Bog ve, ume i ona ãitati in pisati — si je mislil, ko je sprejel iz Daniãine roke ãa‰o z vodo. In pijoã je kradoma dvignil oãi od njenih rok na njeno skoraj gosposko neÏno obliãje. — Ni mogoãe, da bi tak‰no dekle ne umelo ãitati — je pomislil. »No, Vazko, prinesi gusle in zapoj nam na‰o pesem!« je velel Jovica onemu brhkemu deãku, ki je maloprej vodil medveda. Deãek je prinesel iz hana stare gusle. Poãenil je na tla in brundajoã po struni, je pel dolgo pesem o starem bosenskem junaku. Njegov zatemneli obraz se je pokril z resnostjo in starãevsko solzljivostjo, ko je z otoÏnim glasom bolj pripovedoval nego pel o narodnem junaku. Oãi je zastrl s trepalnicama, kakor bi bil 96 GOSPODIN FRANJO BESeDA pravi pravcati slepec-pevec. Njegovi tovari‰i so poãenili pred njim in prekriÏali roke na prsih ali polegli po tleh, oprli glave z dlanmi ter napetih oãi zvesto poslu‰ali, ker greh bi bil, ne poslu‰ati. Nihãe ni dal glasu od sebe. Danica je slonela ob zidu, oãividno z vso mislijo vtopljena v juna‰ko pesem, dasi jo je Ïe mnogokrat sli‰ala. InÏenir in Jovica sta molãe pu‰ila svalãice in srebala kavo. HandÏija Pero je pazno in bistro pogledaval na novega gosta, ker v‰eã mu je bilo, da mu ugaja tak‰na zabava in se kaÏe zadovoljnega. In res je bilo Vilarju mehko pri srcu. Preproste gusle so se mu zazdele nekak‰na vrsta du‰e, iz katere hrope sama boleãina, hrope Ïe mnogo stoletij Ïalka in enozvoãna: izliva se iz nje potok solz in bridkih spominov na dolgotrajno suÏnjost. Naveliãal se je bil tistih praznih radovank pri gosposkih ljudeh, ki se vrste dan za dnem, so povsod enake, ‰ablonske, mnogokrat sirove in nikdar ne nagnejo du‰e do globlje, soãutne misli. Hotel je Vazka, ko je odpel, nagraditi, pa deãek ni hotel sprejeti, ker mu je bil Jovica odmignit z besedami: »Vazko, sebi in narodu na slavo si pel in nam v veselje. Pohvala naj ti bo v nagrado!« »Od Boga je pesem in k njemu kipi,« je rekel handÏija, vihajoã si v zadovoljstvu dolge osivele brke. Celo uro je posedel Vilar in ‰e dalje bi ostal, pa ura in dolge sence, padajoãe od drevja, so ga spomnile, da je ãas odriniti po nepoznani poti. Ker mu je handÏija bore 97 GOSPODIN FRANJO BESeDA malo zaraãanal za kavo, mu je natresel nekaj drobiÏa kot nagrado v pest, kar je Pero jasnega obraza spravil za svoj pas. 98 BESeDA GOSPODIN FRANJO 7. M u‰içev han leÏi Ïe na ozemlju Konj-planine, toda do onih kolib, kjer je bila nastanjena uprava drvarskega tabora, je bilo ‰e uro hoda. Konja sta postajala trudna, ni ju bilo mogoãe izpodbuditi v izdaten dir. Dolina se je ãim dalje bolj oÏila, znoÏje gor se je dotikalo Ïe Oskove, ki je ‰umela po plitvi, le malokje skalnati strugi. Na nekaterih krajih se je dolina zopet raz‰irila v majhen kotel; tam je drÏala pot Ïe raj‰i preko kak‰nega obrunka kakor pa tesno ob izpodjedajoãem potoku. Ti obrunki in razrastki planin so bili gosto zarasli in pot po njih je bila tudi podnevi temna. Od vseh strani je popotnikoma zavelo dihanje gozda naproti. Z radostjo se je oziral Vilar v temo drevja. Tu si odpoãije. Tudi gorski potok ga je zanimal, tista Ïila, po kateri se je stekalo planinsko bogastvo v dolino. Na nekaterih krajih je bilo videti, kako je ãlove‰ka roka ugladila vodno pot s tem, da je posekala drevje ob bregu ter tu zoÏila strugo, tam jo raz‰irila, da so v njej gladko potekli hlodi in se niso ustavljali in kopiãili. Ponekod so potok napeljali v novo strugo in jo ogradili s krlji ali obzidali, tako da je voda brez ovir hitela navzdol. S poboãij 99 GOSPODIN FRANJO BESeDA gor so drÏale suhe drãe do Oskove; po njih so spu‰ãali pozimi po zamrzlem snegu les k vodni poti. Ob pritokih so bili napravljeni ‰iroki leseni Ïlebovi; vanje so visoko v gori napeljali vodo, jo zajezili, navalili lesa pod jez, odprli zatvornico in splav je bliskoma drvel v dolino. Pozimi, ko je zamrznil sneg v Ïlebovih, ni trebalo vodne sile; po njih so kakor po suhih drãah spu‰ãali hlode. Tako je umni ãlovek odstranil zapreke ter z moãno roko posegel po zakladih, ki so se zdeli do tedaj nedosegljivi. Vilarja so Ïe v mestu pouãili in ga uvedli v njegov posel: vse te naprave naj nadzira, po njegovih navodilih naj se popravljajo in izpopolnjujejo; kjer treba, naj se gradijo nove. Bile so ‰e moãne, jedva dve leti stare, z njimi ne bo premnogo dela, zato se hoãe tem bolj zanimati za delavsko blaginjo. Ni vse v redu pri delavcih, to je posnel iz prikritih namigavanj tuzlanske gospode in liferanta Samojla ter iz jasnih Milo‰eviçevih besed, no on spravi vse to v red, tako da zadovolji delavce in ne bo trpela ‰kode vlada. Kakor ga je skraja jezilo, ker so mu naprtili administracijo, tako ga je to veselilo zdaj, ko se je bil Ïe nekoliko uÏivel v poloÏaj. S paznim oãesom je ogledaval one umetne naprave, ob katerih se bo potikal od jutra do mraka, s slastjo je vsesaval vase krepilni zrak, pome‰an z vonjem najrazliãnej‰ega rastlinstva. Dehtele so temne gore in pogrezal se je vedno globlje vanje. Zaukal bi od samega veselja, da je u‰el hrupnim mestom in 100 GOSPODIN FRANJO BESeDA na‰el naposled zaÏeljeni mir v kraju, ki ga ‰e ni oblizala kultura. Nekaj iz tistih starih ãasov, ko ‰e ni bilo kamenitih mest in so na‰i davni dedi stanovali v pragozdu, je menda ostalo ‰e v nas, da tako Ïelimo beÏati iz mesta vun na zelene poljane in kraj ‰umljajoãega potoka v tihe gozde. V dolini je svetloba gasnila, a nad njim se je razpenjala plast jasnega neba, podobna podolgovatemu jezeru, ki v daljavi ble‰ãi v svitu zahajajoãega solnca med mraãnimi gorami. Tihota povsod okrog. Naposled so zalajali psi, pot je bila konãana. Razjahal je pred lesenimi kolibami, namenjenimi za stanovanje, pisarno in hlev. Kolibe so stale na lepi tratini ob Oskovi na vznoÏju Konj-planine. Zgrajene iz grobo obtesanih brun, obite in pokrite z deskami, paã niso drÏale toplote, pa tudi pred poletno vroãino so bile te lesene stene slaba za‰ãita. Od 1. majnika sem drvarji niso bivali v njih, ostajali so ãez noã v gori, tam kjer so sekali. Poleti so stalno prebivali v njih samo gozdar Bierkopf, potem sluga in hlapec. Tem se je pridruÏil sedaj ‰e inÏenir. Sluga je kuhal, snaÏil in opravljal vse hi‰ne posle, hlapec je oskrboval dva konja, ki sta iz Samojlovega hana poleti vozila, pozimi pa, ãe je bil velik sneg, tovorila ÏiveÏ; tudi za jeÏo so ju rabili. Vilarju je pri‰el naproti s tremi psi me‰ane pasme Bierkopf, srednjevelik, trden ãlovek z neprimerno veli101 GOSPODIN FRANJO BESeDA ko glavo, z zalizci, ki so pokrivali obe lici, kakor bi imel na vsaki strani obraza prilepljeno gosto ‰ãetico. Obleãen je bil v uboÏno lovsko obleko. Od njega je zadehtelo po zemlji, gozdu, preperelosti in po alkoholu. Njegovi psi so sumljivo vohnjali po dolenji obleki inÏenirjevi. »A, gospod inÏenir?« se je odurno zaãudil gozdar ter pomolil Vilarju mesnato desnico. »Vas so poslali semkaj na poãitnice?« je bolj renãal nego govoril, upirajoã jastrebaste oãi v do‰leca in sileã se v lokav nasmeh. Vilar je precej spoznal, da tukaj ni dobro do‰el. Stisnil je podano desnico, a zazeblo ga je, ko je gozdar ob nasmehu pokazal svoje naprej stojeãe, dolge in rumenkaste zobe in so mu zatizci stopili toliko v stran, da so zakrili u‰esi. ,Kak‰na gozdna po‰ast je to! Favn, kajli? Kje so si ga neki izposodili!’ si je mislil inÏenir in stopil za korak nazaj, ker ta grdi âumurpa‰a mu je puhal iz dolge pipe oblake dima naravnost v obraz. Gozdar mu je v naglici razkazal kolibe in ga naposled vedel v njegovo novo stanovanje, precej‰njo sobo s preprosto opravo. Notri je leÏala Ïe vsa Vilarjeva prtljaga, trije majhni kovãegi. »Precej vam po‰ljem na‰ega sluÏabnika, da postreÏe, kar Ïelite. Tu notri bodete poãivali kakor v Abrahamovem naroãju. Pa lahko noã! Da bi se vam prvo noã kaj lepega sanjalo!« je pri vratih govoril Bierkopf s sarkazmom na ustnah in v oãeh. 102 GOSPODIN FRANJO BESeDA Vstopil je sluÏabnik in presenetil Vilarja s svojo pijanostjo. Oãi so mu mrlele v ãudnem ognju, po obrazu ga je obljvala nenaravna rdeãica, jedva se je drÏal na nogah. »Îelite veãerjo, gospod inÏenir? Kaj malega bi vam hitro napravil.« »Sam imam kaj malega s seboj. Prinesi mi iz hleva torbo!« Sluga je prinesel torbo in precej za tem se je zopet pojavil, sedaj z neodma‰eno zlatoglavo steklenico. »Tole izpijte, gospod inÏenir, da boste laÏe zaspali«. Vilar se je spomnil zlatoglavih steklenic, ki mu jih je ponujal Samojlo. »Jeli dobro vino notri?« je vpra‰al. SluÏabnik je stisnil usta in oãi, kakor bi zadrÏaval neki slasten okus v sebi. »Koliko velja steklenica?« »Niã, prav niã — hi-hi-hi! — brez skrbi pijete. To nam navrÏe vsak mesec liferant Samojlo, zastonj nam da na‰ oãka Samojlo.« Sluga je dvignil obrvi in raz‰iril oãi, kakor bi hotel izzvati radost in veselo preseneãenje. In tiho je pristavil: »Gospod gozdar jih dobivajo 30 in ‰e veã, jaz 5, Marko, ta, ki je v hlevu, tudi 5. O, brez skrbi vzamete, to niã ne velja.« Vilar je nevoljen odvrnil z roko. »Lepa hvala za tvojo prijaznost, ali tak‰nih finih vin jaz ne pijem. Danes veã ne potrebujem tvoje postreÏbe, toda jutri te zgodaj pokliãem. Navajen sem zarana vstajati. Le idi!« 103 GOSPODIN FRANJO BESeDA Ozlovoljenost je izpreletela sluÏabnika, v stran je namrdil lice, ko se je po voja‰ko obrnil na petah. »Sladkega poãitka vam Ïelim, gospod inÏenir! Naj se vam kaj prida nasanja, da stavimo v loterijo,« je odhajajoã rekel. Oãiten zasmeh je bil v njegovih besedah kakor malo prej v gozdarjevih. Vilar je zgodaj ugasil ter legel v posteljo. Zaprl je oãi in izku‰al zaspati, odganjajoã misli, ki so se nana‰ale na dogodke dana‰njega dne. ,K ãudnim ljudem sem pri‰el,’ je premi‰ljeval. ,Gozdar in sluga, oba sta pijana. Morda so tak‰ni tudi delavci.’ Opraviãeval je pijanost z nedeljo, ãe‰: na ta boÏji dan se pije tudi na Slovenskem premnogo. Preden se je pojavila dremota, je zasli‰al nad seboj moãno rompljanje, kakor bi kdo pod streho krompir natresaval po deskah. ,Kaj je to? Ali ple‰ejo gozdni ‰krati nad menoj? Tu ni mogoãe zaspati.’ PriÏgal je luã, vstal ter ‰el iskat ãloveka. Gozdar je imel ‰e luã, ki je udarjala skozi ‰pranje slabo zloÏenih desk v veÏo. Vilar je potrkal. »Kdo je?« je zahre‰ãal pivski glas gozdarjev. »Jaz sem, inÏenir. Rad bi vedel, kak‰en vrag ple‰e nad mojo sobo.« »Hahaha!« se je zlobno ozvalo iz sobe. »Prosim, vstopite!« Bierkopf je sedel v domaãi suknji dopetaãi pri mizi, pu‰il in sam s seboj igral karte. Prekladal jih je v pasjan104 GOSPODIN FRANJO BESeDA ski igri. Kraj kart sta stali dve zlatoglavi steklenici. »Sedite! Ali igrate v karte? Pike bi vrgla, to je prava igra za dva.« »Ne umem nobene igre.« »·koda, ‰koda! To vam bo dolgoãasno v na‰i pu‰ãavi. Vzamete li za ljubo kozarãek vina — finega —« »Lepa hvala, gospod gozdar, pijem samo navadno vino in ‰e tega malo. Res — hvala!« »Treba se vam bo navaditi — podgan.« »Podgan?« Bierkopfu je neprijeten smeh legel na ustnici. »Lesne podgane vam ‰krabljajo pod streho; sredi gozdov prebivamo, zato je toliko tega mrãesa.« »Ali jih ni mogoãe ugonobiti?« Vilarju se je za malo zdelo, da mu je maloprej Bierkopf vo‰ãil lahko noã in ga ni niã opozoril na prijetnosti tak‰ne lahke noãi.« »Koliko sta jih Ïe hlapec in sluÏabnik postrelila in zastrupila, pa vse zastonj. Treba z njimi Ïiveti, vsakemu gorju se treba prilagoditi. Najbolj‰e sredstvo proti podganam so tele zlatoglavke. Izpraznite eno, ãe ne pomaga, obglavite ‰e drugo, tedaj pa zaspite, nezavestno kdaj se prevalite v Morfejevo naroãje, in naj poka koliba na vseh koncih in oglih. Kaj vas sluÏabnik ni opozoril na podgane?« »Ni. V ãuden kraj sem pri‰el in ‰e veselil sem se ga.« 105 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Zaradi podgan ni treba obupati. Po zimi ne bo nobene. Va‰a sluÏba bo prijetna in lahkotna. Sploh se ãudim, ãemu so nam poslali inÏenirja, ker inÏenirskega dela skoraj niã ni, plaão so vam pa nakazali kar sijajno.« »Pri deÏelni vladi bodo Ïe vedeli, ali sem tukaj potreben ali ne,« je ozlovoljen odgovoril Vilar. »Gospodarske posle so vam naloÏili in ti tudi nekaj nesejo. Va‰a hrana vas ne bo veljala novãiãa in tudi steklenic bo, kolikor jih boste Ïeleli. Pa tak‰no delo bi opravljal lahko tudi najin sluÏabnik. V Sarajevu niã ne vedo, tam delajo vse po neki nerazumljivi ‰abloni.« Prezirno se je Vilar ozrl po steklenicah in ker je komaj ãakal prilike, da pokaÏe svoje po‰tene namere, je porogljivo rekel: »Postranskih zasluÏkov, na katerih lepé morda Ïulji delavcev, ne maram. Svojo hrano bom plaãeval Ïe sam. Kaj so tukaj v navadi vzetki, tiste podkupnine, o katerih se toliko bere v ruskih knjigah?« »Ti so povsod v navadi, ne samo na Ruskem. PoniÏnemu Ïelezni‰kemu izprevodniku jih ‰ãukajo popotniki, vi‰ji uradnik jih dobiva od tovarn in premogovnikov, ki dostavljajo material. Modrega ãloveka naãelo se glasi: Kadar je kaj v skledi, zajemaj, kadar ima‰, spravljaj, ãe kaj nese, pobiraj! Bosna je pravzaprav ‰e sultanova pokrajina, kako bi ne bili v navadi vzetki! Blagor mu, kdor sedi pri koritu, ker njegovo bo nebe‰ko kraljestvo!« Bierkopf je pome‰al karte ter jih zaãel metati predse. 106 GOSPODIN FRANJO BESeDA Vilar je ostrmel ob njegovem cinizmu. Îelel mu je lahko noã. Razsrdilo ga je vse, kar je videl in sli‰al. ·el je v hlev, da o‰teje pijanega sluÏabnika, ker ga ni opozoril na podgane. V kotu hleva je stala dolga miza, na njej luã, ki je svetila krepkemu fantu, sedeãemu in pi‰oãemu pismo. »Kdo si ti?« je osorno vpra‰al Vilar. »Konjski hlapec Marko Krpica sem,« je odgovoril pisar ter dvignil glavo. »A jaz sem rezervni ãastnik —« Ko je bil Marko zasli‰al besedo ãastnik, je planil pokonci ter v naglici prebrnil stol pod seboj. Vzravnal se je v voja‰ki postoj in zagrmel, kakor so ga bili pred leti nauãili pri hrvatskih ulancih; »Gospod ãastnik, pokorno javljam — vse v redu!« »Ni vse v redu, prijatelj. Tu imate podgan na milijone. Kje je sluÏabnik, da mu navijem u‰esa?« »Pokorno javljam — pijan spi pod kak‰nim drevesom. Prodal sem mu svoje steklenice in zdaj je pijan.« »Zakaj me ni opozoril na podgane? Vse polno jih je pod streho.« »Pokorno javljam — ne vem. Gospod ãastnik, podgan se vam ni treba bati. V sobi pustite goreti luã, pa bo dobro. Luãi se boje. Tako delajo tudi gospod Birkov.« »In onadva hudiãa mi tega nista mogla povedati! Rada bi, da me poÏro podgane. No ãakajte, jaz vas bom 107 GOSPODIN FRANJO BESeDA ‰e mikastil!« Poteptal je Marka po rami in blagonaklonjeno mu je rekel; »Ti si edini po‰tenjak tukaj!« Napravil se je k durim, Marko ga je spremil. »Hvala ti, Krpica!« mu je rekel pri durih in da bi mu vcepil ‰e vi‰je spo‰tovanje, je strmo zroã nanj, nem‰ki pristavil: »Ein guter Kerl!« Dolgo ni mogel zaspati. Nekaj ga je motila luã, nekaj podganji ples pod streho. Ko je drugo jutro vstal, je svetil Ïe davno beli dan. SluÏabnik mu je skesanega obraza prinesel zajutrek. Vilar ga je nahrulil s trdimi besedami: »Sanjalo se mi je o podganah in o tebi, pijana svinja! Zdaj pa stavi v loterijo! A pri meni ne bo‰ pijanãeval!« Vpra‰al je po Bierkopfu, no ta je bil Ïe od‰el v planino. SluÏabnik mu je pokazal izhojeno stezo za kolibami, kjer se je svet zaãel strmo dvigati, po njej naj gre vedno kraj Oskove ter lesenega Ïlebovja, za uro hoda pride do sekaãev. S pu‰ko ob rami je ubral tisto stezo. âez pet minut je bil Ïe v pragozdu. Ostrmel je. Silna neukroãena priroda ga je sprejela vase. Tu je tisoãletja delovala neovirano, samosvoja in ni je kazila ãlove‰ka roka. Prastara drevesna debla so na obeh straneh potoka v bizarnem neredu leÏala po tleh ali se naslanjala na Ïivo drevje ogromnih obsegov. Nekatera so se nahajala ‰e v poslednjih utripih Ïivljenja, pri tleh so poganjala ‰e mladike; druga so popolnoma onemogla ãakala izpremenitve v prah, ali pa 108 GOSPODIN FRANJO BESeDA Ïe kazala zadnje ostanke nekdanje moãi — preperel strÏen s trhlimi grãami, podoba kostenjaka, ki so se mu Ïe vgreznila rebra in ki leÏi v zemlji kakor stlaãena cvetica v herbariju. Dih Ïivljenja in smrti je zavel na Vilarja; na desni in na levi so nevidne moãi snovale svoje niti za vedno jaãje Ïivljenje in povsod so se propadli deli globlje pogrezali v trohnobo. In neki poseben, neopredeljiv vonj je udarjal v nos: to je bil duh Ïivljenja, pome‰an s smradom smrti. Toplo solnce je sijalo na nebu, toda njegova svetloba je mogla le malokje prodreti k Oskovi, ki si je v veãnem boju z rastlinjem in trdo skalo izkopala svojo drzno pot. Kakor bi ‰el ãlovek po ozki soteski, obrobljeni z navpiãnimi in ãez pot viseãimi stenami gor! Kjer si je obrovska hra‰ãevina izbrala svoje tori‰ãe, ugonobiv‰i tujo okolico, so solnãni Ïarki prodirali ‰e dosti nizko med vejevje, tvoreã na deblih in na vejah nekako zlato mreÏo, ki je plesala, kakor je veter gibal vrhove; ponekod so segali slabi solnãni utrinki noter do vlaÏnih tal, doli do drevesnih mrtvecev, vkovanih v raz‰opirjeno rastlinsko golazen, in dobrodejna svetloba je ble‰ãala s tak‰ruh prostorov. Kjer je kipelo bukovje in gabrovje, tam solnãni Ïarki niso pririli do tal, ãeprav je bilo nekaj lesa za stezo ob potoku izsekanega. Strmeã in zadivljen se je oziral v go‰ão. Tak‰nih debelin ‰e nikdar ni videl. No globoko ni moglo prodreti oko: povsod se je razrastel srobot, vse je preprezal zimzelen, 109 GOSPODIN FRANJO BESeDA divja trta in podobna rastlinska navlaka. Le kraj Oskove je vse jasno videl. Prikazni ãudovitih obrisov so se mu javljale, in zaãel je prirodi lastiti ãlove‰ko ãuvstvovanje. Nebotiãna smreka kraj steze nad skalo, obleãena v krastavo lubje, ga je spominjala stare zagrenjene samice: osato zre v hrumeãi potok, peneã se pod skalo, kakor bi ga zasmehovala, da ji ne more do Ïivega on, ki je podrl toliko tovari‰ic; s ãudom in strahom gleda na gibãno bitje, ki se je pojavilo ob vodi in leze kvi‰ku — nov lubadar, ki grozi s poginom vsemu, kar Ïivi v planini: pri‰el je konjederec s pasjo struno in vse, kar Ïivi, potegne v dolino. Veliãastni macesen, ves odet s sivim mahom — kaj se drÏi‰ tako resno in modro kraj grbavega in razmr‰enega gabra? Ali premi‰ljuje‰ o stoletjih, o veãnosti, ali pomilovalno tolaÏi‰ grbavca, ki je ostal kljub visoki starosti pritlikavec in kaÏe ‰iroko duplino, kakor bi mu bila priroda izrezala bolne obisti, da se napravi zaviãaj gozdni Ïivali. Kaj pa ve, mladostne, gladkokoÏne bukve — zakaj ste tako povesile svetle veje in se nagnile ãez potok? Ali vas je oplazil sneÏeni plaz, zdrkniv‰i z vej sosednjih velikanov, ali skrivate srameÏljivo, Veneri ob kopelji podobne, svojo nago krasoto? In vite‰ki storoki hrasti stoje veliãavo kakor oãaki in kralji v zboru; trda dlaka jim pokriva raskavo telo, od rok vise sive brade; ta pestuje glavo, ki mu jo je odbila strela, v svojih kosmatih in silnih rokah; oni je naslonil svoje otrplo telo na 110 GOSPODIN FRANJO BESeDA ãilej‰ega soseda in s kodelje svojih spominov prede povesti o davno minulih ãasih. Videl je, kako rod za rodom gine, a on se ‰e naslanja ob palico Ïivljenja. Rod je bil rodu enak, in niã novega ne rodi narava. Sinovi in vnuki, sami Ïe velikani, stoje kraj njega in pod njim, spo‰tljivo in zami‰ljeno poslu‰ajo njegovo modrost, ki izzveneva v slutnji, da se bliÏa konec vsemu rodu, ker oblastno bitje je prodrlo v planino in zahrbtno deluje na pogin vsega, kar si je priborilo Ïivljenje na skalah. In razposajeni pravnuki mu gledajo v staro glavo, ga cukajo za stotero brad. Plah rine Vilar po samotni in utrudljivi stezi navkreber in pozorno prislu‰kuje razodetjem narave v gozdnem labirintu. O, ko bi mogel napisati stotisoãletno zgodovino tega gozda! Kdaj je nastalo ogromno skalovje, ki se danes imenuje Konj-planina, kdaj je na njem pognala prva bilka — in potem ves razvoj do dana‰njega dne! Koliko je stvari, o katerih nimamo najmanj‰e slutnje, in niti o lastnem postanku ne ve ãlovek niã pravega. âez skale hiti hrumeãi potok; le tam, kjer je nenasiten oblizal tla, se vidi kamenje izmito v vseh razliãicah sive barve, drugod pa pokriva, kolikor doseÏe oko, mnogovrstno rastlinje trdo skalo. Kdo bi vedel povedati, kako so jo mili, razjedali in se zarivali vanjo hudourniki, po kak‰nih silovitih revolucijah v prirodi so nastale dolinice, ravninice in zakotja, pokrita s prstjo, odebelelo z listjem 111 GOSPODIN FRANJO BESeDA in strohnelim drevjem. Kjer ‰e ni zadosti rodovitne zemlje, se je v zavetju ko‰atih orjakov naselil mah, ki pokriva skale do njih poslednjih rebrin, pomolov in rogljev. V temnem odevu stoje ti roglji, podobni mraãnim straÏnikom krog nedobitne trdnjave. No ta trdnjava se je Ïe podala. Kovarni potok je pokazal vratolomno pot in moãen Ïleb se dviga tu nizko, tam visoko nad njim, mogoãen znak vse nivelujoãe kulture. Na tesarjevo delo kaÏejo kupi trsk in vejevja ob strugi, zakaj trebalo je naporne trebitve, predno se je izklestil zloÏni dohod na planino. Na svoji poti ‰e ni sli‰al nobenega Ïivalskega glasu. Vsak zvok in da je bil nebesni grom, je mestoma zaglu‰ilo bobnenje razljuãene vode: kakor bi gorski ‰krati ob godbi viharjev balincali s skalami ter jih ozlobljeni metali v zavratni potok. V strahu beÏi Ïival od tak‰nega oglu‰ujoãega hruma, ‰ele ko je pri‰el v dolgo, precej ravno kotanjo, je prenehalo ‰umenje. Zasli‰al je nekje blizu v hosti ptiãji glasek. Obveselil se je animalskega Ïivljenja. ·ãebeta ptiãek, tiho Ïvrgoli, kakor bi moledoval in nekaj prosil drznega popotnika. Pa glej — visoko v vejah zaprhutnejo peroti roparske ptice, in v smrtnem strahu zakoprni slabej‰e bitje. Tak‰na je svoboda v prvobitni prirodi. âez nekaj hipov je vse utihnilo, pogreznilo se v mrtveãe spanje, in Vilarja se je polastila neizreãna tesnoba v strahovitem carstvu bujnega Ïiv112 GOSPODIN FRANJO BESeDA ljenja in trde smrti. Oziral se je, da bi videl, kako globoko se je zarezala Oskova v goro, pa niãesar ni zaznal, ker se je nahajal med drevjem kakor v predoru. Na koncu kotanje je zopet udarjal hrum na njegovo uho. Kakor grive belih skakunov, ki dirjajo preko ravnega polja, tako so vihrali nevisoko pred njim razpenjeni vali besnega potoka ãez ãeri in pragove. Prekobalil je bukovo deblo, ki se je bilo napol trhlo povalilo ãez stezo. Ozrl se je v breg. Postal je, ker to, kar je zaznal, ga je zgrozilo. V grozi je ãutil, kakor bi mu bilo zrastlo resje ter pezdir na licih in bi ga nekaj pikalo po Ïivotu. Mravlje, kajli? Zdelo se mu je, da vidi nad slapom velikega rjavega medveda, stojeãega ob stezi in gledajoãega v potok. Kosmatin je nemara Ïejen. Vilar je snel pu‰ko z rame, se postavil za skalo, gledal in ãakal, kaj bo. Ko se mu je pomirilo srce in razbistrilo oko, je izprevidel, da to ni medved, ampak po‰evno leÏeãa skalnata rebrina, vsa obrasla z mahom, od daleã za las podobna medvedji postavi. In da je medved, ni se ga treba bati, saj stoji pred njim prav na kraju struge gonjaã, zavaljen moÏak, zahaljen v ãrn pla‰ã. I — saj to ni gonjaã, ampak skalnat rogelj, zavit v temen mah. InÏenirju je odleglo, no pogret je sopihal navkreber. Pri‰ed‰i do rebrine, ki ga je tako opla‰ila, je sedel, ne ba‰ z zadovoljstvom zmagovalca, na njen kosmati hrbet, da si odpoãije. PriÏgal si je svalãico in se oziral. Kak‰en divji, pu‰ãoben svet! Vse 113 GOSPODIN FRANJO BESeDA leÏi, zmedeno, zme‰ano in polomljeno v tej plasti pragozda, kakor leÏe ãlove‰ka ter konjska trupla in pohabljeni udje vse navzkriÏ v veliki jami, ki so jo izkopali po stra‰ni bitki. Vihar ali sneÏni plaz je provzroãil tak‰no pobitje. Zdajci je zagledal nad seboj v mraku drevja temno postavo, podobno oni, ki jo je poprej smatral za medvedjega gonjaãa. ,Vil in divjega moÏa nemara ne bo veã v teh gozdih,’ je mrmral tja v skalo. ,Kak‰na ‰koda, da je napredujoãa omika za vselej pregnala s sveta ta fantastna bitja!’ V hrumu po razorani strugi se peneãe vode se mu je zdelo potrebno, da kaj izpregovori in preÏene obãutek tlaãeãe ga osamelosti. Zdajci je zapazil, da se nekaj na postavi premika in da se kadi iz njene glave. ,Vrag ni, divji moÏ tudi ne! A po‰ten, Ïiv ãlovek bi mi dobro do‰el v mrtvilu te zapu‰ãene samine.’ Vstal je ter pospe‰il korake. Kmalu je do‰el svojega znanca s snoãnjega veãera — gozdarja Bierkopfa s pipo v ustih. Bierkopf je na njegov pozdrav povr‰no prikimal ter korakal dalje, in Vilar je, gredoã za njim, uganil, da ima opravka z odurnim ãlovekom, ki je ali Ïe po svojem znaãaju nesprejemljiv za prijateljske odno‰aje sploh, ali pa samo inÏenirja ne mara, ãigar posel pride lahko navzkriÏ z gozdarjevim. »Gospod gozdar, vi paã Ïe dobro poznate to velikolepo gorovje?« je vpra‰al Vilar, ko sta pri‰la na kraj, kjer 114 GOSPODIN FRANJO BESeDA voda ni toliko hrumela, da bi oglu‰evala pogovor. Silil se je, da bi pozabil na njegovo snoãnjo nevljudnost in na podgane. »Kar je dostopnega, vse poznam.« »Oprostite, ali ste Ïe dolgo pri tem podjetju?« »Bil sem poleg, ko so tukaj posekali prvo drevo.« »Gotovo je bilo teÏavno, prodreti v tak‰no go‰ão, izkrãiti stezo.« »Nekak‰na hajdu‰ka steza je drÏala, ‰e preden so pri‰li Avstrijci sem, ãez Konj-planino v kraje pod Romanjoplanino.« »Jeli mogoãe, da je ãlove‰ka noga na‰la stopinjo v tak‰ni ‰umi?« Bierkopf je pomigal z ramo, kakor bi mu presedalo izpra‰evanje. Zato si je odgovoril inÏenir sam. »Pa ãe je prodrla zver, kaj bi ãlovek ne, ki je v prvi dobi svojega zaroda prebival gotovo le v ‰umi.« Ker oni pred njim le ni dal besede od sebe, je nadaljeval: »V prastarih ãasih je narava tak‰ne gozde lepo pokrila in tako poskrbela, da imajo pozni rodovi s ãim kuriti, a danes ji ãlovek ne pusti njenega gospodinjstva. PreÏi na njo in jedva doãaka, da kaj rodi, pa Ïe spravi v svojo bisago.« »Kultura gradi in razdira — vedno bo tako,« se je zadrl Bierkopf, kakor bi mu bilo neprijetno, da mora gredoã navkreber govoriti. 115 GOSPODIN FRANJO BESeDA Vilar se je spomnil, da je Ïe veãkrat v Bosni sli‰al besedo kultura. Potresel je z glavo. »Hm, hm, kultura, vedno ta kultura! Ko bi nekateri narodi le ne mrli ob njej!« Bierkopf je hipoma obstal, se okrenil k njemu, potrkal z desnim kazalcem na ramo in, ostro mu mu zroã naravnost v oãi, je rekel: »Kultura je palica, ob kateri rine ãlove‰tvo naprej. Vãasi pa ni palica, ampak gorjaãa je, ki butne enega ob tla, drugemu pomore do blagostanja. V Bosni mora biti gorjaãa, s katero ukrotimo te ovãje tatove.« Po teh besedah je urno ubral stezo, kakor bi si bil z njimi olaj‰al du‰o. »Nikogar bi kultura ne smela butniti ob tla,« je pripomnil Vilar; in ãez hip je sarkastiãno pristavil: »Bojim se, da se bomo v Bosni in Hercegovini poãasno pripravljali h kulturnim delom, kakor se pripravljamo v Dalmaciji.« Gozdar ni odgovoril, le oblak dima je puhnil iz sebe. Vilar je zaãel premi‰ljevati o praktiãnosti tega ãloveka. Pri‰la sta na mesto, kjer je s strmega poboãja skakljal bister pritok v Oskovo. Razmite skale ob njegovi strugi in podrta drevesa, v divjem neredu se kopajoãa v njem, so priãala, kako srdito je tekel za hudourja. »Jaz pojdem kraj potoka v Volãji Dol, kjer seka 10 drvarjev, veãja partija dela v Medvedjem Dolu kraj Oskove, kamor greste vi,« je z veliteljskim glasom odloãil gozdar. »Se li nahajajo medvedi in volkovi na Konj-planini?« 116 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Ko smo priãeli s sekanjem, smo pregnali tu volka in medveda, zato so delavci tori‰ãi svojega dela krstili po teh Ïivalih. Oglejte si ob Oskovi na‰e naprave; posla, ki bi spadal v va‰o stroko, tam ne najdete. Je Ïe vse narejeno, tako narejeno, da potraja nekaj let. Poprave se izvr‰e lahko brez inÏenirja. Ker so vas Ïe poslali sem, izpeljemo kraj tega pritoka jeseni Ïleb, da bomo po njem spu‰ãali pozimi les tukaj pod nama v glavni Ïleb. V precej odprtem polkrogu bo moral zaviti novi Ïleb, tako, da njegova krivina ne bo ovirala hitrega odvoda. To razume vsak lajik.« Bierkopf se je brez slovesne besede vzpel v breg, kjer je malo izhojena stezica drugovala pritoku. Prijemajoã se za veje in skale, je deloma po vseh ‰tirih ril navkreber. 117 BESeDA GOSPODIN FRANJO 8. V ilar je ‰el dalje ob Oskovi. Gozdar mu je ãimdalje manj ugajal. Kar bo on naroãil, to bo treba izvr‰iti; inÏenirska veda bo dekla tega zatohlega in samosvojega ãloveka. Vsekakor pa drugaãe ne more biti; po navodilih, ki jih je bil prejel v mestu, bo gozdar odloãeval, kje in kako naj se seka; pokoriti se mu bo treba, ker brez sloÏnosti vseh zaposlencev uspe‰no delo ni mogoãe. Da Bierkopf le tako prezirno in o‰abno ne stavlja svoje veljavnosti v luã, bi laÏe izhajal z njim, ãeprav se v nekaterih nazorih nikdar ne moreta ujemati. Spomnil se je Katice in prav ji je dal, da je neugodno sodila o âumurpa‰i. Ves zasopen je pri‰el na kraj, kjer se je Ïleb, ki ga je spremljal do sem, delil v dvoje, podoben velikanskima rogljema lesenih vil. Eden se je ti‰ãal Oskove, drugi je bil napeljan po suhi drãi v stran. Skoraj sama smrekovina, oblita s smolo, je rastla tukaj. Visoko v vrhovih se temni igliãje in ostro zre v napravo, kamor je kakor k debeli verigi priklenjena planina. Ali so to solze, kar v svetlih kapljah leze po deblih, pona‰ajoãih se z bujnim Ïivljenjem, solze, lite v strahu pred smrtjo, ki poje nekoliko 118 GOSPODIN FRANJO BESeDA vi‰e v gori svojo uniãujoão pesem? Ali je treba temu mehkemu lesu toliko balzama, da si hladi in celi rane, ki jih provzroãuje vihar in lubadar? Solze in leki ne odvrnejo smrti, ki se bliÏa z grozeãimi koraki. Nad razÏlebjem je postal, da si natanãneje ogleda umetno napravo. Blizu nad seboj je zasli‰al votlo donenje. Vlekel je na uho. V enakomernih udarcih so padale teÏke sekire na les. Podvizal se je, ker ãlove‰ko bitje ga je v teh mraãnih prostorih vleklo nase. Kmalu je na solnãnosvetlem, do golega izkrãenem, na obeh straneh potoka leÏeãem pribreÏju zagledal drvarje. Eni so mahali s sekirami ob stojeãa debla, drugi so s posekanih klestili veje, tretji so Ïagali. Vonj po vlaÏni zemlji, ki se pari na solncu, po Ïaganju, smoli in strtem zeli‰ãju mu je udaril v nos. Vse polno smrekovih in bukovih debel, pripravljenih, da zdrknejo v dolino, je leÏalo med pohojeno, zmeto in razdrobljeno hosto, iz katere je mestoma zijala odrta rodovitna prst. Sredi tega razdrtja se je ob moãni odprti zatvornici konãal Ïleb. Vilar je izprevidel, da bo treba zatvornico pomakniti niÏe dol k velikanskim kopicam hlodov, ki so ãakali splavljenja. Vse je pazno ogledal. Malo vi‰e je zagledal iz brun sestavljeno dolgo kolibo. Napotil se je k njej. Stala je na usedlini, naslonjena na visoko, skoraj golo skalo. Bila je drvarsko zaveti‰ãe in bivali‰ãe. Ne daleã od nje je pod oãrnelo skalo plapolal 119 GOSPODIN FRANJO BESeDA ogenj v moãnih plamenih; nad njim sta visela dva kotla. Ko so drvarji zagledali neznanega gosposkega ãloveka, so prenehali z delom ter dvignili glave. Vilar je korakal k ognju, kjer se mu je, pri‰ed‰i iz kolibe, pridruÏil delaven ãlovek z osmojenimi viseãimi brki. »Kdo si?« je vpra‰al inÏenir ter prislonil pu‰ko k steni. Kakor vpra‰anje, tako je bil tudi odgovor slovenski. »Kuhar.« »Ali me kaj pozna‰? Ve‰, kdo sem?« »Niã ne vem.« »Jaz sem za inÏenirja postavljen tu pri vas.« »Aha … so pravili, da pride Ïelir. Zatvornico bo treba premakniti za 50 metrov niÏe, pa to prestavimo lahko brez Ïelirja. Tako so rekli gospod Birkov.« Vilar se je nasmehnil ter pogledal po prostoru. Drvarji so se bili zopet polotili dela. »Kje si pa ti doma?« »Z Gorogranskega. Jaz sem Janez Glavaã, po domaãe Mrkezkov Janez od Sv. Franãi‰ka.« »Od Gornjega Grada na ·tajerskem? … Hm, nisva daleã narazen doma. Kaj pa ima‰ danes v kotlu?« »Golja‰.« »So li tovari‰i zadovoljni s kuho?« 120 GOSPODIN FRANJO BESeDA »S kuho so zadovoljni, saj sem pri dragoncih tudi kuhal in so bili zadovoljni.« Vilar je s palico pobezal v Ïerjavico pod kozico, v kateri se je cvrl lep kos mesa. »To pa ne bo golja‰. To je kak‰en pribolj‰ek zate — a?« »To je biftek za na‰ega paznika.« »Kaj on bifteke je?« »Vãasi Ïe. Na‰ liferant mu vselej po‰lje kaj posebe.« »Kak‰na pa je hrana za delavce? Dobra?« »Hrana je tak‰na, kakr‰no je blago. Po pravici godrnjamo in zabavljamo liferantu, tistemu Ïidu Samojlu, ãe ga poznate.« »Kaj njegova roba ni dobra?« »Dostikrat je kaj pokvarjenega ali snetivega. Tudi pri meri in vagi nas u‰ãipne. »Kaj pa cena? Je nizka?« »O ni, ni! Mi smo tukaj prav dobro plaãani — po dva goldinarja na dan, pa nam za hrano toliko odtegnejo, da nam zelo malo ostane.« »To bo drugaãe, brate Gorogrance. Hrana mora biti dobra in po ceni. To stvar vzamem jaz v roke. Tukaj po neãem dehti.« »Lahko dehti, saj sem zlil danes dva kotla ajprenka tu dol po bregu.« »Kaj je to ajprenk?« »Jutranja juha, ki nam pride cenej‰a, nego je kava.« 121 GOSPODIN FRANJO BESeDA »To je torej preÏganka. Govori tako, da se razumeva! Ne govorim o naturnem duhu, ampak zdi se mi, da tu dehti po nepo‰tenem gospodarstvu. To hoãem odpraviti.« Janez je prepla‰en zazijal in niã ni zahvalil inÏenirja za dobre namene. »Kaj pa, ali bi ne mogel precej sedaj zbrati krog sebe delavce in zasli‰ati njih Ïelje, kar se tiãe plaãe in hrane?« »Saj niã ne pomaga,« je rekel kuhar, dvigniv‰i rameni. »Kar je v Ïidovskih rokah, tega s kle‰ãami ni mogoãe izvleãi. Na‰im gadom ne boste strli glav. Kveãjemu se zamerite gospodu Birkovu, in potem — adio! Sicer pa ljudi lahko pokliãem.« »Pokliãi!« Kuhar je izza kamna potegnil staro trobento in zatrobil. Delo je prenehalo, drvarji so se zaãeli zbirati. Prvi je pristopil iz kolibe visok, suh ãlovek, stisnjenih ustnic, naprej potisnjenega ãela in dolgega obraza, ãigar brada je silila naprej, tako da je bil obraz podoben pri‰ãipnjeni luni. Spo‰tljivo se je bliÏal. Zdelo se je, da ta ãlovek ti‰ãi pod udrtima ustnicama samo hudobo, ki mu pri ostrih oãeh gleda na dan. Obleãen je bil v pono‰eno, tu in tam zakrpano obleko gosposkega kroja. Po njegovi majavi hoji in nestalnem koraku je Vilar sodil, da je moÏ prijatelj opojnih pijaã. 122 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Dovolite, gospod, da se vam predstavim: Ignac Gajer, paznik pri delavcih,« je izpregovoril do‰lec ter se odsekano po oficirskem naãinu priklonil. SluÏil je v mlaj‰ih letih kot prapor‰ãak pri vojakih; ker si je pa prilastil nekaj tujih denarnih po‰iljatev, so ga spodili. Njegov nastop, nekoliko omajan po pijanstvu, je ‰e vedno kazal starega vojaka. Govoril je nem‰ãino, iz katere je udarjalo ‰vabsko nareãje iz Banata. Vilar je odgovoril hrvatski: »Oprostite, da vas za hip motim v delu. InÏenir sem in nastavljen pri tem podjetju. NaloÏili so mi administracijo, ekonomijo. Rad bi spoznal ljudi, s katerimi bom imel posla. Imate li imenski izkaz delavcev?« Paznik je zopet odsekal priklon ter ‰el v kolibo po izkaz. Delavcev je bilo 80, in sicer po priliki tri petine domaãinov, med njimi ‰est Turkov, drugi po veãini pravoslavne vere, ena petina Hrvatov iz Dalmacije in Primorja in ena petina Slovencev. Postavili so se v gruãe po veri in narodnosti. Vilar je klical njih imena ter se zaziral v shuj‰ana, po veãini obrasla lica, ki so na videz brezãutno, kakor bi se nahajala v letargiji, gledala nanj. Ko je pri‰el do imena, ki je bilo rdeãe podãrtano, je vpra‰al paznika, kaj pomeni rdeãa ãrta. »Gospod inÏenir, to je rovar, podpihovalec; ‰e deset dni sme delati, potem je odpu‰ãen,« je odgovoril Gajer nem‰ki. 123 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Kako ruje in podpihuje?« je vpra‰al Vilar tudi nem‰ki. »NezadovoljneÏ je, malkontent, agitator —« »S ãim je nezadovoljen?« »S hrano, s plaão, z vsem. Obãenevaren ãlovek.« V gruãah se je pojavila oÏivljena zvedavost. »Trkulja Ivo,« je zaklical inÏenir, in iz gruãe pravoslavnih je dvignil ko‰ãeno roko dolg, upognjen starec, razgaljenih kosmatih prsi, sivih las, ki so se izpod zamazane ãepice usipali na tilnik. Vilar se je zazrl v izmuãeno obliãje, ki je z izrazitimi oãmi, odeto v posivelo brado spominjalo Garibaldijevega obraza. Delavec je stal z dvignjeno roko, upiraje zasolzele oãi nepremiãno v inÏenirja, dokler ni ta nadaljeval izklicevanja. Po konãanem izklicevanju je z moãnim glasom vpra‰al Vilar: »MoÏje in mladeniãi, pri‰el sem k vam kot va‰ tovari‰, zakaj tudi jaz moram delati, dasi manj z roko nego z glavo. Ste li zadovoljni s svojo usodo v teh gozdih?« Srpo je pogledal po drvarjih, ki so jim otopele oãi zalesketale v toploti nasme‰ljive zvedavosti. Neka nervozna paznost se jih je polastila in njih pogledi so se sreãali z Vilarjevimi. Gajerju se je zdelo ono vpra‰anje neumestno; votel zvok zaãudenja se je odtrgal v njegovem grlu in precej zamrl. Vilar je to opazil in ‰e vesel je bil, da paznik strmi in se ãudi. Korupciji treba iti do dna 124 GOSPODIN FRANJO BESeDA brez okoli‰ev in naravnost, pa naj se temu ãudi Peter ali Pavel — si je mislil. »Nu — ti Trdoglav, ti bi se raj‰i v koãiji vozil po Bosni, nego sekal drva na Konj-planini. Kaj?« je nasme‰ljivo vpra‰al Gajer — ker se nihãe iz gruã ni oglasil — razmr‰eno glavo, debelih ustnic in krmeÏljavih oãi, ki je iz gruãe Slovencev kukala, kakor nihalo se tresla na gu‰i in kazala znake bebstva. Ta glava se je abotno posmejala, a odgovorila ni. Norca se dela iz ubogih trpinov — je mislil inÏenir in se domislil, da je zastavil svoje vpra‰anje preobãe, preprostim ljudem neumljivo. »Ste li zadovoljni s hrano in plaão?« je kliknil. Spogledovanje in molk je trajal ‰e celo minuto, potem se je oglasil oni starec z Garibaldijevim obrazom, ozr‰i se na drugi konec delavske skup‰ãine: »Govori ti, Batiniç! Jaz ne govorim veã, ker so mi zaradi mojih po‰tenih in praviãnih besed itak Ïe odpovedali delo.« Vilar je pogledal v izkaz na podãrtano ime ter velel: »No, ti — Trkulja Ivo, govori torej, zakaj so ti odpovedali?« »Gospodine, ker veli‰, povedal bom resnico ãisto kakor zlato solnce. Na‰a plaãa je velika, hvala ti, dobri Bog, ali na roko dobimo malo, ker si obdrÏe veã kakor polovico za hrano. In zato smo se dogovorili, da se pritoÏimo v Sarajevo in prosimo pomoãi. Moj prijatelj Jovica, 125 GOSPODIN FRANJO BESeDA s priimkom kaludjer, nam je napisal pro‰njo. Tako smo postavili v pro‰njo, da bi smeli zanaprej sami kupovati Ïivila pri trgovcih. V nedeljo bi poslali nekaj ljudi z vozom v mesto; ti bi kupili in pripeljali. Za polovico bi bila na‰a hrana cenej‰a. Od takrat me preganja gospodin Birkov, ker sem jaz poprosil kaludjera in mu vse razloÏil.« Starec je motno pogledal na paznika, ki je porogljivo na nem‰kem jeziku siknil v stran: »NezadovoljneÏ je in ovaduh.« InÏenir mu je nalahno odmahnil z roko. »Moje roke so moãne kakor kogar si bodi, dasi ‰tejem morda Ïe sedemdeset let. Pa me pode od dela, odpovedo mi trdo zasluÏeni kruh. Vnuãke moram Ïiviti in lepo uãim svoje vnuãke in jim pravim: Spo‰tujte carja in njegovo gospodo, vse se sãasoma prevali na bolj‰e. Glej, gospodine, vse moje Ïivljenje me je spremljal glad, ko da sva rodna brata. âuj, koliko sem prestal, kako sem delal.« »Stoj, Trkulja, zdaj ni ãasa, drugikrat mi razloÏi‰ svoje boleãine!« Vilar se je ozrl, priãakujoã ‰e od druge strani odgovora na svoje vpra‰anje. Zdajci se je oglasil na drugem koncu skup‰ãine visok moÏ, oni Batiniç, ki ga je bil Trkulja izpodbujal, naj govori. Sunkoma mu je vrela trda beseda iz ust. »Preteklo je pet mesecev in na na‰o pro‰njo nismo dobili odgovora. PritoÏba raje-siromakov niã ne izda v Sarajevu, zanjo 126 GOSPODIN FRANJO BESeDA nimajo lepe besede. Dobro vedo, da so vsi ti drvarji suÏnji zasluÏka in vsakdanjega kruha. No, naj ne napenjajo preveã strune, da ne poãi. Trkulja govori v okoli‰ih, ker je vezan na svojo rodbino in bi rad tukaj umrl, a mi, ki nismo navezani, ti povemo naravnost, da zapustimo delo vsi in ga pojdemo iskat v Srbijo in Rumunijo, ako se Trkulji ne prekliãe odpoved. Ako noãe zlo od tebe, beÏi ti od zla — pravi na‰a prislovica in po njej se hoãemo ravnati.« Vsenaokrog so pritrjevale glave, in fesi so se gibali kakor cvetoã mak ob vetru. Mirno je povzel Vilar: »Ne vem sicer doloãno, toda zdi se mi, da je imela va‰a pro‰nja ta uãinek, da so mene poslali semkaj. âital sem jo pri deÏelni vladi v Sarajevu, kjer so mi naroãili, da spravim zadevo z va‰o hrano kolikor mogoãe v red. Vlada me je tudi pooblastila, da smem sprejemati in nastavljati delavce po svoji uvidnosti. Vsled te pravice sprejemam Trkuljo za po preteku desetih dni nanovo v sluÏbo. Tega vlada ni dovolila, da bi si sami nabavljali Ïivila, ker je s kontraktom vezana na liferanta in ker se boji, da bi si sami ne privo‰ãili tiste krepke hrane, ki je potrebna pri va‰em teÏkem delu. Tudi ste ji predaleã od mesta. Zato ostane stvar pri starem, no odloãno hoãem pritisniti na liferanta zaradi cene. S tem je stvar konãana in zdaj hajdi vsak na svoje delo!« 127 GOSPODIN FRANJO BESeDA Drvarji so se poãasno razhajali. Spotoma so postajali in se ozirali na novega gospodarja, ki se jim je moãno prikupil. Drugaãe je govoril, nego so bili vajeni sli‰ati gozdarjevo besedo. »Gospod inÏenir, bojim se, da zanaprej ne bo mogoãe vzdrÏevati reda pri nas. To so ljudje sirovih znaãajev, in ako jim ãlovek le enkrat popusti, onda gre vsa disciplina k vragu,« je rekel Gajer, stojeã ob inÏenirjevi strani. »Vi ste bili gotovo vojak.« »Bil. Zato vem, kaj je disciplina.« »Med vojaki in delavci je razloãek: oni po veãini prisiljeni prisegajo in sluÏijo, ti pa so svobodni ljudje, ki zapuste delo, kadar hoãejo. Treba je drugaãe ravnati z njimi. Prosim, spremite me v kolibo! Rad bi si jo ogledal.« Po vsej dolgosti kolibe je stala primitivna miza, sestavljena iz obsekanih vej; tak‰ne so bile tudi klopi. Ob straneh je bila nastlana slama in listje za leÏi‰ãe. V stene so bili zabiti Ïeblji za obe‰anje obleke. Tu in tam si je pritrdil delavec tudi majhno polico k steni. V kotu je bilo s pregrinjalom oddeljeno in zastrto prebivali‰ãe. Vilar je korakal naravnost proti kotu ter odgrnil zastor. Ko je bil zagledal na liãno sestavljeni mizici napol izpraznjeno ãa‰o ter kak‰nih pet zlatoglavih steklenic, na tleh poleg slamnice pa ba‰ toliko Ïe obglavljenih in praznih, je po- 128 GOSPODIN FRANJO BESeDA majal z glavo, se nasmehnil in zamrmral: »Ruski vzetki.« »To je va‰e letovi‰ãe?« »Moje.« »Po ãem plaãujete te zlatoglavke?« »Te so od na‰ega liferanta.« »Vem, od Samojla. Ceno bi mi povedali, da si jih nabavim tudi jaz.« Gajer je zaãutil nekaj toplega pri u‰esih: odmev, ne vesti, ampak strahu je udaril tjakaj. Izku‰ajoã potlaãiti neznani glas, je nerodno dejal: »Ako ugodno, gospod inÏenir … ãa‰ico —« »O, ne pijem, dokler ne vem cene. Maãka v vreãi ne kupujem. Jaz pijem in jem samo ono, kar morem plaãati.« Zdaj je Gajer spoznal, kam meri zbadljivoironski namig inÏenirjev. Kakor bi se bilo nekaj utrgalo v njem in kakor da mu grozi pogin, tako ga je pretreslo. Zbral je svoje misli in se postavil v voja‰ki postoj, topo in malodu‰no zroã nasprotniku v oãi. Ni tako pla‰ljivih ljudi, kakor so stari vojaki. Dolgoletna disciplina jim je umorila ãut samozavesti in ob najmanj‰em pogre‰ku, kadar pride na dan, jih navda smrten strah. Pri odhodu je pogledal Vilar ‰e enkrat na steklenice ter rekel s poudarkom: »Novi red bo treba zaãeti z novo disciplino. Pri glavah jo treba uvesti.« 129 GOSPODIN FRANJO BESeDA Pod kolibo je obsekaval delavec moãno bukev; temu je velel, naj ga spremlja in mu kaÏe stezo, ki drÏi v Volãji Dol k drugi partiji delavcev. Stez je bilo veã, ker delavci iz Volãjega Dola so hodili v Medvedji Dol spat in po hrano. Prvi je bil od drugega dobre ãetrt ure oddaljen. Steze so se vile med grmadnim ‰torovjem in vejevjem zdaj po mehki bregoviti zemlji, zdaj po mahovitem skalovju. Mestoma je bila ta golava po nalivih razorana in razjedena, zato ni bilo mogoãe spe‰no stopati po njej. Vilar je naletel na mnogo pepeli‰ã, kjer so drvarji pozimi pod preperelim drevesom, padlim v nevihti ali vsled starosti, zanetili ogenj, da so se ogreli. Ponekod je iz njih Ïe poganjalo mlado rastlinje, drugod je puhtel iz njih ‰e duh smodi‰ãa. OÏgana hosta, ogoreli hlodi, posu‰eno grmiãje, to je bilo vse, kar je ostalo od pragozda na izkrãeni goliãavi, iz katere so moleli skalnati grebeni. Korenito je posegel ãlovek v stvarstvo prirode. Tudi nad krãevino se je razprostiral ‰e pragozd, pa gori takrat ‰e ni prodiral drvar, najbrÏ zato ne, ker ni dobil vode za splav, zakaj Oskova je izvirala v moãnem pramenu nedaleãod kolibe, tam kjer so prviã zapele sekire. Na polpoti mu je pri‰el naproti Bierkopf, ki je ‰el iz Volãjega Dola. Ko bi bilo mogoãe, stopiti kam na stransko stezo, gozdar bi bil napravil velik ovinek, samo da se ogne Vilarju — to je ta zapazil. Bierkopf ga ni ogovoril, 130 GOSPODIN FRANJO BESeDA obrnil pa se je k njegovemu spremljevalcu, rekoã: »Kaj ti tukaj hodi‰?« »Stezo kaÏem gospodu.« »Si se ponudil — a? Ti se rad odtegne‰ delu. Pazi!« »Jaz sem ga poklical,« se je ozlovoljil inÏenir. »No sedaj se lahko vrne.« Potem je vpra‰al: »Kdaj lahko prevzamem administrativne knjige? Rad bi se ãimprej poglobit v poslovanje.« »Popoldne vam jih po‰ljem po sluÏabniku. Tudi denar priloÏim, kar ga je ostalo. Vse je v redu. Kar se tiãe va‰ega poslovanja, so vam itak Ïe vse razloÏili v konaku, zato meni ne bo treba kaj pristaviti.« »Vem, da je treba k Samojlu dvakrat ali trikrat na teden po‰iljati voz po meso in druga Ïivila in da moram vsakih deset dni v Tuzlo po denar.« »Vse drugo stoji ãrno na belem v raãunskih knjigah.« »Gospod gozdar, ali ne bo ta gora kazala nekoã lica kra‰kega peãevja, ker je vse tako na golo posekano in pomandrano,« je pozvedoval inÏenir, gledaje po goliãavi. »Z drevjem ste kar pometli.« »To je moja stvar,« je pikro odgovoril gozdar z izrazom sovraÏnosti v pogledu. »O, prosim, nikakor se noãem vme‰avati v va‰ delokrog, ampak skromna prijazna pripomba brez osti pouka in oãitka mi bo pa vendar dovoljena.« Gozdar se je odurno nasmehnil. Vilar je ‰el dalje. 131 GOSPODIN FRANJO BESeDA Volãji Dol so drvarji imenovali ravno usedlino, na kateri je izviral oni pritok, ki je po Ïlebovih odvajal hlode k Oskovi. Tudi tu je inÏenir sklical delavce, ki so ob paznikovi odsotnosti kazali ‰e veã nezadovoljnosti nego oni v Medvedjem Dolu. Posebno so se pritoÏevali zaradi Gajerja, kako okrutno ravna z njimi. »Svaka sila do vremena!« so vikali eni, drugi: »Bog ne plaça svake subote, a on plaça,« in tretji celo: »Bolje je, da nas du‰mani gaze mrtve nego Ïive!« Trde so bile te besede kakor skalnata plast. Rohneli so, da jim paznik nalaga denarne globe in jim trga pri plaãi, da jih zmerja in predlaga za odpust od dela. Vilar jim je obljubil dalekoseÏno podporo in pomoã: dnino bo sam delil, skrbel bo za cenej‰o in bolj‰o hrano, sam bo sprejemal delavce in z njimi ravnal praviãno in ãlovekoljubno. HvaleÏno so zrli na dobrega gospoda, ki jim toliko obeta. Ko se je odslovil, jim je zaklical: »Bogu boÏje, caru carevo, pa mirna Bosna!« Povratno pot je ubral kraj pritoka po zelo strmi stezi. Pletel se je po grandioznem gozdu, zdelo se mu je, da se mu du‰a ‰iri v soãutju do drvarjev-trpinov. Vso pot je nekaj toplega obvevalo njegovo srce. Bierkopf administrativnih knjig in aktov ni poslal po sluÏabniku, sam jih je prinesel proti veãeru v Vilarjevo ‰obo. Namr‰il in raz‰ãetinil je lase, obrvi in zalizce, kolikor mogoãe je stisnil ustnice in zbulil oãi, kar je kazalo, da se je silno razburil. RazdraÏen je zabrusil knjige na 132 GOSPODIN FRANJO BESeDA mizo. »To je va‰e, gospod inÏenir, uredite si po svoje! Ali to vam povem, da vam ne dovolim zadrÏevati drvarjev pri njih poslu, sklicevati jih na skup‰ãino, hujskati jih na predstojnike, sploh: politiko uganjati z njimi.« Vilar je stopil bliÏe k njemu. »O politiki jim nisem govoril, a povedal sem jim, da se bo po‰teno in praviãno ravnalo z njimi. Sklical sem jih, ker bom imel opravka z njimi in jih moram spoznati. Nikakor se ne smete vznemirjati, gospod gozdar, nisem pri‰el kot sovraÏnik pod to streho, tudi ne kot predstojnik, ampak kot enakovreden, enakopraven in enakougleden uradnik. Midva morava sloÏno delati za koristi vlade in delavcev, saj zato sva plaãana. In po mojih nazorih mora biti delavec zadovoljen, potem bo njegovo delo dobro. âe skraja kaj zagre‰im proti obstojeãemu redu, tega novincu nikar ne zamerite! Kadar pridem v svoj red — in brez jeze in krika bi rad to dosegel, onda uvidite, da bo ta red na vse strani po‰ten in praviãen. Tako se govori!« »Vi ste delavce hujskali, kr‰ili ste disciplino —« »To vam je rekel paznik, ãigar glas pri meni ne velja. Sem vam Ïe razloÏil, o ãem sem govoril drvarjem, in tudi od paznika ste zvedeli.« Stopil je nazaj k mizi in zaãel prekladati prinesene knjige. Bierkopf mu je pre‰tel denar, ki ga je moral oddati po raãunih, sprejel potrdilo, potem je zapustil sobo. 133 BESeDA GOSPODIN FRANJO 9. T isti veãer je Vilar dolgo brskal po imenski, plaãilni, nakupni in blagajni‰ki knjigi. Vse je na‰el v redu, vse se je lepo stikalo in ujemalo, kar se tiãe suhih ‰tevilk, no po meritorni strani — kakor se izraÏajo predpisi ‰tevilãnih vrabcev — se mu je zdel Samojlov cenik mnogo previsok. V imenski knjigi je stala poleg imen zabeleÏena porabnost, zanesljivost in vedenje vsakega delavca, potem, od kod je, kdaj je nastopil sluÏbo, in kratek popis osebe. Trkulja, Batiniç in ‰e nekaj drugih je imelo beleÏko: malkontent, agitator. Mnogo imen je bilo preãrtanih in zapisano je bilo, kam so dotiãni delavci od‰li. Nekaj Turkov in Srbov je bilo zaznamovanih za begune, ki so u‰li v Turãijo, Srbijo in ne ve se kam. Med imeni se je nahajalo eno, ki je stalo samo zase, izven abecedne vrste, takorekoã golo, brez zabeleÏene domovine in porabnosti, brez osebnega opisa. Ime se je glasilo Atif Sarajlija. V pripombo je bilo s svinãnikom zapisano, da je konfident, glasom zapisne ‰tevilke 125 iz leta 1880. Vilar se ni spominjal, da bi bil ãloveka tak‰nega imena videl med drvarji, a spomnil se je, da je v kazinski dvorani oroÏni‰ki nadporoãnik Buzduga govoril z okrajnim 134 GOSPODIN FRANJO BESeDA naãelnikom o njem kot o nekakem oroÏni‰kem zaupniku in ogleduhu. »Nemara je detektiv ali kaj?« Odprl je sveÏenj listin ter poiskal ‰tevilko 125. Z njo je bilo lansko leto okrajno naãelni‰tvo naznanilo vodstvu delavske kolonije na Konj-planini, da prideli po ukazu deÏelne vlade bosenskega Turka Atifa Sarajlijo drvarjem za paznika, za kar se je sam ponudil; in ker je ve‰ã deÏelnega jezika v vseh njegovih obratih, pregovorih in reklih, naj pazi na mi‰ljenje delavcev, posebno domaãih. Oblast ga bo, kadar treba, po‰iljala kot konfidenta po tuzlanskem okraju, za kar dobi vodstvo od sluãaja do sluãaja potrebne ukaze. MoÏ je zapriseÏen na zvestobo, vernost in molãeãnost. Ker je oblast z nastavljanjem domaãih oroÏnikov na slabo naletela in izkusila, da se v podobnih sluãajih ne more zaupno zanesti (v originalu je stalo: kann nicht vertrauensselig bauen) na po‰tenje domaãih ljudi, zato kaÏe Atifa Sarajlijo oprezno nadzorovati v njegovi delavnosti. Vsa stvar je silno tajna. Poslednji dve besedi sta bili ãrno in potem ‰e rdeãe podãrtani, tako da bi se bil Vilar kmalu prestra‰il, da ima tak‰no uradno skrivnost v svojem obmoãju. Iz druge temu aktu priloÏene listine, ki je bila oznaãena istotako kot najstroÏja tajnost, je razvidel, da so poslali pred tednom Atifa Serajlijo na njegov ogledu‰ki posel. Pozno v noã je Vilar zloÏil vse te knjige in listine ter jih zaklenil v stensko omarico. »Ta je lepa — je pomislil, 135 GOSPODIN FRANJO BESeDA ko je legel v posteljo — zdaj naj nadzorujem konfidente, ogleduhe in ovaduhe. Naposled bodo i oni mene nadzorovali sredi teh groznih ‰tevilk. In ti dopisi so tako strogo tajni, da bi jih ãlovek najraj‰i vrgel v podstre‰je podganam, naj jih poÏro, da ne pridejo nepoklicancu v roke.« Misel na inÏenirja Bierkopfu tisto noã ni dala miru. Na vse strani je premi‰ljeval, kaj bi se dalo storiti, da ostane volk sit in jagnje celo. Prej se ni nikdar spomnil, da ravna nepo‰teno, ko jemlje od Samojla na ‰kodo delavske hrane najbolj‰a vina in na raãun te hrane obira pi‰ke, pure in gosi ter se masti s slastnimi bifteki, ne da bi kdaj kaj plaãal za te dobrote. Samojlo mu je ponudil, in on je hlastno segel po blagodati. Tako je zastonj jedel in pil on in paznik Gajer, in nekaj malega je odletelo tudi za Atifa, za sluÏabnika in hlapca, ne da bi ga kaj ugriznila vest. Spomnil se je, da sta s Samojlom Ïe naraãunala ceno teh zastonjskih Ïivil na 7% one vsote, ki so jo plaãevali drvarji za hrano. Dalje je dajal Samojlo 10% popustka od zneska, ki ga je dobival za Ïivila. In tega popustka ni odraãunal drvarjem, ampak spravljal ga je v svoj Ïep. Vse to mu mora zdaj odpasti. Ta kisli inÏenir ni tak‰en, da bi pustil vse pri starem in bi hotel z njim kaj deliti. Silno je obÏaloval, da je neprestano prosil v tuzlanskem konaku in pri deÏelni vladi za zvi‰anje plaãe in podpiral svoje moledovanje s tem, da ne opravlja samo 136 GOSPODIN FRANJO BESeDA napornih gozdarskih poslov, ampak tudi inÏenirska in administrativna dela. Usli‰an je bil, pa kako! Mrcine pri vladi mu niso zvi‰ale plaãe, ampak inÏenirja so mu poslale v pomoã! O, kako je bilo to neumno! Mari bi bil molãal, vse bi bilo ‰lo po starem, in niti raztrgal bi se ne bil v sluÏbi. Kako je bilo do sedaj krasno! Koliko se je zasluÏilo! Kako lepo sta se razumela s Samojlom! Kako imenitno mu je postregla gospa Etelka! Oh, ‰e njeno du‰o in telo bi naposled vkljub Buzdugi spravil na svojo stran! Od vseh strani mu je teklo skupaj in v par letih bi bil obogatel. Potem bi se povrnil v svoj rojstni kraj, tam bi si kraj velike ceste postavil liãno hi‰o in ne trebalo bi veã sluÏiti tujim ljudem. O mati nebe‰ka, kak‰no neumnost je napravil! Dobrot se je bil preobjedel, pa je ‰el na led plesat kakor osel. Bierkopf je bil sicer energiãen, brezobziren in neustra‰en ãlovek, kadar je ‰lo za njegov Ïep, a mahoma se je prestra‰il, omalodu‰il, ko je videl, da pridejo njegove lopov‰ãine lahko na dan. Zagazil je v kolomaz in ãim veã ga me‰a, tem neprijetneje puhti iz njega. Ko je dobil iz Sarajeva odlok, da pride inÏenir, se je ‰e tolaÏil, da bosta skupaj ‰ãipala delavce; ko pa je prviã zagledal tega domi‰ljavega ãloveka, ki ne pije in ne igra, je Ïe vedel, da so njegovi tajni upi splavali po vodi. Kako se je danes ‰irokoustil pred drvarji! To je slabo, da imajo tak‰ni ljudje mnogo kavalirske domi‰ljavosti in se radi pona‰ajo, ako doseÏejo v ulogi pobolj‰arja uspehov. 137 GOSPODIN FRANJO BESeDA Da bi falot le po preteklosti ne brbal! Naj si uredi, kakor hoãe, ali kar je bilo, to naj pusti spati smrtno spanje. V prihodnosti naj bo, kakor se mu zdi, da le preteklih grehov ne odkrije! Ako odkrije — potem adio sluÏbica, in ‰e prejete odstotke bi moral ne mara povrniti drvarjem. Tej sluÏbi se pa nemara odreãi, ker mu poleg izdatne plaãe nese tudi pri lesnih prekupcih lepe pribolj‰ke. Bierkopf je bil sin gozdarja, ki je sluÏil poljskemu grofu v Galiciji. V mladih letih je hodil na realko, ki je ni dovr‰il, ker mu je bolj ugajalo pohajkovanje po razseÏnih grofovih gozdih nego sedenje za knjigo. Po grofovi pripro‰nji so ga sprejeli v kadetno ‰olo, kjer si je prilastil dosti vnanje izobraÏenosti, ‰e veã pa domi‰ljavosti. Takrat ga je zaãela mikati voja‰ka slava, ki je pa ni maral doseãi z juna‰ko smrtjo na bojnem polju, ampak s povi‰anjem v vedno vi‰ja dostojanstva. Neprestano je sanjaril o oni visoki gospo‰ãini, ki od pamtiveka s konja ukazuje tolpam, vleãe bogato plaão in si privo‰ãi udobno Ïivljenje. Dosegel je ‰e nadporoãnika, a tu mu je izpodletelo. Pri neki umazani stvari so mu dokazali, da ni po‰tenjak, in izginiti je moral z voja‰kega pozori‰ãa. Na njegovo sreão je pri‰la okupacija. Ker ni mogel s sabljo v roki ãez Savo, je ‰el v Sarajevo kot pisar in uradnik velike transportne druÏbe Rotter et Per‰iç. Leto pozneje je prestopil k druÏbi, ki je dobila dovoljenje, da priãne svoje kulturno delo ob Konj-planini. Nastavila ga je za 138 GOSPODIN FRANJO BESeDA gozdarja, ker je bil njegov oãe tudi gozdar. Ko je deÏelna vlada spoznala, kak‰ne ogromne dobiãke dela druÏba, jo je primorala, da ji je za 200.000 goldinarjev prodala naprave za splav lesa po Oskovi. Tako je pri‰el Bierkopf v sluÏbo deÏelne vlade, ki je skraja nastavljala vsakega, kdor se ji je ponudil: brivske pomoãnike za carinske, trgovske komije za davãne uradnike itd. Bierkopf je bil srãno zadovoljen z novim poloÏajem, nikdar se ni nadejal, da tako udobno leÏe v mah, blagroval se je, da mu je izpoddrsnilo pri vojakih. Tako bogatih dohodkov, kakor jih je imel pod Konj-planino, bi ne bil tam nikdar deleÏen, ker nikdar bi ne bil dosegel dostojanstva rdeãe podvleãenega pla‰ãa. Njegova nekdanja voja‰ka slavohlepnost, ki itak ni slonela na etiãni podlagi, se je izpremenila v dobiãkaÏeljnost, v nizko grabeÏljivost. Ves je bil v krempljih umazanega egoizma. »Pa ãemu toliko besedi o po‰tenjaku, ki se je rodil v Tarnovu!« mi poreãe kritiãar. Zato preneham z Bierkopfovim Ïivotopisom. Drugo jutro je hlapec Marko Krpica zapregel voz, da se odpelje v han ob Spreãi po Ïivila. Z njim se je odpeljal Bierkopf. Samojlo se je zelo zaãudil, ko je zagledal prijatelja, ker gozdar se je bil oglasil pri njem z denarjem za preteklo dekado ‰e le pred par dnevi. »Kaj pa ti tukaj? Bog praviãni — kak‰en si! Ali si bolan?« je vzkliknil Samojlo, ko je pomagal prijatelju z voza. »Tako si upadel in medel, ves iztrkan, kakor bi bil 139 GOSPODIN FRANJO BESeDA u‰el z mrtva‰kega odra. Pa ni bila morda zopet Lavra iz ,Rdeãe svetilne’ pod Konj-planino?« »Oh, vso noã nisem spal. Ko bi ti vedel —« je zastokal gozdar ter se oprl ob Samojlovo ramo. »Prav, da je polkovni zdravnik Raps tukaj. Lahko te pregleda in ti kaj napi‰e. Pa precej, ker je pri meni in moji Ïeni Ïe odpravil in odhaja.« »Zdravnik? On ni zanesljiv in odkritosrãen ãlovek. Ta bi le grabil in grabil, prodajal svojo laÏiuãenost ter se slinil krog gospode,« je potihoma govoril Bierkopf in cukal Samojla za rokav. Zasli‰al je bil v veÏi zdravnika, katerega je smatral za nevarnega ãloveka, stojeãega Ïe blizu gospode v konaku. Kolikor mogoãe je zatrl medlost in upalost na licu ter se poizkusil prebibati v najbolj‰e du‰evno razpoloÏenje, kar se mu je tudi posreãilo. Oãi so se mu neprijetno svetile in nos je rdeã kakor navadno ‰trlel v boÏji svet. »Zdravstvujte, gospod gozdar!« je prijazno pozdravila gospa Etelka, stopiv‰i z zdravnikom na prag. »Vselej sem sreãna, kadar vas vidim.« »Ker âumurpa‰a prinese denar,« je pripomnil zdravnik in z veselim pogledom obrsnil vse navzoãe. »O, tudi brez tega. Saj danes ga ni prinesel, ker ga je ‰e le pred par dnevi. Vesela sem, ker je na‰ prijatelj tako tolaÏljive in zadovoljive zunanjosti.« 140 GOSPODIN FRANJO BESeDA Glej babo — si je mislil Bierkopf — a njen soprog me je smatral za ubeglega mrliãa. »Lahko mu je, ker biva vedno med gorami in na sveÏem zraku. In nese mu — ej—ej! Da sem jaz le tri leta na njegovem mestu, pa bi si kupil vilo kje v bliÏini mesta.« Gozdar se je popolnoma osrãil. Zdravnikove besede so ga potolaÏile, ker so opraviãevale njegovo grabeÏljivo poslovanje. Vsak drug bi na njegovem mestu prav tako gospodaril zase, le ta vraÏji inÏenir noãe. Dalje so ga one besede prepriãale, da so v mestu itak poznali njegove manipulacije in gotovo so jih smatrali za umestne, ker so jih pokrivali s pla‰ãem kr‰ãanske molãeãnosti in jih niso ustavili. V prisiljenem nasmehu je pokazal svoje zobe in sladko in premi‰ljeno je odgovoril: »Raj‰i bi bolnike prena‰al na ramah, nego imel opravka s sirovimi in predrznimi delavci. To so sitnosti in teÏave, gospod doktor. Tem ljudem Ïe nobena stvar veã ne di‰i. Pomislite, da venomer zabavljajo Ïivilom, ki jih vi vsak mesec pregledate.« Zdravnik se je vzpel in pogledal v daljo. »Îivila so zdrava, dobra, teãna, na to lahko stokrat priseÏem in sem tudi Ïe prisegel, da bom vestno in toãno vr‰il svojo zdravni‰ko dolÏnost. Meso vidim Ïe v mestu vsak dan. Tak‰no meso kakor danes — saj ga na Dunaju ni dobiti! Dal sem si odrezati krajãek, in tak‰en biftek mi je spekla gospa, da se je kar tajal v ustih. To umete delikat141 GOSPODIN FRANJO BESeDA no, gospa. In tisti p‰eniãni cmoki poleg, malce opeãeni in po‰vrkani z maslom — reãem vam — nebe‰ka jed!« Bierkopf je poslu‰al kakor zamaknjen v petje rajskega ptiãa. Nekaj vodenega se mu je steklo v ustih in pogoltnil je slino. »Tudi gospodu gozdarju napravite tak‰no predpoldanico, gospa!« je svetoval zdravnik. »Slabo izgleda na‰ âumurpa‰a.« »Pa res ni tak‰en kakor drugekrati. Moj biftek ga Ïe pozdravi.« »Kaj je pa novega pod Konj-planino? InÏenirja ste zdaj dobili. Dolgo so odla‰ali in cincali, naposled ste ga vendar izbezali. Ta vas razbremeni, odvzame vam nekaj va‰ega teÏavnega posla.« »Ta me razbremeni, ta. Oh bojim se, da bom sedaj ‰e teÏe sluÏil. Pomislite, ta ãlovek hujska drvarje zoper hrano, da je slaba in predraga.« »Kaj? Jaz vse to vidim, vzamem na dlan, predno se skuha za drvarje. In vse je naravnost znamenito. Peãenke in torte pa niso zanje, ker jih ne morejo plaãati. To povejte inÏenirju! In drvarjem recite, da jim zavidam za planinski zrak in da bi si oblizal vsak dan vseh deset prstov, ko bi mogel piti vodo iz Oskove. Kaj pa delavci v premogokopih — a? Kak‰en zrak morajo Ïreti! Apropos — kako pa kuhajo jutranjo preÏganko?« »Z vodo. 142 GOSPODIN FRANJO BESeDA »No, seveda. Ali to povejte kuharju, da preÏganko iz konzerv treba v kotlu me‰ati, dolgo me‰ati. âimdalje me‰a, tem bolj‰a je in tem veã se je nakuha.« Bierkopf se je poniÏno zahvalil za modri recept. Zdravnik je po toplem slovesu sedel na voz, ki ga je ãakal v senci ob Spreãi. »âez mesec dni zopet tak‰no predpoldanico, gospa — prosim.« Sklenil je roki. »Pri Agularju ne dobim tak‰nega bifteka. Vso pot me bo prijetno ‰ãegetal moj notranji minister, tako ste mu ugodili,« je govoril z voza in mahal z roko v konãni pozdrav. »Ljubi moj prijatelj, jaz Ïe slutim, kaj te je privedlo k meni. Ali je oni novinec Ïe kaj pobrskal in potipal?« je brez pomilovanja vpra‰al Samojlo. »Brska, brska … On bo skrbel za delavce — pravi. Hrana mora biti cenej‰a.« »Cenej‰a?« je s strahom vpra‰ala Etelka. »In bolj‰a.« Bierkopfu so se na‰ãetinili lasje, na ãelu se mu je pojavil znoj in ves je bil zopet medel in upadel kakor po stra‰nem maãku. »I — cenej‰a je lahko,« je ravnodu‰no odsekal Ïid. »O, kako o‰aben in samosvoj je va‰ inÏenir,« je v zanosu srda in preziranja pridejala Ïidovka. »Tako nesimpatiãen ãlovek! Odbijte mu njegove ‰iljaste roge!« »Etel-leben, v kuhinjo mi pojdi! Pri vreli vodi mi veljaj tvoja! Velik biftek z dobro po‰vrkanimi cmoki napravi gospodu gostu! Midva se pomeniva sama.« 143 GOSPODIN FRANJO BESeDA MoÏa sta ‰la v sobo in sedla za mizo. Bierkopf je z razdraÏeno besedo povedal, kaj se godi. »Vse je razburil in spravil v veletok, ki naj me potopi. Odriniti me hoãejo, mene, ki sem se veã ko dve leti trudil za podjetje. Tak‰ne mleãneÏe po‰iljajo v Bosno, ãe‰: ti naj upravljajo, nova kultura naj napoãi!« »Kaj nam mari kultura?« Samojlo je s kazalcem pomel ob palec. »To le je najbolj‰a in naj‰ir‰a kultura. Zdaj je inÏenir gospodar, vse treba tako urediti, kakor on hoãe. Proti vetru ne bomo pljuvali, ker bi nam padalo na lice. Oprosti, prijatelj!« »Vso noã sem o tem premi‰ljeval.« »Tebi odlete lepi dohodki, no jaz nisem kriv, ti glej!« je brez milosrãnosti rekel Samojlo. »Nikakor ne sme‰ povedati nikomur pod milim nebom, da sem dobival sconto. I ti si pri tem udeleÏen.« »Jaz? Sconto sem vselej odraãunal. Kdo ga je spravil, meni niã mari ni. Jaz sem nedolÏen kakor novorojeno dete.« »Ti si nedolÏen, Samojlo, kakor p‰eniãna moka, iz katere se speãe hostija. To vem,« je v obupnosti govoril Bierkopf. Izpreletela ga je kurja polt, v megli je sedel pred njim navihani Ïid; gozdar se ga je zaãel bati. No ta ga je potolaÏil, rekoã: »Niã hudega ne bo. Treba vse polagoma izvesti v pravi red. TrÏne cene se izpreminjajo in po teh se ravna cena hrane. Prviã ko pride 144 GOSPODIN FRANJO BESeDA inÏenir, mu pokaÏem cenik, ki bo za 10% niÏji, nego je bil dosedanji: toliko zna‰a sconto, ki si ga dobival ti. Par tednov pozneje mu predloÏim ‰e za 4% niÏji cenik, to je cena tistih Ïivil, ki sem jih brezplaãno po‰iljal zate.« »A meni si naraãunil, da mi po‰ilja‰ za 7% vrednosti vseh viktualij.« »Raãun je bil po‰ten in praviãen, a sedaj mora ostati nekaj meni za moj trud in za modrost, s katero prevalim vratolomno stvar s starega na novi tir, tako da zate ne bo ‰kode.« »Ali zame ne odleti niã veã?« »Ne morem, prijatelj, ne morem. Bog praviãni mi je priãa!« »Ti si velik ganef.« »Poglej se v zrcalo, tam zagleda‰ enakega. Ti me grdi‰, a jaz sem tvoj dobrotnik. Glej, ko bi zahtevali sedaj drvarji tisti sconto, ne mogli bi ga iztoÏiti, ker ga nisem vpisal v svojo knjigo. Tako sem skrbel zate, ko si izdatno ‰ãipal delavce. In ti mi pravi‰ ganef!« Bierkopfu se je razjasnil obraz. »No, no, oprosti, ostaniva prijatelja!« Uro pozneje sta se po‰tenjaka loãila. Slabe volje se je peljal Bierkopf nazaj, Samojlo pa je od samega veselja poskoãil pred svojo Ïeno. »Hvali Boga praviãnega, Etelka, Ïivljenje moje! Zdaj sva se iznebila tega nenasitnega zajedalca! In ne v najino ‰kodo. 3% ostanejo pri hi‰i. 145 GOSPODIN FRANJO BESeDA S tem lahko pomaÏem, kadar bomo delali novi kontrakt. Delam kakor Rot‰ild in drugi bogata‰i: jemljejo denar ljudem, da ga potem nazaj dajo v obliki podpor, milo‰ãin in podkupnin. Ne dado vsega, le toliko, da si povi‰ajo ugled.« »Meni Rot‰ild ‰e niãesar ni dal,« je rekla Etelka ter od‰la v kuhinjo. Vilar je delal dva dni doma; vse listine je prebrskal, vso administracijo je prouãil. Tretji dan ga ni veã strpelo v izbi; dopoldne je hodil krog kolib in kraj Oskove se je ogledaval, popoldne se je napotil v planino. Pu‰ke ni vzel s seboj, ker prezgodaj se mu je ‰e zdelo, da bi streljal na Ïival; zaradi varnosti si je opasal revolver, ker tudi Bierkopfa je videl tako oboroÏenega. Na stezi ga je vse ‰e zanimalo kakor prvikrat: gorski potok s svojimi temnimi tolmuni, s svojim divjim begom, hrumenjem in Ïuborenjem, ãudoviti pragozd s pokonãnim in poleglim drevjem, podobnim storokim titanom ali pa vitkim minaretom tur‰kih sveti‰ã. Pri delavcih je postal ter gledal na njih naporno in enomerno delo. Kakor mravlje v bilko, tako so se upirali v hlode, jim podtikali kole in cepine, jih dvigali z vintami in premikali k drãi. Povsod med zelenjem so mrgolele glave, pokrite z oguljenimi klobuki, fesi in ãepicami, ali pa gole, tu osivele, tam ku‰trave ali obrite; nekatere je krasila kita. In rjave, ko‰ãene roke so mahale, se upi146 GOSPODIN FRANJO BESeDA rale, vlekle ali pritiskale; Ïilasti, oznojeni vratovi so se svetili na solncu. Nihãe ni mogel podu‰kati, ker nad oddelki je ãuval Gajer z debelo bikovko v roki. Tedaj je ‰tirim drvarjem u‰el hlod ter se z neznanskim tru‰ãem zaletel nekam v go‰ão. Gajer, ki se je vedel pred inÏenirjem priliãno mirno, vendar pa z zanosom ãloveka, ki opravlja samostojen posel, je zaãel grozovito kleti ter zmerjati in zavihtel bi bil bikovko, da ni stal Vilar poleg. »Hlod bo leÏal najmanj dve leti v go‰ãi, ker pred tem ãasom tega tori‰ãa ne zaãnemo izsekavati. Izgubil bo vrednosti in izgubo, kakor jo izraãuni gospod gozdar, mora ta oddelek plaãati.« »Je li vlada predpisala tak‰ne stroge kazni?« »Izrecno ne, toda mi se moramo ravnati po njenih intencijah, ki merijo na to, da se deluje vestno in s ãim veãjim dobiãkom zanjo. Vlada je pri nas gospod gozdar.« InÏenir je nekaj ugovarjal, no dosti oprezno, da bi ne pri‰el navzkriÏ z gozdarjevim delokrogom. Sklenil pa je, da v raportu, ki ga mora pisati vsak drugi mesec na deÏelno vlado, oznaãi te globe kot vzroke nezadovoljnosti. Delavci so ga opozorili na stezo, po kateri se pride v han ob Oskovi. Ker je bilo dosti ãasa, da dospe tja in potem ‰e pred noãjo po dolinski poti krog planine domov, je krenil nanjo. Steza je bila dobro izhojena, toda strma, temna in vlaÏna. Vãasi je moral skljuãen pod niz147 GOSPODIN FRANJO BESeDA kimi vejami navzdol, vãasi je lezel po vseh ‰tirih ãez jarek. Na veã krajih je naletel na vodico, ki je kristalnoãista izvirala izpod ru‰e ali skaline, rila meter daleã po pesku in se izgubila med drevjem. Pragozd je povsod nekak‰na shramba za vodo, ki se rodi in zbira pod vlaÏno ãrno prstjo. Ob tak‰nih vrelcih se je posebno bohotno razlezel slak ovijaã in plezavec, tvoreã med debli zelenoÏametaste preproge, za katere Vilar ni mogel pogledati. A kakor na stezi kraj Oskove, tako je tudi tu ãutil, kak‰no tiho veliãastje ga obkroÏuje. Ponekod je rasla ob studencih visoka trava, po kateri so se v bliÏini bistre tekoãine zibale krasne libele. V pol uri je prisel na tratino nad hanom. Pod pristre‰jem je ãepel handÏija Pero ter pletel iz slame in vrbovih viter ko‰nico. Doãim je bil v nedeljo prazniãno obleãen, je danes kazala njegova obleka nekaj lukenj; stara albanska ãepica je leÏala kraj njega na tleh. Vilar je stopil k njemu in handÏiji se je razjasnilo lice, ker spomnil se je dobrih besed, ki jih je o tem gospodinu govoril Jovica. »Ti ima‰ paã malo gostov,« je rekel Vilar, ko mu je bil handÏija prinesel kavo. »Malo, bogme.« »Je li vredno, da sedi‰ in ãaka‰ tukaj ves dan?« »Zaradi kave bi ne ãakal, ampak tu doli za to skalino imam mlin ob Oskovi. Vãasi dobim kak‰no mletev iz Piliça.« 148 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Ti si iz Piliça?« »Iz pravoslavnega Piliça sem. A vse to, kar vidi‰: han, mlin, hi‰ica v Piliçu in njiva, vse to je Karavajiçevo, ki mu plaãujem tretjino. Dober ãlovek je Mitar Karavajiç, ki me je sprejel pod svojo streho, ko sem taval v najveãji bedi po Bosni.« Starec je potegnil s tak‰no silo za vitro, da se mu je utrgala. »Ali pridejo kaj drvarji s planine v tvoj han?« »Pridejo, v nedeljo popoldne radi pridejo. Preteklo noã sem imel gosta s Konj-planine.« »Ali noãuje‰ v hanu?« »Ne. In da noãujem, to noã ne bi hotel; tak‰en lopov je spal pod mojo streho. Pri‰el je snoãi, ko sem hotel zapreti, k meni razbojnik —« »Hajduk?« je hitro vpra‰al Vilar, ker hajduki, o katerih je toliko sli‰al in ãital, so ga zanimali. »Huj‰i nego hajduk. Pride in pravi: ,Pusti me, da noãujem v hanu. Glava me boli in dalje ne morem.’ — Tudi mene poboleva, pravim, da bi se ga iznebil. Idi spat k svojim tovari‰em v Medvedji Dol, pravim, lahko ‰e pride‰ gor. Bojim se, da mi zaÏge‰ han in mlin. Pa se ga nisem mogel otresti. ·e prosil me je, da mu delam po noãi dru‰ãino. Ne bi rekel, da je po‰ten ãlovek, kakr‰en si ti, ali to je lopov iz najniãemnej‰e rodbine v Bosni. Pijan je bil, obresten, bal sem se ga.« Pero je pljunil v stran. 149 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Kdo pa je bil?« »Atif Sarajlija, tisti, ki je pri vas vpisan, pa nikdar ne dela, samo pohajkuje. In danes je zopet vse jutro slonel pri meni, potem je ves dopoldan spal za plotom. Ni dve uri tega, kar je od‰el po dolini.« HandÏija je utihnil, Vilar si je dal prinesti vdrugiã kave. Pogostil je starca s svalãicami in ga vpra‰al to in ono, da bi mu razvezal jezik in mu vcepil zaupanje. Rad je poslu‰al njegovo mirno, preudarjeno govorjenje, njegovo blesteão in krepko srbsko besedo. Vrhutega je Ïelel spoznati, kako Ïive ljudje zunaj mesta. V mestu je paã nekaj sli‰al o Ïivljenju na kmetih, toda pripovedovali so mu ljudje, ki so imeli oblast v rokah, sedeli za obloÏeno mizo in s tega stali‰ãa sodili; zdaj hoãe vedeti, kaj govori in misli seljak. Vsako priliko je hotel porabiti, da se seznani z njegovim Ïivljenjem. Posebno se je zanimal za Atifa Sarajlijo. Domneval je, da mora biti ta ãlovek tanka nit v ‰iroki mreÏi policijstva. Kak‰en je, kje je, kaj dela? Navedel je besedo nanj, toda Pero o njem ni hotel ãrhniti, pri njegovem imenu je le pljuval v stran in odbijal z glavo. In poglobil se je v misli, kakor bi urejal nekaj v moÏganih, urejal tako, da izteãe v gladki besedi. Tu se je Vilar spomnil, kako ga je nekoã v Ïelezni‰kem vozu spravil v dolg pogovor Ïidovski agent, ki je od vsakega potnika rad kaj pozvedel in se ni dal odpraviti s kratkim odgovorom. Z vso spo‰tljivostjo 150 GOSPODIN FRANJO BESeDA se je Ïid okrenil k njemu, poloÏil dva prsta na ãelo ter vpra‰al z umiljenim glasom, kakor bi prosil za novãiã: »Oprostite, gospod, ali Ïe nisem imel te ãasti … m-da … ali se nisva Ïe videla v kavarni Central v Pragi?« Vilar je ‰el na lim ter prostodu‰no odgovoril, da v Pragi sploh ‰e nikdar bil ni, da je kranjska deÏela njegova domovina in je ‰tudiral na dunajski tehniki — sploh o vsem se je razblebetal, kar je hotel Ïid. S podobno diplomacijo se je Vilar obrnil k Peru. Pogledal je na njegovo albansko ãepico. »Jeli, ti nisi rojen v tem okraju, ti pohaja‰ iz juÏnih zemelj, od tam, kjer se Srbi stikajo z Arbanasi. Tvoj obraz kaÏe, da si nekje daleã doma.« »Jaz sem Hercegovec, iz Hercegovine sem se priselil sem. Glad in vstaja sta me pregnala od tam in ta dva sta mi tovari‰evala tudi v Bosni.« »Jeli davno temu?« »Davno, brate! Dnevi lete kakor ptica in leta kakor voda. Oj, da ve‰, kako sem se trudil za svojo rodbino in kak‰ni lopovi so Sarajlije! Danes nam vlada car ãastiti, ne veã sultan in svobodno lahko govorimo o svojem trpljenju.« Nagovor ,brat je znaãil, da se je govornik ogrel ob prijaznem in neprisiljenem vedenju mladega gospoda — tako je sklepal Vilar, priãakujoã, da se zdaj razgovori starec. Toda ni se zgodilo tako. Prinesel je bil tedaj mlad Bo‰njak, ki je bil morda Turek, lahko pa tudi 151 GOSPODIN FRANJO BESeDA cigan, meh Ïita na rami. Ta rjavi, sicer pa brhki ãlovek se je zavzel, ko je videl ‰vabskega gosta; kakor da ga je zapekla vest, je obstal na oglu hana in ni maral pod pristre‰je. HandÏija si je nasadil ãepico na glavo ter ‰el za onim v mlin. InÏenir je pogledal za Mu‰içem, ãigar hoja je bila opotekava kakor onih starih kmetskih ljudi, ki so znosili mnogo teÏkih ko‰ev na hrbtu. Ko se je bil povrnil Pero, ga je izku‰al zopet zaplesti v pogovor, rekoã: »Sli‰al sem o Atifu, da je ljut Turek, nepriljubljen pri ljudeh.« Pero je odgovoril: »Od vekov je bila pasja vsa rodbina Sarajlij. Sami morilci in poÏigalci. âuvaj se Atifa, gospodine, on vohuni in ovaja. Cele vasi spravlja v nesreão.« Po teh besedah je poãenil h ko‰nici ter jo zaãel iznova napletavati. Njegov obraz je bil teman, omrtvel. Gost je pu‰il in gledal na Perovo ãepico, gugajoão se nad suhim tilnikom. Veã ni bilo mogoãe spraviti iz njega po‰tene besede. Vilar bi bil rad kaj zvedel o deklici, ki jo je videl v nedeljo v hanu, o Jovici, a ni se upal vpra‰ati, tako ãemeren se mu je zdel Mu‰iç. Hotel je zopet navesti pogovor na Atifa, toda handÏija je pri tem imenu stresel glavo ter odsekal: »Muãno je z volkovi lokati vodo.« InÏenir ni vedel, ali se nana‰ajo te pikre besede nanj ali na Sarajlijo. Umolknil je. Kmalu je plaãal in se vrnil po dolini domov. 152 GOSPODIN FRANJO BESeDA Ko je pri‰el zveãer k svoji kolibi, se je skoraj prestra‰il ãloveka, ki se je v kotu pri durih visoko vzravnal in v pozdrav segel k turbanu. »Kdo si?« je gromko vpra‰al inÏenir. Od onega v temi je nekaj hrknilo, kakor bi zakrulil ‰ãetinec. »Kdo si, pravim!« je ponovil Vilar in poloÏil roko na revolver. »Jaz sem. V temo nikar ne streljaj!« »Kdo je ‚jaz’?« »Atif Sarajlija,« je odgovoril oni ter stopil iz teme v mrak. Vilar je odklenil vrata svoje sobe in mignil onemu, da vstopi. Atif je moral nekoliko poniÏati glavo, da ni zadel ob poãezni tram. Zavalil se je v sobo in okni sta za‰klepetali. Nekak‰en duh po plesnivi obleki je udaril od njega. Vilar ga je premeril od nog do glave. Prvi hip ga je zazeblo na du‰i ob ãloveku, o katerem gre tak slab glas po okraju. — Morda je on provzroãil, da so kmetom v vasi za Majevico-planino zaplenili ono Ïivino, ki so jo pretekli teden prodali v Tuzli — je premi‰ljeval maloprej na poti iz Mu‰içevega hana. Prikrito mu je pokazal svojo nezaupnost s tem, da si ni odpel revolverja. »Ti dobi‰ od mene drvarsko plaão a?« mu je rekel, ostro ga opazujoã in drÏeã tok z revolverjem pred seboj. 153 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Pazni‰ko plaão dobivam,« je odgovoril Atif in zatrepetal z nemirnimi oãmi, v katerih so begale sence zlobe in o‰abnosti. — Zloãini lepe na njem, in jaz po‰tenjak moram imeti z njim opravka, ne da bi mu smel javno pokazati svoje zaniãevanje — je pomislil Vilar. Odprl je omarico ter vzel plaãilno knjigo. »Za dva tedna dobi‰.« Na‰tel mu je denar. »Potrdi mi s svojim podpisom, da si prejel!« Atif je pomoãil pero v tinto, si namazal kazalec ter ga pritisnil na predloÏeni mu papir. Tak‰en je bil njegov podpis. »Kje si bil toliko ãasa?« je vpra‰al Vilar, ko je bil zaprl omarico. »V konaku.« »Kaj tam dela‰, ko pisati ne zna‰?« »Pisarne ne pometam, obleke ne snaÏim, deci ne otiram nosov. Tudi vetra ne lovim.« »Nekak‰en posel vendar ima‰, sicer bi ti ne ‰teli tako lepe plaãe.« Atif se je lokavo nasmehnil in drgajoã s kazalcem po bujnem ‰opu las, ki mu je ‰trlel izpod brhkega turbana, je vaÏno rekel: »Gospodine, jaz i speã gledam kakor zajec.« »Bogme, lepa lastnost, ãedna zmoÏnost,« je govoril inÏenir s sarkazmom na obrazu. »Vsaka sposobnost je dobra, ako po‰teno preÏivi gospodarja. Videl sem ljudi, ki umejo s trebuhom plesati. Na tak naãin si sluÏijo svoj 154 GOSPODIN FRANJO BESeDA kruh. Navadno dela glava ali roka za vse na‰e potreb‰ãine, in glej — ti dela‰ z oãmi. Pa zakaj te ne nastanijo v konaku? Tam bi bilo ugodneje zate nego tu med drvarji? åemu hodi‰ tako dolgo pot iz mesta do sem in nazaj?« »Kdor me je poklical v sluÏbo, Ïe ve, zakaj.« »Gotovo. Sli‰al sem o tebi, da si po‰tenjak.« »Ljudje ne govore dobrega o meni in jaz ne o njih. Svoje ukaze dobivam v konaku in po njih se ravnam. âemu naj dremljem, ako lahko spavam? Vsak na svoj mlin vodo navraãa in vsaka ptica se s svojim kljunom hrani in brani.« »In vsak konj k sebi grebe seno. VaÏen in teÏak posel ima‰. Konaku in narodu lahko koristi‰, ako hoãe‰ biti vesten.« »Dober konj tudi brez ostrog dva plota preskoãi.« »Gotovo, gotovo.« Zdajci se je zasli‰al iz sosednje sobe Bierkopfov hre‰ãeãi glas: »Sit pes tudi na zvezde laja. Hahaha!« Ker so bile stene lesene, je gozdar ves pogovor sli‰al. »Pa ne zalaja, dokler se mu ne stopi na rep,« je pikro odgovoril Vilar. Atif Sarajlija se je izma‰il in izvalil iz sobe tako neokretno, kakor je bil pri‰el. 155 BESeDA GOSPODIN FRANJO 10. T eden pozneje je Vilar jahal prvikrat v Tuzlo. Z njim se je peljal Marko Krpica po Ïivila v han ob Spreãi. Samojlo je Ïe od daleã videl voz in gospoda na konju, zato je ‰el pred hi‰o naproti. Zaprhutal je s kaftanom, zakrilil z rokama, rekoã, da ga veseli, ker ima opravka s tak‰nim uglednim gospodom, ki se je mnogo uãil in ve, kako se treba vesti z najodliãnej‰o gospodo in s preprostim ljudstvom. Potem je pravil, kako so cene pri Ïivilih padle, najbrÏ vsled vladnega pritiska na Ïitno borzo — Vilar o tak‰nih stvareh ni imel pojma — in pa zaradi lanske dobre letine v Ameriki. Zato zniÏa ceno Ïivil precej za deset odstotkov. In prihodnji mesec pride novo zniÏanje, ker tudi letos Ïita lepo kaÏejo. Vilar je priljudno poslu‰ajoã vihal brk, se nasmihaval z blesteãimi oãmi in kimal. Ves sreãen je bil, da mu je pri‰el Ïid tako radovoljno v‰tric in se ni bilo treba niã pogajati. Tudi Ïivila, ki jih je naloÏil, so bila vseskozi dobra, kakor je bilo dobrih Ïe par dobav. »Tako mora vedno ostati, oãka Samojlo!« je zabiãal Ïidu, ki je priskoãil in se zaklel pri vseh oãakih in prerokih, da nobenemu drugemu ni delavska blaginja tako na srcu kakor ba‰ njemu in da le on ustreÏe vsem 156 GOSPODIN FRANJO BESeDA zahtevam brezpogojno in nesebiãno, ker delavec naj Ïivi udobno in prihrani naj si kaj za stara leta. Kaftan bi slekel in podaril delavcu-trpinu. Vilar se je ‰kodoÏeljno in veselo muzal, ko je odpravljal hlapca z vozom nazaj, videã, da Samojlo ni dodal ni ene zlatoglavke, ni primaknil ne pol griÏljaja bifteka. Paã je podtaknil v hlapãev Ïep stekleniãico Ïganja, pa ob tak‰no malenkost se inÏenir ni maral obregniti. Najraj‰i bi se bil precej povrnil na Konj-planino, sklical delavce in jim povedal o svojih uspehih. No po njegovem poslovniku ga je klicala dolÏnost naprej v Tuzlo po denarno zalogo in nekaj denarnih po‰iljatev so mu izroãili drvarji za po‰to. Mujezini so z minaretov klicali Alahove vernike k opoldanski molitvi, ko je po Saparijevi ulici prijahal v Tuzlo. Pred kazinskim vrtom je stala gruãa ãastnikov, ki so ga veselo pozdravili. Oni, s katerimi se je bil najbolj seznanil, so ga. povabili, naj pride na obed v kazino. Pa je raj‰i kosil pri Agularju, ker je bil ves pra‰en in znojen in ga je utrudila dolga jeÏa. »Zveãer pridem v kazino,« je obljubil. Popoldne je ‰el na po‰to in v konak. Na‰teli so mu kopo denarja, vrhutega pa ‰e kopico znamk. S tak‰nimi kositarskimi znamkami je imel sitnosti pri drvarjih, ko je prvikrat delil plaão; zabavljaje so jih sprejemali. Vsaka znamka se je raãunala za 15 novãiãev, za vsak drugi dan je moral drvar eno vzeti mesto denarja. Pri Samojlu je z 157 GOSPODIN FRANJO BESeDA znamkami lahko kupil, kar je hotel, obleko ali pijaão. To ugodnost je imel Ïid s kontraktom zajamãeno. »S temi znamkami so drvarji navezani na liferanta, ki jim prodaja, kar hoãe,« je rekel Vilar, ko je bil pre‰tel zalogo. Ple‰asti uradnik, ki je imel z njim opravka, ga je debelo pogledal, kakor bi ga bilo osupnilo, da si upa ãlovek, ki je ‰e le pred dobrim tednom stopil v bosensko sluÏbo, Ïe kritikovati. Namrdnil je usta, vzel pero ter ‰iroko sedel k mizi, ãe‰: Brbljaj, kar hoãe‰, a jaz v sluÏbi ne smem. Gredoã iz konaka, je na hodniku naletel na Hrena, ki ga je pokaral, da ga zadnjiã niã ni posetil na domu, pa ga je precej tudi opraviãil z besedami: »Posla si imel v konaku in z gospodo v kazini — kaj pa! Malo si se vlaãil z lepimi damami, z Ljubico, Katico, Kaliopo — tako da ni ostalo niã ãasa zame.« MeÏe z desnim oãesom, je levo uprl vanj, kakor bi mu hotel do kraja raziskati notranjost. »V kazini sem gledal po tebi. Kaj ti nikoli ne gre‰ v kazino?« je vpra‰al Vilar. »Kadar moram, grem, pa se dolgoãasim pri tisti visoki gospodi in komaj ãakam, da pridem zopet k svoji rodbini. Ve‰ kaj, ti mora‰ danes na moj dom. S pristnim cviãkom ti lahko posluÏim in morda bo ‰e kaj drugega. Bodi do veãera moj gost, potem gre‰ ‰e vedno lahko v kazino.« 158 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Tudi mene ne mika ba‰ v kazino, toda odno‰aji so tak‰ni, da se moram pokazati.« Hren je vedel Vilarja po pra‰ni, umazani in ozki ulici, ki se je vila med dolgimi stenami lesene, ãrvive in vegaste ograje. Nobena hi‰a ni stala tik ob ulici, paã pa tu in tam lesena gospodarska poslopja; ãlove‰ka bivali‰ãa so bila pomaknjena proã od ceste ter so ji kazala svoja hrbti‰ãa, doãim so bila proãelja obrnjena na vrte; kar je gledalo oken na ulico, vsa so bila zamreÏena. »V tej ulici prebivajo sami Turki in tu sem si najel stanovanje,« je rekel Hren, ko sta postala pred vrati, vdelanimi v ograjo. »Kako se imenuje ta ulica?« je vpra‰al Vilar. »Kaisersheimbova, po nekem generalu.« »Kako si more domaãin zapomniti tak‰no ime?« »Pst, pst! V Bosni ni dovoljena tak‰na kritika,« ga je pouãil Hren. Stopila sta na vrt. Pred njima je stala sredi sadnega drevja ‰e dobro ohranjena zidana hi‰a. Na enem koncu se je hi‰e ti‰ãala hladnica, na drugem raztrgano gumno in hlev. Pod drevjem je rastla sveÏa trava, tu in tam pohojena in poleÏana. Polovico vrta so pokrivale gredice in tori‰ãa, kjer je rastla razliãna zelenjava. No predno je mogel Vilar vse razbrati, se je pojavila izza ogla Ïenska, okrogloliãna, polnoudna in zdravobojna, s peharjem polnim fiÏola v stroãju in kumar. 159 GOSPODIN FRANJO BESeDA Hren je predstavljal. InÏenir se je priklonil in molel prijetni Ïenski roko. »Oh, gospod inÏenir, saj vam ne morem podati roke. Glejte, kak‰na je! Delala sem na vrtu.« »Niã ne de, gospa. Lepa je, k veãjemu ima ãastni znak dela na sebi.« In Vilar je stisnil podano desnico. Zelo mu je ugajalo njeno neprisiljeno, odkrito vedenje, njena milozvoãna slovenska govorica mu je udarila v srce. »Kaj pa delajo otroci?« je vpra‰al Hren, poloÏiv‰i roko na njeno ramo. »Mi‰ka spi, fanta se pa igrata poleg nje.« Hren ji je nekaj po‰epetal, na kar je stopila v hi‰o. Potem je razkazal gostu ves vrt. Za razpadajoãim hlevom je bilo nekaj visoko ograjenega sveta; to je bil kurnjak, kjer je brskalo in se kopalo v prahu vse polno perutnine. V hi‰i je vedel gosta po vseh oddelkih. Pritliãje je bilo nepriljudno, temno, z majhnimi okenci in razpraskanim debelim zidovjem. Poleg prazne sobe sta se nahajali tu dve shrambi. Na pragu ene je ãepela in straÏila velika maãka. Skripajoãe lesene stopnice, ne vzidane, ampak prosto poloÏene, so drÏale iz veÏe v prvo nadstropje, ki je bilo ‰ir‰e nego pritliãje. Tu je bilo vse svetlo, vse v velikih oknih, s katerih je bilo sneto leseno omreÏje. Dve peãici, kakor dva na vrhu prisekana stoÏca, sestavljeni iz samih glinastih lonãkov, sta pozimi greli zraãni sobi, sprejemnico in spalnico. Na masivnem podzidju pritliã160 GOSPODIN FRANJO BESeDA ja so stali komaj za ped debeli zidovi prvega nadstropja; pozimi jih je bilo treba prepreãi z bosenskimi preprogami iz kozje volne, da so drÏali toploto. Poleg peci v spalnici se je nahajal z gladkimi deskami oddeljen prostor, podoben ‰iroki omari. »Kopali‰ãe za tur‰ko bulo, a zdaj shramba za obleko,« je razlagal Hren. Pohi‰tvo je bilo mimo posteljne oprave preprosto, pa liãno. V tistih ãasih oblast ni rada videla, ãe je za uradnikom ali ãastnikom ‰la njegova rodbina v zasedene deÏele, prevoznine za rodbinske ãlane in za prtljago ni plaãevala, prevozni podjetniki pohi‰tva niso prevaÏali, zato se je moral onkraj Save vsak zadovoljiti s tem, kar je dobil na mestu in kar je izumila njegova glava. Hren si je napravil in nabavil toliko pohi‰tva, kolikor ga je trebalo. V vsaki sobi je stala zofa, ki je priãala o iznajdljivosti in praktiãnosti obeh zakonskih. On ju je zbil iz dveh starih zabojev, ona ju je natrpala s senom in prevlekla z zelenkastim pli‰em. Prav tako enostavno sta bili zgrajeni noãni omarici in umivalnik: navadni zabojãki z zelenkastimi zastorci in prevlekami. Obe hi‰ni omari je v davnih ãasih izgotovil soliden tur‰ki mizar in ju ozalj‰al z arabeskami; Hren ju je kupil od uradnika, ki so ga pognali iz Bosne, ker je hotel preveã okupirati zase in se po neprevidnosti dal zasaãiti; veliãavo in resno sta stali ob steni posteljama nasproti, kakor bi nadzorovali vse ostalo pohi‰tvo. 161 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Gospod inÏenir, zdaj poglejte pa ‰e v na‰o otro‰ko sobo,« je zaÏgolela gospa Hrenova, vesela, da je gost neprestano hvalil njeno stanovanje. ·li so preko lesenega mostovÏa, ãigar tla so se svetila v sveÏi belini, ter stopili v majhno sobo, kjer je dihalo in soplo troje otrok. Nastopili so tisti mehki in blazeni trenotki Ïivljenja, ko star‰i v radosti in sreãi iztegujejo roke k otrokom in otroci k njim, ko se zde roditeljske dolÏnosti ‰e lahke in pretemni eblaki sebiãnosti ‰e niso padli na otro‰ki udana srca. »Glej, prijatelj, mojo drobnjav! Ta je moj Mirko, najstarej‰i; on bo nekoã ‰kof, pravi Minka,« in Hren je prijel vitkega deãka za glavo ter ga pritisnil k svojemu kolenu. »Zato preide rodoplod na tegale Stanka« — Hren je mlaj‰ega krepkej‰ega deãka prijel za neÏno u‰esce — »in ona v zibelki je za nameãek, devica Nata‰a, moja najmlaj‰a pritiklina. Zaradi malenkostnih razmer in obsegov jo imenujemo Mi‰ka. No, prvovrstna krasotica je moja Mi‰ka.« Hrenovka je dvignila to prvovrstno krasotico, ki je z noskom strastno zaãela riti v materine grudi. Mati je srameÏljivo stopila k oknu. »Kak‰na imena je izbrala temu drobiÏu! Pa ime je prazen zvok, glavna stvar je, da mi ostane golazen krepka in zdrava.« »Krasno deco ima‰, prijatelj,« je pohvalil Vilar in, skloniv‰i se k deãkoma, je vsakega pogladil, poboÏal in na lahno v‰ãipnil v roÏnata liãica. 162 GOSPODIN FRANJO BESeDA Gospodinja je prinesla vina, kruha, sira in klobas ter prisedla na zofo. »Najprvo kruha in soli, gospod inÏenir — po slovanskem obiãaju,« je rekla. »Vidi‰, kak‰na Slovanka je? Uh, ta bo vzgojila otroke, ki kdaj ‰e prebrnejo nepobolj‰ljivo vlado in kar je v sose‰ãini.« »Ti se norãuje‰, ali jaz ti povem, da so otroci moji in jih vzgojim po svojih nazorih. âe ostanemo v Bosni, nauãe se hrvatskega oziroma srbskega jezika v ‰oli in pri drugih otrocih, pri meni pa slovenskega. Ta dva jezika se morata v njih du‰ah svetiti na prvem mestu, njih srca glas bo govoril v teh jezikih.« »Drr-drr — kaj pa nem‰ãina?« Hren je priprl desno oko in pomembno zrl na Vilarja. »âe bo treba, naj se je uãita toliko, da zado‰ãa za vsakdanji kruh in za vse tisto, kar s srcem nima opraviti.« Gospa je ponudila inÏenirju od vsega, kar je bilo na mizi. Segli so po jedilih in pijaãi. Hren je mnogo govoril, najveã o svoji preteklosti. Pravil je, v kak‰ni rev‰ãini je ‰tudiral par razredov na ljubljanski realki, kako so ga pustili skopi domaãi ljudje na smodi‰ãu prav takrat, ko je bil dobil veselje do uãenja, kako je postal trgovski pomoãnik in pri‰el kmalu po okupaciji v Bosno za davãnega praktikanta. 163 GOSPODIN FRANJO BESeDA Gospa je vpra‰ala inÏenirja, ãe mu je kaj dolgãas v gozdu, na kar je zaãel hvaliti veliãastvo svojih pragozdov. Za‰el je na svojo administracijo in povedal, kako se mu je posreãilo, zniÏati ceno za delavsko hrano. In konãal je: »·e nekaj moram odpraviti — tiste znamke, ki jih dobivajo delavci mesto denarja, da z njimi kupujejo pri zaloÏniku.« »To je ogrski sistem, tako ravnajo ogrski Ïidi z delavci. Tega ne odpravi‰ izlepa.« »Z novo pogodbo morda vendar pojde. Kontrakt z Ïidom izteãe prihodnje leto. Jaz sem proti korupciji v velikem in malem.« »Bog ti pomagaj, ako se bo‰ pri nas zaganjal vanjo. — Oprosti, prijatelj, da se ob takozvane razmere ne zadevam rad. Dasi stoji hi‰a sredi vrta in smo na samem, imajo stene vendar u‰esa. Bil je tu sodni uradnik, ki je zaãel javno kritikovati to in ono, ali so ga kmalu spravili preko Save. Tu je najpametneje: prst na usta kakor sv. Janez Nepomuãan.« »Jaz se ne bojim stenskih u‰es in kadar vidim nasilje, ne morem molãati.« »Tebi je lahko, France. Z inÏenirskim znanjem so ti odprti vsi deli sveta, prav kakor duhovniku, ki bere ma‰o lahko sredi Afrike. Na Balkanu merijo Ïeleznice vzdolÏ in poãez in nastavljajo inÏenirje iz vseh kotov Evrope.« 164 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Kakor bi bil vzel to misel iz mojih moÏgan. Menim, da mi bo Konj-planina le kratka postojanka.« »Vidi‰, ti si svoboden na vse strani, a jaz sem privezan morda za vse Ïive dni na to svojo sluÏbo, zato hvalim vse, kar vidim. Je Ïena, so otroci — glej, to mi stoji noã in dan pred oãmi.« »Tato,« je viknil zdajci Mirko iz kota, »Stanko pa ‰e ne ve, zakaj je ura —« »Mu pa ti povej!« je malomarno odgovoril Hren. »Znaj, ura je zato, da se nanjo pogleda,« je lepetal deãek. Gospa je vpra‰ala, ãe je mnogo divjaãine na Konjplanini. Vilar se je spomnil Katice, se nasmehnil in pritrdil, da so medvedje, volkovi in — divji pra‰iãi. »Onda pijmo na medvedovo koÏo,« se je vme‰al Hren. »Na koÏo prvega medveda, ki ga poãi‰, se naroãim jaz. Minkec me vedno nadleguje, naj kupim medvedjo koÏo za predlogo k postelji.« »Glejte, kako je na‰e stanovanje preprosto. Ni enega paradnega komada nimamo.« »Kaj pa otroci? Ali niso najlep‰i okrasek vsake rodbinske sobe?« je rekel Vilar. Gospa je svoji prvovrstni krasotici poljubila usteca, gospodar je pohvalil svoje stanovanje ter povedal, da je najel hi‰o z vrtom vred za majhno od‰kodnino od age, ki upravlja premoÏenje bega, izseliv‰ega se v Anatolijo. 165 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Se li moãno sele Turki?« »Dosti jih je pobralo ‰ila in kopita. Kje bi dobili vsi uradniki in ãastniki prostora, da se nam niso ognili Turki!« »âudno. BeÏe pred ·vabo noter dol za Carigrad. Kak‰na malodu‰nost je to, da beÏe in prepuste rodno zemljo kolonistom, ki jo dobe zastonj. Vsi protesti, ki jih po‰iljajo iz tujine proti zasedbi, ne zaleÏejo niã — kakor bi skozi steklo lizal med. Doma naj bi ostali, iz rodne zemlje naj bi pili moã. S ãim veãjo moãjo polaga‰ vanjo, tem veãjo moã ti vraãa. Kdor bo imel v Bosni silnej‰i vpliv na rodovitno grudo, tisti bo vladal. Vselej premaga silnej‰i vpliv. Oni, ki se selijo v inozemstvo, delajo v pogubo domovine in na roko onim, ki jo hoãejo porobiti.« Hrenov obraz se je omraãil, ker mu ni ugajalo Vilarjevo modrovanje; poslu‰al ga je odprtih ust, sukal in podrgetaval je z glavo, naposled je odgovoril: »Najbolj‰e bo, ako gredo vsi Bo‰njaki iz deÏele in mi naselimo sem na‰e ljudi.« Slabo je naletel pri inÏenirju. »Hvala za te na‰e ljudi, ki stoje v ‰vabski sluÏbi. Slovenec in âeh prideta sem, da sluÏita germanizaciji, a najveãji ·vaba je Poljak, ker se najbolj sili, da bi vr‰il nem‰ko ritje proti vzhodu in jugu.« 166 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Gospod inÏenir govori ãisto resnico,« je rekla gospa Hrenova, »ti ljudje, ki se shajajo vsak veãer v kazini, niso sposobni, da bi ‰irili kulturo, ker je sami nimajo. Marsikak‰en odstavãek bi lahko povedala o njih vedenju, pa raj‰i molãim.« Hren jo je debelo pogledal. »Prav ima‰, Minkec, da molãi‰. Saj dolgo ne bo‰.« Potem je prijel za kozarec in napil gostu, meneã, da s tem prepreãi nevarne politiãne pogovore. Toda Vilar je bil na svojem tiru ter je hotel govoriti. Hren pa je vstal, da gre vun. Vilar je ostal sam, ker gospa se je opraviãila, da mora previti Mi‰ko, ter stopila v sosedno sobo. Pusto mu je bilo v mislih vsled razgretih besed, ki jih je govoril v veter. Dve podstavki sta mogoãi — tako je premi‰ljeval: ali so bosenske razmere res tako zmedene in krute, da je nevarno, javno izpregovoriti o njih, ali je pa ta Hren brez vzroka pla‰ljivec prve vrste. Odlomimo od vsake podstavke drobec, pa dobimo razmere, kakr‰ne so povsod: uprava samopa‰na, uradniki bojazljivi in sebiãni — oboje je povsod tako. »Tata so rekli — so rekli —« je za‰ãebetal zdajci Stankov tanki glasek. Sedeã na tleh, je deãek dvignil svetlolaso glavico proti tujcu, raz‰iril oãi, odprl usteca ter povedal, pa precej je na‰obil ustnici, ker ni hotela misel do kraja na dan. 167 GOSPODIN FRANJO BESeDA »No kaj so rekli tata, povej, Stanko!« je milo povzbudil Vilar. Deãek se je posmejal tujemu ãloveku in svoji neizraÏeni misli ter se povalil na podnice. Tedaj je Mirko pomogel bratãevi domi‰ljiji. »Tata so rekli, da kupijo tak‰no uro, kakr‰no imajo pri Grgiçevih — s kukavico.« I on se je zavalil k bratcu na tla. Vilar je zaãutil, kakor Ïe veãkrat po dovr‰enem visoko‰olskem uãenju, da nekaj pogre‰a, da njegovo Ïivljenje ni prav uravnano, da mu nedostaje druÏice in srãkanih otro‰kih obrazov. Ta obãutek je priplaval na povr‰je, priplaval iz morja misli in pognal vse drugo nazaj v morje nazavestnosti: skrhala se je za hip narodna misel, propadel ãut usmiljenja, otemnel je celo nagon in ambicija do neumornega dela, kadar je zaãel sanjati o rodbinski sreãi. Plavale so te sanje vrhu morja, vse je cvetelo v njih, obetale so obilo sadja za vso dobo do konca dni. Oklepal se je teh sanj, dokler mu niso u‰le v vrveÏu zamotanega du‰evnega delovanja. Tako se mu je zgodilo mnogokrat, a tisti veãer ga Ïelje po rodbinski sreãi niso zapustile. Nalezel se jih je bil pri Hrenovih. Ko se je povrnil gospodar in precej za njim njegova soproga brez Mi‰ke, se jima je prijazno nasmejal. Poznal je, da s temi sreãnimi ljudmi ni treba govoriti o politiki; ti so se ukerili kraj korita, za nobeno ceno ga ne zapuste; bob bi metal v steno, kdor bi jih spravljal proã, in pregre‰il bi se tisti, ki bi jim kalil mir. Z meni‰kim kla168 GOSPODIN FRANJO BESeDA tivitezom Jovico bo govoril o politiki, v grabeÏljivega Bierkopfa in v varalico Samojla se bo zaganjal, po‰tenjaka Hrena bo pustil na miru. »Resniãno ti povem, prijatelj, da ti zavidam v tvoji rodbinski sreãi,« je povzel Vilar. »Pa se i ti oÏeni, bo‰ Ïe videl,« je govoril malomarno Hren, trpajoã pipo. »Hoãe‰ li pipo, France?« »Hvala! Z gospejnim dovoljenjem si naÏgem svalãico.« Gospodinja je postavila na mizo pepelnjak. »Ba‰ slabo se mi ne godi,« je pravil Hren, ko je bil prisedel, »v volni se pa tudi ne valjam. Otrok bo preveã. Trije so Ïe tu in ‰tevilka ãetrta —« Pridurnil je oko in se namuznil proti Ïeni. Ta ga je oplazila z brisalko, potem pa ‰e okrcala s primernimi besedami. Vilar je dolgo ostal pri Hrenovih, a ni se dolgoãasil. Udobno je sedel na zofi, smehljajoã se je poslu‰al zakonsko dvojico, ki se je nadalje prerekala, da bi zabavala njega, gosta, prerekala tako, da je iz vsake nagajive besede vrela topla ljubezen. V sobi se je zaãelo mraãiti. Gospodinja je vstala, da priÏge luã. Tudi Vilar je vstal ter pogledal na uro. »Reãi moram, da je zelo prijetno pri vas. V kazini med uniformami mi ne bo tako. Pa ãlovek mora.« »Le ‰e pridite, gospod inÏenir, ako vam ugaja pri nas,« je rekla gospa. 169 GOSPODIN FRANJO BESeDA »France, vsak dan si nam mil in drag. Ne pozabi nas!« je rekel Hren. Vilar se je poslovil. Zakonska sta ga spremila do vrtne ograje. 170 BESeDA GOSPODIN FRANJO 11. G redoã v kazinsko dvorano, je premi‰ljeval o zakonski sreãi, kakr‰no je videl pri Hrenovih. ,To bi bilo kaj drugega, ko bi na ãloveka pod Konj-planino gledale tak‰ne mehke, svetle in umne Minkine oãi! Pozabil bi na vse sitnosti, na Bierkopfa in na paznika. In otroci bi morali biti, ko me moje srce tako zelo vleãe k njim. OÏeniti se bo treba, France!’ Tako je govoril sam v sebi. Ni mu ugajalo, da se nocoj v kazini ni nahajala nobena dama. Bil je mo‰ki veãer, dame so bile izkljuãene, ker so mo‰ki hoteli vsak teden enkrat biti sami, da svobobno lahko govore in — kvantajo. Ko ga je brigadir zagledal pri vratih, ga je poklical k sebi. »Nekaj bi vas poprosil, gospod inÏenir,« je govoril general in mu ponudil stol kraj sebe. »V pravem ãasu ste pri‰li v na‰ kraj. Rad bi imel ãez Jalo trden most na Golo Brdo. Îe dva so mi postavili moji pionirji, pa oba je vzel vrag, oziroma odnesla voda. Tako je, ako se mojsterskaza loti dela, ki se ga ni uãil. ·koda denarja. Da vam na kratko povem: pisal sem v Sarajevo, da mi nakaÏejo denarja, gotovo bodo ugodili. Ko se to zgodi, dam napeljat lesa in kamenja, potem zaãnem graditi. Vas pa prosim, 171 GOSPODIN FRANJO BESeDA da sodelujete pri tej stavbi. Gospod naãelnik je bil tako prijazen in mi je vas dal na razpolago za to obãekoristno delo. Kaj ne?« General je prenesel svoje medle oãi od Vilarja na pl. Pesterja, ki je pazno poslu‰al in leno kimal. »Gospod inÏenir, to je ãastni posel, ki vas ãaka,« je rekel naãelnik. »Ker visoka voja‰ka oblast Ïeli va‰ega sodelovanja, sem precej obljubil. Menim, da ne bo na kvar va‰emu poslovanju pri delavski koloniji, ako tudi mesec ali dva ostanete v mestu. Tiste administrativne posle oddaste za ta ãas gozdarju Bierkopfu«. »O, âumurpa‰a je po‰ten in delaven ãlovek, on vse sam opravi,« je z mehkozveneãim glasom rekel mlad nadporoãnik, ki je sedel pri tisti mizi generalu nasproti. Njegove prijetne oãi so se izzivalno uprle na Vilarja. Ker se ta ni spomnil, da bi bil Ïe kdaj videl tega nadporoãnika, je hitro vstal, pomolil desnico ãez mizo in se predstavil. Oni se je urno odzval ter se imenoval: »Pl. Merks, brigadni adjutant. Me zelo veseli!« Potem je sladko pristavil: »Tu so tak‰ne ãudne razmere, da moramo vojaki in civilisti delati z roko v roko.« »Posebne razmere, izjemno stanje,« je potrdil general. »Menim, da delo ne bo trajalo tako dolgo; temelja za most bosta kmalu postavljena in to je glavna stvar; vse drugo zma‰ijo pionirji sami. Tu v Bosni mora biti ãlovek vse: zidar, tesar, uãitelj in ne vem, kaj ‰e vse.« »Profos,« je maliciozno pristavil naãelnik. 172 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Tudi to,« je potrdil general, nekoliko izbegan, zakaj naãelnik mu je z ono besedo oãital, da se vse preveã bavi z zdravstvenimi razmerami v jetni‰nici, ki je bila za vojake in civiliste pod eno streho. Obrnil se je zopet k Vilarju: »Sicer se mi pa zdi, da vam bo prijetneje bivati v mestu nego zunaj v gozdni pu‰ãavi.« »Prijatelj sem prirode, zato pu‰ãobe v gozdu ne poznam. Posebno v tem ãasu ne, gospod general.« »Kaj ne, kak‰na bujna vegetacija, prav tropiãna.« »Saj je lahko, ko je deÏela tako oblagodarjena z vodo. Vse kaj drugega nego kamenita Hercegovina,« je izpopolnil generala njegov adjutant. »Kadar zaãnemo z mostom, vam pravoãasno sporoãim. Ali vam je prav?« »Prav, gospod general.« Ljubil je gozd, samoto, a rad bo tem visokim ljudem pokazal, kaj ume, da ni samo ‰tevilãni vrabec. Poleg generala je sedel star polkovnik s ple‰o do tilnika, njemu nasproti pa stotnik Hvalibogovski. Prvi je obrnjen h generalu udano gledal na njegovi ustnici; kazalo se je, da skromno priãakuje ãasa, ko pride tudi on do besede; drugi je, pod pazduhama zataknjenih rok, nagubanãen in skrãen, sedel globoko v stolu ter strmel na mizo. V generalovi navzoãnosti je bil vselej zami‰ljen in nem kakor tur‰ki hadÏija, kadar premi‰ljuje o svoji poti v Meko. 173 GOSPODIN FRANJO BESeDA Pl. Pester je zaãel govoriti, kak‰en blagoslov so za deÏelo mostovi in dobre ceste, kako se dvigajo mesta. General se je hitro vnel za blagoslov cest, mostov in Ïeleznic, ker se po njih vojne kolone lahko pomikajo naprej, glede mest pa je omenil, da si dosedaj ‰e noben Bo‰njak ni postavil v mestu nove hi‰e, podirajo in zidajo le tujci, ki so se polastili veãje trgovine. »Treba bo, da se kaj stori za mase ljudstva, da se gradijo ‰ole, se dvigne Ïivinoreja, poljedestvo, domaãa obrt ter omeji izseljevanje. Z davãnim vijakom ne pritegnemo ljudstva nase. SovraÏi nas, ogiblje se nas in na‰ih prireditev.« Vilar je kimal, ker visoka oseba se je izraÏala skoraj tako kakor agitator Jovica. Naãelnik je topo strmel v mizo, ker ni mu bila po godu kritika, ki je merila proti vladajoãemu sistemu, v katerem se je sam izvrstno poãutil. Sploh ni mogel sli‰ati besede ,tujec’ od osebe, ki sama ni bila doma v Bosni, pa Ïe celo ne. Zdela se mu je oskrunitev njegovega visokega poklica. Vedel je, da tiãi v generalu nekaj antisemita in da razumeva pod tujci priseljene Ïide, ki so vzeli v Bosni trgovino v roke in postavljajo hi‰e, vedel je, da general sovraÏi posebno one Ïidovske tujce, ki so se vtihotapili v bosenske urade in se tam po pa‰evsko vedejo. Ker mu je bilo pa tudi znano, da so v generala nekaj z Dunaja podregnili in se Ïe pripravlja na dosto174 GOSPODIN FRANJO BESeDA jen odhod v zasluÏeni pokoj, ga ni mnogo uvaÏeval in se je vãasi osmelil k ugovoru. »Najprej je treba ljudstvo navaditi na‰ega reda, da spo‰tuje na‰e naprave, da razume na‰e intencije,« je rekel. General se je lahno posmejal in tega smehljaja se je navzelo troje lic: pl. Merks, polkovnik in Hvalibogovski. »Na‰e intencije morajo biti tak‰ne, da bo imelo domaãe ljudstvo kaj prida od njih. Po mojih nazorih bi se moralo 15 ali 20 let po zasedbi na kakr‰ensibodi naãin oceniti ljudsko blagostanje. Namreã dognati bi se moralo, koliko ima deÏela veã Ïivine, veã denarja v denarnih zavodih, Ïive li domaãi ljudje bolje nego prej, se li poÏlahtnjuje ãlove‰ko pleme, koliko se veã pridela. Nam, ki smo se sem priselili, se godi tu prav dobro, doãim blagostanje domaãinov pada. Kaj pomagajo po mestih lepe ulice, nove zgradbe, ‰etali‰ãa in igrali‰ãa, ãe pa narod sam niãesar nima od tega.« Pl. Merks je komaj vidno pritrdil z glavo, dasi je bil popolnoma nasprotnih nazorov. »Dovolite, gospod general, moje mnenje je pa to, da moramo poprej dvigniti mesta, in iz mest se bo kultura ‰irila tudi na kmete,« je povzel naãelnik. »Ako doãakamo. Sicer pa mestna kultura ni za kmete. Ni vse za vse.« »Îal, da treba trmastemu narodu vsiljevati to, kar mu je koristno.« 175 GOSPODIN FRANJO BESeDA General se je uprl z rokama ob bok ter se nagnil na stran, bodisi da je markiral kak‰no notranjo bolezen, bodisi da se je hotel oddaljiti od nepriljubljenega naãelnika. Vselej mu je bilo Ïal, kadar je v njegovi navzoãnosti za‰el v pogovoru na politiãno polje, ker je imel tega zoprnika na sumu, da vohuni in ovaja v Sarajevo in je kriv, da na Dunaju niso zadovoljni z njim in mu oãitajo zavoÏene razmere v tuzlanskem okraju. Tedaj je pri‰el v dvorano Bajiç. Preden je ‰el k svoji mizi, kjer sta sedela Mik in Buzduga, se je globoko priklonil generalu in naãelniku. General je vpra‰al Vilarja, kdaj se je sprijateljil z Bajiçem. Ko je bil vse zvedel, je rekel: »Bajiç je spo‰tovanja vreden ãlovek, zlata du‰a, kavalir brez hibe in bojazni, znaãaj iz kovine.« Obmolknil je, segel po vinu in si nalil. Za hip je pomislil, kako bi ‰e povzdignil komisarja in s tem poniÏal naãelnika, ki je ves pozoren s kazalcem grebel drobtine po mizi ter jih spravljal na kupãek. General je nadaljeval: »·koda zanj, da je zapustil voja‰ko kariero. Tak‰en odkrit, brezmadeÏen ãlovek, ki lahko vsakemu naravnost pogleda v oãi —« Odpil je in pritrknil z glavo, bodisi temu, kar je povedal, bodisi dobroti vina. »Po‰tenjak je in priden,« je povzel naãelnik z glasom, ki se mu je malone zadu‰il v grlu. »Prorokujem mu lepo bodoãnost v bosenski sluÏbi.« Pogledal je daleã tja po dvorani v nasprotni kot, kjer je visela stenska ura. — Dal 176 GOSPODIN FRANJO BESeDA Bog, da bi ta nadleÏni ãlovek Ïe kmalu zapustil kazinsko druÏbo! — si je mislil. Generalu se je zdel mladi inÏenir simpatiãen, zato je rad govoril z njim. Zaãel je o razmerah pod Konj-planino, kak‰ne dobiãke dela vlada v gozdih, povedal je, kam gre les, vpra‰al, koliko je zdaj delavcev. Omenil je tudi visoke dnine, ki jih _obivajo drvarji. Vilarju se je zdelo priliãno povedati, da so drvarji s hrano nezadovoljni in kako se mu je posreãilo zniÏati njeno ceno. General ga je pohvalil, toda objavil je svoj strah pred socializmom. Rekel je, da je dandanes vsa ãlove‰ka delavnost prepojena z individualnim in kolektivnim egoizmom, da vsi na‰i prepiri in boji izvirajo iz sebiãnosti in kako se treba pobriniti, da se te neznosne razmere re‰ijo v vsestransko zadovoljnost. Ljudstvo — tako je razlagal — ima le malo prida od vsega tega, kar ustvarja silno razvita produkcija, vsa bogastva se stekajo v roke posameznih bogatinov, ki edini imajo sredstva za udobno Ïivljenje in za nabavo vseh teh mnogovrstnih razko‰nih, a nepotrebnih predmetov, ki jih izdeluje obrt, doãim delavskim vrstam vãasi nedostaje najpotrebnej‰ih Ïivil. Bogastvo pritiska na revne sloje, ki se pri tem ‰e neznansko mnoÏe, pod pritiskom se rodi odpor proletariata, se rodi agitacija proti sedanjim uredbam in razmeram, kakor gobe po deÏju, rastejo bojevite organizacije socializma, katerih skrajnji program je anarhizem, ki se za177 GOSPODIN FRANJO BESeDA ganja ob temelje drÏavnega in druÏabnega ustroja, ãemur se zopet konservatizem protivi na vseh ãrtah. Pri teh izvajanjih je pl. Merks neprestano in udano kimal z glavo; gledal je na svoj fini noÏiã, ki ga je vrtel v rokah, a vãasi se je za hip prav otro‰ki milobno zazrl v generalove vodene oãi. »Ta socialni boj — je zakljuãil general — je nevarnej‰i nego vsi politiãni in narodnostni boji skupaj, ker ima svoj izvir v Ïelodcu.« Pri teh besedah se je govornik stresel, kakor da ga je nekaj piãilo v notranjosti. PoloÏil je roko na trebuh in vzdihnil. Potem se je ozrl po omizju in namignil polkovnemu zdravniku Kapsu, tistemu, ki je hodil v han ob Spreãi poku‰at Samojlova Ïivila. Raps je precej prihitel in se sklonil k brigadirjevi glavi. Zaãel se je med njima tajen ‰epet, iz kalerega ni bilo niã sli‰ati nego par medicinskih besed. General je bil dobra du‰a po‰tenih nazorov. Domaãinov ni preziral, a nemirneÏe in hajduke je pestil z neizprosno strogostjo in praviãnostjo. Staremu polkovniku, ki je nadome‰ãal brigadirja, kadar je bil ta odsoten ali bolan, se je zdelo umestno, nadaljevati pogovor v zapoãeti smeri. »Da —« je povzel z moãnim glasom, »naj reãejo vsi ti kvaritelji drÏave, kar hoãejo, eno je jasno kakor beli dan in stoji kakor pribito: dokler bo vojska moãna, dobro urejena, preskrblje- 178 GOSPODIN FRANJO BESeDA na z vsem, kar treba, se nam ni treba bati prevrata na slab‰e, ne v politiãnem ne v socialnem oziru.« »V tvojem taboru je Avstrija! — je zapel na‰ najveãji pesnik oãetu Radeckemu,« je poudaril adjutant, ki se je rad izraÏal pesni‰ki. »To je deloma istina,« je prisiljeno rekel Vilar. »Vendar pa je treba gledati tudi na ono ljudstvo, ki z delom vzdrÏuje drÏavo in vojsko, ki se sama ne more. ObuboÏano ljudstvo teÏe skrbi za voja‰ke potreb‰ãine nego bogato.« »Saj ljudstvo ni uboÏno,« je oÏivel stotnik Hvalibogovski, »ne v Avstriji pa tudi v Bosni ne. Le poglejmo Bo‰njake, kadar ple‰ejo kolo! Koliko nosijo njih zcnske zlatega denarja na fesu, na vratu in na prsih! In v Avstriji potipajte mlado kmetsko ali delavsko Ïensko za jopo, za krilo, pretipajte blago njene obleke in precej uvidite, zakaj se jih ne drÏi denar. Ljudje Ïive sedaj bogato, razko‰no, ‰iroko in potratno. Odtod pride rev‰ãina, ako se res nahaja kje. Gospoda moja, sluÏeã v na‰ih alpskih deÏelah, sem spoznal, koliko zapravijo tam ob nedeljah po nepotrebnem denarja za zabave, s katerih neso pozno v jutru krvave glave domov. Jaz bi Ïe zaãepil njih razposajenost —« »Z lonãenimi klobuki — a?« je s sarkazmom vpra‰al naãelnik. 179 GOSPODIN FRANJO BESeDA »V Avstriji lahko ‰e nosijo takozvana voja‰ka bremena,« je menil pl. Merks, avtomatski gibaje misli polno glavo. »Kak‰na bremena so pa to — moj Bog!« je zavpil polkovnik in udaril ob mizo. »Vse, kar skopi davkoplaãevalec od‰teje za voja‰ke potreb‰ãine, gre nazaj k skopemu davkoplaãevalcu, ves denar mu damo nazaj, ker ne jemo suhega. Voja‰tvo je — kako bi rekel — potrebni pospe‰evalec hitrega denarnega prometa. Kaj pa bi nastalo, ko bi se res izvr‰ilo razoroÏenje, po katerem vpijejo nerazsodni ljudje? Kam naj pa damo nad dvajset tisoã aktivnih ãastnikov in kam naj spravijo skrbni star‰i toliko nadobudnih sinov, ko bi ne bilo tega odtoka?« Vilar je z nasmehom v oãeh gledal v polkovnika in s tem razodel, da se ne strinja z njegovo logiko. »E-e — morali bi ta stan ustvariti, ko bi Ïe ne bil ustvarjen,« je zaresno privrgel pl. Merks in se samozavestno vzravnal na stolu. Trdil je, da je voja‰tvo lijak, skozi katerega se lije kultura v narode. Vilar je ostrmel ob tej trditvi. In utemeljeval je nasprotno mnenje, namreã da ‰irijo vojaki in delavci, ki se vraãajo iz Amerike in Pruske, samo potratnost, razuzdanost in spolne bolezni med poljedelsko ljudstvo, ki je Ïivelo ‰e pred petdesetimi leti kolikortoliko v patriarhalnih razmerah. 180 GOSPODIN FRANJO BESeDA »O, to je Ïe preveã, gospod inÏenir!« se je razburil polkovnik. »Vi imate prav izprevrnjene in zavite nazore o stvareh — oprostite! Iz stanu, kjer hodi ãlovek razcapan in skoraj vedno laãen, naj se trosi potratnost v ljudstvo? Prav nasprotno je res: vojak prinese domov smisel za red, varãnost in ãistoto. Tak‰ne voja‰tvu neprijazne nazore raz‰irja socialno demokratska stranka.« »Dovolite, gospod polkovnik — sam sem rezervni ãastnik, torej nisem sovraÏnik voja‰tva. Kot misleã ãlovek se poglabljam v vse nazore: v voja‰ke, delavske, duhovni‰ke. V vsakem sem na‰el drobec resnice. Odloãnih predsodkov nimam o nobenem, ker se tako najlaÏe ognem zmoti. Le kar se tiãe mojih delavcev, stojim zaradi njih hrane na njih strani in jim hoãem pomagati.« »Jasno je, da prodirajo nevarne socialne ideje Ïe tudi v vojsko,« je rekel Hvalibogovski. »DrÏava bo morala raãunati s tem.« »Vse vun iz vojske, kar se ne strinja z na‰imi nazori,« je pristavil pl. Merks in sukajoã si svetle brãice, je zadeklamiral: »Wer ’s nicht edel und nobel treibt, lieber weit von dem Handwerk bleibt.« Vilar se je posmejal. »Tako je zapisal pesnik Schiller. Toda vse ni za vse. Naj pa poizkusi katerikoli poveljnik po hodnikih voja‰nice razobesiti tablice z onimi Schillerjevimi besedami — kaj stavim, da mu uideta v eni uri dve tretjini polka domov!« 181 GOSPODIN FRANJO BESeDA »To je pa res. Hahaha!« se je zakrohotal polkovnik, ker presedala mu je adjutantova uãenost sploh, posebno pa ‰e pesni‰ka, in dobro se mu je zdelo, ãe ga je kdo zavrnil. Pl. Merks je osato pogledal na Vilarja. Gospodje bi bili pri‰li morda do kak‰nih resnih nasprotij, no takrat je bil konãal general svoje posvetovanje s polkovnim zdravnikom. Vstal je ter podal polkovniku roko v znamenje, da odhaja. Vilarja je odlikoval s tem, da mu je odhajaje poloÏil roko na ramo, rekoã: »Pri tem ostane!« — na kar je inÏenir globoko naklonil glavo. Po dvorani je zavr‰elo. Ob premikanju in ‰kripanju slolov je vsa druÏba vstala. Vilar se je priklonil moÏem, s katerimi je bil besediãil; vleklo ga je k Bajiçevi mizi. »Ta inÏenir nam s svojimi nevarnimi nazori ‰e pobuni delavce na Konj-planini,« je rekel naãelnik, ki mu je odleglo po odhodu sitnega generala. »Mlada kri, ki ne premisli, kaj govori,« je pristavil polkovnik. V dvorani so stale ob stranskih stenah liãne s ‰ahovnicami opremljene ali z zelenimi prtiãi prevleãene mizice. Tja je sedla veãina gospodov in se zatopila v ‰ah ali v karte. Tisti mo‰ki veãer se je slabo obnesel; zaradi neznosne sopare je izostalo obiãajno petje veã ali manj umazanih kupletov. Vilar in Bajiç se nista udeleÏila iger. Ob enajstih sta zapustila kazino. 182 GOSPODIN FRANJO BESeDA Zunaj je stala temna, ‰e vroãa noã. TeÏki oblaki so se bili kakor testo razlezli po nebu. Prijatelja sta korakala po kazinskem vrtu na cesto mimo bujnih zelenih pletenin, ki jih je bil majnik vzbudil in juli s paro dodelal. Onkraj ceste je stala na tratini tur‰ka ‰e razsvetljena hi‰a. »Spremi me do one hi‰e, da bo‰ vedel, kje stanujem,« je rekel Bajiç ter odprl vratca, vdelana v zeleno ograjo. »Tu je stala prej grda lesena ograja; pred dvema letoma sem jo podrl in na njeno mesto sem zasadil krivenãasto grmicje, ki je zdaj prepleteno z bohotnim plotnim slakom.« »Ta dom je tvoja last?« je vpra‰al Vilar, ko sta stala pred hi‰o. »Moja last,« je potrdil Bajjç, iskaje hi‰nega kljuãa po Ïepih. »To si okupiral?« »Po‰teno plaãal,« je odgovoril Bajiç z izrazom sarkazma na licu, ki ga pa Vilar v temi ni mogel videti. »To je begov dvor, po‰teno kupljen. Beg ni mogel strpeti ·vabov, pa je prodal in se izselil. Nam je moral po ceni prodati, ker domaãini ne marajo niãesar kupiti. Dobil sem carsko tapijo nanj. Kaj pa misli‰, da se tu dobivajo hi‰e kar zastonj! Le poizkusi!« »Hvala — ne bom. Bosenski domaãin ne postanem, okupirati in anektirati ne maram niãesar.« 183 GOSPODIN FRANJO BESeDA »I zakaj pa ne, gospod inÏenir?« se je odzval zdajci iz pritliãnega okna neÏen glas, ki se je mehko dotaknil Vilarjevega ãuvstva. Preseneãen je stopil k oknu. »Dober veãer, gospica Katica, vi ‰e ne spite, vi ‰e oprezujete, kaj govore ponoãnjaki krog va‰ih oglov?« Pomolila mu je roko in pogrelo ga je, ker zdelo se mu je, da ga ta mehka, topla roka siloma vleãe k sebi. »Gori je stra‰anska vroãina, zato se hladim tukaj. Zakaj se nas pa ogibate, gospod inÏenir? Îe ‰tirinajst dni ste v na‰em kraju, pa vas ‰e ni bilo v na‰i hi‰i. Niti se danes niste potrudili, da bi pri‰li vpra‰at, kako smo potovali zadnjiã iz Samojlovega hana nazaj.« »Ne sitnari, Katica!« jo je rahlo ustavil svak. Vilar se je ãutil zadetega. Po eni strani se mu je zdelo sme‰no, da si ljudje prostovoljno nadevajo okove etikete, ker tiste prisiljene posete je smatral za neke vrste suÏnjost, po drugi strani ga je po‰ãegetala samoljubnost, namreã da ga vabi ta draÏestna in vesela deklica v noãni, nezadostno zapeti bluzi v hi‰o ter ga s svojo roko vleãe k sebi. »Oprostite, gospica — dosle sem bil v sluÏbi toliko zaposlen, da sem moral pozabiti na nekatere dolÏnosti privatnega znaãaja —« je govoril v zmedenosti. »O, saj vem, sluÏba je vedno glavna reã, mi Ïenske pa naj ostanemo lepo v kotu kot privatna stvar —« 184 GOSPODIN FRANJO BESeDA »To ne, gospica, to ne,« je hitel ter tresel dekliãino Ïametasto roko. »VÏiveti pa se vendar moram v svoje delo, preden se z zbrano mislijo lotim drugih stvari —« »Nas privatnih revic.« — Drzna je, podjetna in vedno pripravljena na odboj — si je mislil Vilar. »Jutri dopoldne vas posetim, gospica. Najprej moram ogledati kraj ob Jali, kjer naj po generalovi Ïelji postavim most. Ne vem ‰e, kje je tisto mesto, a orientirati se hoãem —« »Vi boste postavljali tisti ponesreãeni most ãez Jalo? Torej se preselite v Tuzlo?« »Vsekakor moram bivati nekaj ãasa tukaj.« Stisnila mu je roko in jo izpustila. »Ima‰ li ãas, Sa‰a, iti z nami? Jutri spremimo gospoda inÏenirja k Jali.« Svak je bil Ïe odprl duri in je v temi ãakal, kdaj bo konãan ta pogovor. »Nimam, sem zadrÏan v sluÏbi, ti pa lahko gre‰,« je ãemerno odgovoril. Vilar se je domislil, da se treba loãiti. »Na svidenje torej, gospica. Jutri dopoldne ob desetih pojdem k Jali, ako mi hoãete pokazati ono mesto.« »Dobro, ob desetih bom Ïe stala pred va‰im hotelom. Lahko noã in na svidenje!« Zopet mu je podala roko in zopet se mu je zdelo, da ga vleãe k sebi. »Pa zapomnite si, gospod Vilar — v Bosni se mora okupirati in anektirati,« je ‰e rekla, preden je izginila v temi. 185 GOSPODIN FRANJO BESeDA Ostrmel je ob njenih poslednjih besedah. Smatral jih je za nedostojen namig. — Oãita mi menda mojo skromnost, ker se ji nisem hotel pribliÏati. To Ïe ni veã nezavedna otro‰ka blebetavost, tak‰nih besed se je nauãila v kazinski atmosferi — tako je mislil. Opotekal se je, ko je ‰el od Bajiçevega doma preko tratine na cesto, ki je drÏala k Agularju. Îenska bliÏina v noãni uri mu je zbudila dekoltirano misel, ki ga je tako razburila, da ni precej dobil trdnega koraka. Tisto noã se mu je v sanjah prikazala Katica. 186 BESeDA GOSPODIN FRANJO 12. D rugo dopoldne ob desetih so ga ãakali pred Agularjem Katica in Ljubica, naãelnik in Mik. Katica je zbobnala, kakor je rekla, to zaspano druÏbo skupaj, da ga spremi na kraj ponesreãenega mostu. Vilar jo je sicer lepo zahvalil, a hvaleÏen ji ni bil za to druÏbo. Prijetneje bi mu bilo, da je pri‰la Katica sama ali pa v Bajiçevi druÏbi, ker te osebe, ki jih je bila »zbobnala«, mu niso ugajale. Ljubice in pl. Pesterja, ki sta oãividno varala njegovega prijatelja, ni maral; to nepo‰teno ravnanje se je naravnost zadevalo ob njegov pravni ãut. Mik se mu je zdel lahkoÏivãek in veseljak, sicer ne napaãen ãlovek, toda nanj je bil malone ljubosumen. Ujezilo ga je tudi, da mu je Katica danes malomarneje podala roko nego Mik. In snoãi mu jo je tako toplo stiskala! ,Îenska kaprica in vihravost,’ si je mislil, ,in Mik mi hoãe pokazati, da mu nisem prav niã nevaren, ãeprav bi gradil leto dni most ãez Jalo.’ »Mladina naprej!« je velel pl. Pester, ki je hotel biti sam ob Ljubiãini strani. DruÏba se je odpravila. Dokler so hodili po mestu, je naãelnik s svojo lepo spremljevalko ‰e dohajal mlado trojico, zaostajal pa je pozneje, ko 187 GOSPODIN FRANJO BESeDA so pri‰li na stransko pot, ki je drÏala v ovinkih med drevjem preko travnikov k Jali, skriti za vrbami in jel‰jem. Vilar je korakal malobeseden kraj Katice. Prej‰nji veãer se je bil navdu‰il za zakonski stan; lepa harmonija, ki je vladala v Hrenovi hi‰i, ga je prevzela: tako bi on sedel zveãer z Ïeno in otroki ter nezavedno uÏival sreão; pojav Katice na oknu ga je pretresel in ogrel: kakor ptiãa spomladi ga je gnalo neko bujno koprnenje, ki teãe po vseh Ïilah, ki mori du‰o, hrepeneão po razvedrilu. Snoãi je sklenil, da vsekakor da slovo samskemu stanu, kjer se uÏiva le poloviãarsko Ïivljenje. Ko pa se je danes ozrl na ono dvojico, ki je korakala zadaj, in zapazil, kako je Ljubica tesno stopala poleg svojega galana, ki je lovil njen mezinec in pritiskal svojo zamasljeno pest k njeni mehki, beli roki, ko je ãutil za seboj krasno Ïensko, soprogo svojega prijatelja, oblito s ãrnim grehom pre‰estvovanja, kako je, prikrita z odprtim solnãnikom, govorila nekaj — kaj, tega Vilar ni mogel sli‰ati, no prepriãan je bil, da niã po‰tenega — ko je videl in ãutil ta dva gre‰nika za seboj, se mu je podrla vsa Ïelja do Ïenitve. Kradoma je pogledal na Katico, ki je venomer brbljala. Kdo ve, ali bo tudi ta tak‰na! Plodova enega drevesa sta si podobna: ena kri, eno svojstvo. Îenska, ki se giblje v atmosferi tuzlanskega otoka, ne bo najbolj‰a. 188 GOSPODIN FRANJO BESeDA »No, povejte, gospica, kako ste se zadnjiã vraãali od hana ob Spreãi,« je mehko poprosil, ko se je bil iznebil mraãnih misli. »O, imenitno. Nasmejali smo se dosti. Naposled bi se bili kmalu do dobrega sprli.« »Res sme‰no je bilo,« je potrdil Mik. Pripadal je tistim ljudem, ki menijo, da so neduhoviti in pusti, ako neprestano ne govore. Zato poi‰ãejo na vsak odgovor, ãeprav se ne tiãe njih osebe, svojo pripombo. »In muãno tudi,« je pravila Katica. »Proti veãeru smo se ustavili v Bukinjah v hanu. HandÏija nam je posodil sake in vr‰e, in ‰li smo k Jali lovit ribe. Ujeli nismo niãesar.« »Nasmejali smo se pa dosti,« je rekel Mik. »Meni je nekdo v mojo vr‰o naloÏil kamenja. To ste storili vi, gospica.« Iz njegovih besed je zvenela oãita dvorljivost, kakor bi se zahvaljeval za dekliãino ‰alo. »To sem storila jaz, priznavam, no najveã smeha nam je provzroãil gospod naãelnik.« »Neokretni medved! Sede na konja, pa ‰e za vola ni,« je pojasnil poroãnik. Katica se je ozrla po sestri in po pl. Pesterju, toda zaostala sta tako daleã, da zaradi ovinka in drevja nista bila vidna. »Poslu‰ajte, gospod inÏenir, kako je bilo. Gospod naãelnik je sedel precej nad vodo v meji na deski, podloÏeni s kamenjem. Jaz sem sedela nekoliko vi‰e 189 GOSPODIN FRANJO BESeDA za njegovim hrbtom ter se igrala z jahalno paliãico, tako da sem bezala z njo v tisto kamniãje pod njegovo desko, ne da bi mislila o kak‰ni ‰ali. Bog vedi, kako se je zgodilo, da se je tisto vegasto sedalo podrlo in je naãelnikovo telo tako slikovito zdrknilo v vodo, da smo se vsi zakrohotali.« »To ga je jezilo, kajpada. Tak‰na vzvi‰ena oseba!« je pridejal Mik. »Saj smo mu precej pomagali in ga izvlekli. Potok je tam plitev, posut s ãistim in drobnim peskom, zato ni bilo nevarnosti, da bi se gospod kaj po‰kodoval. Ali kako se je raztogotil —« »Ker je voda kar curela od njega —« »Veste, name se je nasadil, ãe‰: ako se ne umem vesti pri olikanih ljudeh, naj grem v Beãkerek past gosi. Kako je bulil name mokre oãi in kriãal: Kultura, kultura! Vzgoja, vzgoja! Vsi gospodje so ga pogovarjali in se zavzeli zame, moja sestra pa ne — seveda —« »Seveda — zakaj?« je negalantno vpra‰al Vilar. »O tem ãivkajo Ïe vrabci na strehi. Bajiç ga je poklical takrat malo na stran in mu je tak‰nih povedal v uho in na glas —« Katica se je zopet ozrla, a onih dveh ‰e ni bilo videti. Vilar se je tudi ozrl in nehote je vpra‰al: »Kak‰nih?« Zardel je, ker se mu je zazdelo, da je preradoveden. 190 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Tistih si pl. Pester gotovo ni zapisal v svoje zapiske,« je rekel Mik ter zresnil obraz. »Sli‰ala sem besedo zado‰ãenje, in ako se ‰e nista dvobojevala, se pa ‰e bosta.« Oba gospoda sta molãala, ker deklica je pre‰la na koãljiv, za mo‰ke sila vaÏen predmet. »Ali ste se Ïe kdaj dvobojevali, gospod inÏenir?« »Nisem. Sem miren drÏavljan.« »A v Tuzli se vsak teden bije dvoboj. Pridejo od kodersibodi ljudske pevke, pa Ïe zavre.« Katica se je s pogledom, v katerega je vloÏila nekaj pomembnega in vaÏnega, ozrla na Mika. »Opro‰tite, gospica, tako hudo pa vendar ni,« je odgovoril Mik, zvito in samoljubno se smejoã, ker mu je laskalo, da je deklica namignila na dvoboj, ki se je nedavno vr‰il med njim in nadporoãnikom Buzdugo zaradi neke popotne pevke. »O, tak‰ne ambulantne pevke so nevarne. Dame vse zvemo, ãeprav mo‰ki to skrivate. O, da sem jaz mo‰ki, vsak teden bi se dvobojevala.« »Kaj ste tako nagle jeze?« je vpra‰al Vilar. »Jaz — zelo. S temle naãelnikom bi se borila do onemoglosti. Za vse svoje grehe, pretekle in sedanje bi se moral pokoriti. Pred dobrim letom se je jako laskal krog mene. Takrat sem jedva zaãela nositi dolga krila. Ne verjamete?« 191 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Verjamem,« je rekel Vilar, smehljajoã se ji v razzareli obraz. »Ali vam je sedaj tako zoprn?« »Ni mi zoprn, saj je drugaãe lep ãlovek, toda ponagajam mu rada.« ,âemu mu nagaja?’ si je mislil Vilar. ,To pomeni, da sta dobra prijatelja; vse drugo je prazno govoriãenje. Kdor sovraÏi, ne nagaja.’ »In bogat je pl. Pester. Ljubica ima ãudovito lepa darila od njega; krasen niz cekinov ji je podaril in ‰e druge dragocenosti. Tak‰ne ima malokatera begica. Jaz vem, Bajiç pa ne ve.« Tedaj je Vilar vedel, pri ãem je. Veã ni videl na njeni postavi tiste glorije lepote kakor snoãi. ,Vse ve o svoji sestri in o naãelniku in ne obsoja ju niti z besedo. Ni je sram povedati, da jo je ‰e nedoraslo zalezoval naãelnik, in sestri menda celo zavida za tista njegova sramotna darila.’ Tako je mislil in zopet je molãe korakal. Pri‰li so k jel‰ju in vrbovju, za katerim je ‰umela Jala, ki je zdajci obvladala njegove misli; gledal je skozi hosto na potok in njegovo precej strmo obreÏje. Prispeli so na kraj, kjer je zavila pot med hosto k vodi, ter se ustavili pred razdrtim mostom; kup mostnic je leÏal na obreÏju, nekaj tramov je bilo sestavljenih v vegasto brv. Vilar je stopil nanjo ter zrl po vodi. Katica in Mik sta sedla na mostnice. Kmalu sta se jima pridruÏila naãelnik in Ljubica. Pl. Pester je hotel stopiti na brv, pa Ljubica ga 192 GOSPODIN FRANJO BESeDA je zadrÏala rekoã: »Nikar, gospod naãelnik, lahko bi padli v vodo, kakor oni dan. Ko ste pa tako nerodni!« Njen pogled je bil sladko melanoliãen, globok, zapeljiv; njen glas neÏen, opojljiv in prost, ni bil tako prisiljen in zvezan kakor oni dan, ko je v soprogovi navzoãnosti jahala v Samojlov han; gorkota je zvenela iz njega in srãna ljubezen. HvaleÏen za njeno skrb, je mehko pogledal nanjo; vedel je, da se je oãitek nerodnosti porodil v ljubeãem srcu. Sedel je na bruno tako blizu nje, da sta se dotikala s komolci. Ko je bil Vilar pregledal poloÏaj, se je povrnil k druÏbi. »Most ni stal na najbolj‰em mestu,« je razlagal. »Na tem ovinku ima voda ob nalivih precej hud tok. Treba ga bo prestaviti izven vodnega navala za sto korakov niÏe in preloÏiti pot. âe dobim zadostno ljudi in gradiva, bo delo konãano v ‰estih tednih.« InÏenirjev ogled je bil konãan; nastopili so obratno pot. Naãelnik in Ljubica se sedaj nista loãila od druÏbe. On se je pridruÏil Katici, ona pa Vilarju in Miku. Tako so pri‰li pred Agularjev hotel, kjer jih je ãakal Bajiç. Na njegov predlog so ‰li mo‰ki v gostilno na predpoldanico, dami pa domov. Pri slovesu je Ljubica povabila Vilarja z najprijaznej‰imi besedami, s solnãnikom se dotakniv‰i njegove rame, na kosilo. »Saj prideva, v eni uri sva doma,« je rekel Bajiç. 193 GOSPODIN FRANJO BESeDA Ko je bil mujezin na minaretu kraj Agularjevega hotela zavr‰il svoj opoldanski klic, sta se Bajiç in Vilar odpravila na komisarjev dom. Vilar bi bil raj‰i ostal v gostilni in se kmalu po obedu vrnil pod Konj-planino, no ãlovek vãasi pri najbolj‰i volji nima svoje volje. Katica jima je pri‰la naproti na vrt, ki se je, oddeljen od tratine, ‰opiril pred hi‰o in skoncema. Vilar je moral pregledati vse gredice, torz‰ãa in grme. »Glejte, gospod inÏenir, to tori‰ãe bigonij sem pred kratkim jaz zasadila. Stebelca so ‰e mlada. Kadar se razcveto, dobite vi prvi cvet,« je ãebljala deklica, ko sta stala prav pod oknom ‰irokega doma. »Ako ne pozabite, gospica,« je sladko dejal Vilar. »Priti morate sami po cvet, sicer bi pa res pozabila. Pravijo, da je pozabljivost osobito Ïenska lastnost.« »To pa zato, ker ima Ïenska dolge lase in kratko pamet,« se je zdajci zasli‰al nad njima tenak Ïenski glas. Vilar se je preseneãen ozrl kvi‰ku, kjer mu je ta hip v oknu prijazno pokimala suha in bleda glava starke in precej izginila. »Vi se ãudite tej prikazni, gospod Vilar,« je tiho in uÏaljeno govorila Katica. »To je Bajiçeva mati, ki biva pri nas. âuda‰ka in sitna gospa, ki moramo z njo potrpeti.« Stopila sta v veÏo. Hi‰a je bila prav v tistem slogu zidana kakor ona, ki je v njej stanoval Hren. Samo dimenzije so bile ‰ir‰e — begov dvor. Lahno in gibãno sta ubi194 GOSPODIN FRANJO BESeDA rala lesene stopnice, no ona je stopala za prag pred njim, in tako se je zgodilo, da se je njena roka dotaknila njegove, na kar sta za hip postala, govoreã najvsakdanjej‰e reãi. Razgreta in vesela sta pri‰la na mostovÏ. Vilar se je ozrl krog sebe: tla, stene, stopnice, vse se je svetilo v najãistej‰i belini liki sneg zimskega jutra. Skozi veliko okno na koncu mostovÏa se je lila svetloba v ta prijazni prostor; pod oknom so bila tla dvignjena v nizek oder, na katerem je stala miza; tu so pri roãnem delu sedevale v toplih dneh za omreÏenim oknom tur‰ke Ïene, skozi to odprtino so jim dohajali vsi oni vtiski sveta, ki so jim bili po Muhamedovi volji potrebni za utesnjeno Ïivljenje. Lepo si je priredil Bajiç ta prostor. Na stenah je razvrstil slike med starim oroÏjem in lovskimi trofejami. »Kakor je mraãna zunanjost teh tur‰kih hi‰, tako je prijazna njih notranj‰ãina. Pri vas imate tukaj pravi tempelj,« je rekel inÏenir. Katica se je posmejala: »To ni tempelj, kjer se nahaja oroÏje, natrpane ptice in Ïivalski rogovi.« »Naj bo torej muzej krasote in okusa.« Tedaj je pristopil Bajiç v lahki domaãi obleki. »Povej, Katica, v kuhinji, da smo vsi skupaj, in ti, prijatelj, idi z menoj, da ti razkaÏem svoj mali zaviãaj. To je moj salon,« je rekel, ko sta stopila v srednjeveliko sobo. Vilar se je zaãudil krasnim preprogam, ki so bile razprostrte 195 GOSPODIN FRANJO BESeDA po tleh, ogromnemu zrcalu, ki je stalo ob steni na podstavku iz ebenovine, veliki uri, vdelani v najbolj‰i porcelan, stojeãi na stenski mizici, slikam, ki so bile v presledkih razvr‰ãene po stenah. V tistih presledkih in nad slikami je viselo vse polno starega orientalskega oroÏja, jatagani, handÏarji in dolge, krasno okovane pu‰ke. Vilar je hvalil zbirko, poãasno se pomikajoã ob stenah in pazno motreã to mavriãno krasoto. »Kje si dobil te zaklade tur‰kega oroÏja?« je vpra‰al. »Vse je po‰teno plaãano. Precej po zasedbi je voja‰tvo pobralo Bo‰njakom oroÏje. Polne vozove so ga vozili v Tuzlo, in jaz sem izbiral in kupoval — seveda za slepo ceno. Kar tako okupiranega ni niã.« Vilar je obstal pred durmi, ki so drÏale v postransko sobo. Vanje so bili kaj umetno izrezljani polumeseci, tur‰ki reki in razne arabeske. »To je moja spalnica, moj harem. Blagor ti, da ‰e nisi vezan na tak‰ne stvari. Nikdar se ne oÏeni!« Bajiç je mahnil z roko proti durim, ãe‰: Hajdiva dalje, stvar ni vredna, da bi se mudil. Vilar je molãal. V drugi, spalnici nasprotni sobi je zaroÏljala obedna priprava. Stopila sta tja. Mlada dekla v no‰i sremske pokrajine je pripravljala mizo. »Precej ti privedem svojo mater, predobro Ïensko,« je rekel komisar in od‰el. Gost se je oziral po obednici, pa ta je bila skoraj prazna. Po 196 GOSPODIN FRANJO BESeDA stenah je viselo le nekaj malo slik, ki so vse predstavljale vladarske rodbine, in sicer avstrijsko, rusko, srbsko in ãrnogorsko. Postal je pred sliko, ki je predoãevala vse srbske vladarje od prvega Nemanje do Obrenoviçev. Slikar jih je izobrazil v kriãeãih barvah; posebno onim, ki so Ïiveli pred tur‰kim jarmom, je obesil mnogo zlata na njih oprave in jim zelo nalepotiãil ãastitljive obraze; le kraljeviãa Marka, ki ga ni mogel vtakniti v vladarski ornat, je nadaril z mrkim obrazom in strahovitimi oãmi. Dvakrat si je po vrsti ogledal te imenitne moÏe, drugikrat je ãital tudi letnice njih vladanja in tako se je poglobil v zgodovino, da ni sli‰al prijatelja, ki je privedel svojo mater. 197 BESeDA GOSPODIN FRANJO 13. D obro do‰li, gospod inÏenir!« se je oglasil zdajci poleg njega pojoã Ïenski glas in Ïe je predstavljal Bajiç svojo mater, ãilo starko v preprosti domaãi obleki. Podala je gostu svojo tanko roko. Vilar se je klanjal in iskal priliãno frazo, no ãastitljiva gospa mu ‰e ni dala besede. »Veseli me, da vas osebno spoznam, pa da ste Slovenec in na‰ prijatelj. Slovence zelo ãislam. Îivela sem veã let med njimi —« »Res, kje pa, milostiva?« je vpra‰al Vilar ter se zazrl v njen shuj‰ani, veli obraz in v njene ‰e vedno Ïivahne oãi. Ugajalo mu je, da govori z njim srbski, a vsi drugi iz te hi‰e so govorili z njim dosle zgolj nem‰ki. Precej prvi hip se mu je zazdela simpatiãna; dobrota in miloba je odsevala iz vsega njenega bitja. »V Ljubljani sem bivala tri leta; bo Ïe tega kmalu petindvajset let. Glejte, kako preteãe ãas, moj Bog, moj Bog! Jedva je ãlovek malo poÏivel, pa treba umreti. Sicer pa tudi Ïivljenje ni kdo ve kaj. V va‰ih letih se lahko prena‰a, ãlovek bi ga zadrÏeval v njegovem hitrem begu, no pozneje pridejo skrbi, nadloge, neprijetnosti vseh vrst. âlovek bi vãasi obupal.« 198 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Sedimo, ljuba majka, juha je Ïe na mizi,« je prijazno rekel sin ter rinil mater k stolu. Vilar se je ozrl ter se globoko priklonil in segel v roko gospe Ljubici, ki je nalivala juho na kroÏnike, potem je pokimal Katici, ki je prestavljala stole. »Ve‰, prijatelj,« je rekel Bajiç, »moja mati je tak‰na: vãasi ti govori za pet drugih, vse ti spravi skupaj, kako je sedaj in kako je bilo takrat, ko je stric jemal teto —« »Pa le malokdaj sem zgovorna, Ïalibog,« ga je prekinila starka ter sedla. Vilar je sedel poleg nje. »Res je, draga moja,« je govoril komisar, zatikaje si servieto pod vrat. »Vãasi molãi‰, kakor bi drÏala vodo v ustih, in vsa miloba izgine s tvojega obraza.« »Kadar imam migreno in me teÏe ‰e druge stvari,« je z vzdihom pripomnila majka, drobeã si polovico Ïemlje v juho, kar je povzroãilo neprijazne poglede od strani Ljubice in Katice na njen kroÏnik. »Sluãajno danes nisem bolna in druge skrbi mi je pregnal poset na‰ega milega gosta. Kaj ti ve‰, Sa‰a, kako je pri srcu ãloveku, kadar pride tujec iz kraja, ki se nam je omilil. Vse spomine tistih davnih ãasov vzbudi, kakor bi mu bili tisti dogodki napisani na obrazu, ãeprav takrat morda niti na svetu ni bil, tako porahlja du‰o —« »No, le jej sedaj in si priveÏi du‰o, nam bo‰ pa potem pri kavi pravila o svojih lepih ãasih,« ji je ljubeznivo rekel sin. 199 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Tvoj brat Îivko je Ljubljanãan, on je v Ljubljani rojen.« Starka se je nagnila nad kroÏnik in umolknila. »Ali je Ljubljana velika?« je vpra‰ala gospa Ljubica nem‰ki ter uprla svoje velike oãi v gosta. »Ni velika, pokrajinsko mesto je, kjer se nahajajo visoki uradi, ‰ole —« »Imate li tam gledali‰ãe, koncertno dvorano? Je li ljubljanska garnizija moãna?« je pozvedovala Katica. »Vse je tam«, je pohvalil Vilar, srebajoã juho. Katici je ugajalo tak‰no mesto in ko je sli‰ala, da je v Ljubljani tudi voja‰ka godba, je vesela stisnila sklenjeni roki med koleni. »Ne vem, meni ne ugajajo pokrajinska mesta,« je izpregovorila Ljubica, nagniv‰i se nazaj in poloÏiv‰i roko na srce. »Ne smete mi zameriti, gospod inÏenir, no v tak‰nih mestih so vendar malomestni nazori in ‰ege, mestne uprave se tam trudijo, kako bi v svojih podjetjih posnemale prestolna mesta, pa ni pravega uspeha. Povsod se vidi pritlikavost in nezmoÏnost, vse je bolj parterre. V malih mestih ‰e ljudje nimajo tistega ‰irokega obzorja —« »No, no,« jo je prekinil soprog, ne da bi pogledal nanjo, »po tvojem bi v vsem srbskem narodu ne bilo ãloveka ‰irokega obzorja, ker nimamo nobenega velikega mesta.« V nedoumevanju je potresel glavo. 200 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Nisem mislila tako, morda se nisem jasno izrazila. Le v velikih mestih, kjer se steka ogromno bogastvo, so mogoãe tak‰ne stavbe, kakor jih vidimo na Dunaju in v Budimpe‰ti, n. pr. gledali‰ãa, muzeji, parlamenti, le tam se zbirajo umetniki vseh vrst in iz vseh delov zemlje. Vse to vpliva na prebivalce, da ne gledajo na svet iz Ïabje perspektive. Ko sem bila ‰e doma, smo se iz na‰ega gradiãa veãkrat peljali v Subotico. Je tudi pokrajinsko mesto, toda kako dolgoãasno! Kar se tiãe prebivalstva, Subotica ne bo manj‰a od Ljubljane.« Stara gospa je v obupnosti spustila Ïlico na kroÏnik. »Subotica in Ljubljana — to je kakor ena in deset. V Subotici raste trava na ulicah, blata in prahu pa toliko, da ãlovek jedva brede naprej. To je velika ogrska vas z madÏarskim gospodarstvom.« »Vsak ima svoj okus,« je nevoljno pripomnila Ljubica in blisk je letel iz njenih oãi na ta‰ão. »Nekateri ima popolnoma pokvarjenega,« se je usadila starka v ognju sovra‰tva. »Pst, pst,« je miril Bajiç, ki je paã vedel, zakaj sta dami v svojih nazorih tako daleã narazen, pa mu ni bilo ljubo, da se to medsebojno sovra‰tvo razliva ba‰ sedaj. Zaãel je, obrnjen h Katici, govoriti nekaj o zadevah vrtne kulture, ki je bila, kar se tiãe cvetic, v oskrbi obeh sester, z zelenjavo pa je upravljala njegova mati. Govoril je zaradi matere srbski, a onidve sta se menili deloma v srbskem, 201 GOSPODIN FRANJO BESeDA deloma v nem‰kem jeziku; tudi kak‰en madÏarski vzklik je padel vmes. Ljubica je govorila mirno in sladko je pogledavala na gosta, Ïeleã, izbrisati razglasje, ãe se ga je kaj prijelo. Tako je minila obedna doba govejega mesa z omako in krompirjem v lahnem pogovoru, ki se ga stara gospa ni veã udeleÏevala. Sklonjena na mizo, je tiho sedela ter sem pa tam ãemerno pogledala na gostov kroÏnik. Kmalu je tudi ona pri‰la v prej‰nji tir. Pri ocvrtih pi‰ãancih s salato je bila pozabljena prej‰nja zlost in njeno zanimanje za gosta oÏivljeno. Videã, kako se z noÏem trudi, da bi ogolil kurjo gnjat, je prijela za ko‰ãico, rekoã: »Kar v roko vzemite, gospod inÏenir! Po bosenski ‰egi je to dovoljeno. Kaj bi pipali z noÏem?« In neka radost je posijala na njenem licu, ko sta si bili Ljubica in Katica nekaj za‰epetali v madÏarskem jeziku. »âe je nespodobno, pri obedu glodati ko‰ãice, je ‰e bolj nepriliãno, ‰epetati v jeziku, ki ni razumljiv vsem pri mizi,« je rekla z glasom, ki je priãal, da se hoãe po‰aliti in v‰ãipniti obenem. »Bosta vidve mene uãili kulture, mar zaãnita pri sebi!« In z oãividno zadovoljnostjo je zaãela gristi ob ko‰ãici. Vilar se je smehljal, a posnemal je ni, zato je tudi ona vrgla ostanek na kroÏnik, ki ga je odrinila. Potem se je obrnila k gostu in ga obsula z mnogimi vpra‰anji, ki so se tikala Slovencev. Ali Ljubljanãani ‰e tako radi hodijo v ·i‰ko, ali izpijejo ‰e toliko cviãka, ali ‰e toliko nem‰kutarijo, ali imajo ‰e toliko megle in za202 GOSPODIN FRANJO BESeDA bav. Vilar je mogel le poloviãarsko odgovarjati na stavljena vpra‰anja, ker starki so ob spominu na mlaj‰a leta tako hitro vrele besede iz ust, da jih je njegova paznost jedva dohitevala in se jih zavedala. No kar se ji je zdelo le poloviãarsko pojasnjeno, k temu se je povrnila tekom pogovora ‰e enkrat. »Veste, jaz in moj moÏ sva bila znana z va‰imi prvaki, s Tomanom, z DeÏmanom —« »DeÏman je skoãil v nasprotni tabor.« »Vem. Bog ga ubij! DeÏmanova sramota pa ostane in narod ostane.« »O tak‰nih ljudeh naj ne velja pravilo: De mortuis nil nisi bene.« »Moj moÏ je bil graniãarskega rodu in je sluÏil pri novosadskem polku, ko sva se vzela. Pozneje sva pri‰la v Italijo, tam je rojen tale moj Sa‰a, iz Italije pa v Ljubljano, odkoder sva bila preme‰ãena nazaj v Novi Sad. V Ljubljani je postal stotnik, pa vi‰e ni mogel priti, ker je bil z du‰o in telesom Slovan in pesnik. Zaradi pesmi, ki jih je po‰iljal v srbske liste, je prestal marsikak‰no sitnost. Najhuje se nama je godilo v Novem Sadu 1875. leta. Tisto leto meseca julija so v noãi pograbili doktorja Svetozara Miletiça, ki je bil prijatelj mojega moÏa, in ga zaprli za pet let. Na‰ polk je dobil Ïalostno nalogo, da z oficirsko patruljo odvede Miletiça v zapor. Polkovnik ·arunac je vpra‰al svoje ãastnike, kdo hoãe v noãi pro203 GOSPODIN FRANJO BESeDA stovoljno s patruljo na Miletiçev dom. In oglasil se za ta posel ni kak‰en nem‰ki ali madÏarski ãastnik, ampak poroãnik srbskega rodu. Pozneje se je ta poroãnik povsod hvalil, kako razume svojo voja‰ko dolÏnost, a mojemu moÏu se je zgabilo tak‰no hvalisanje, sprl in dvobojeval se je z njim. Potem je moral kmalu v pokoj. Lansko spomlad mi je umrl. Tudi v pokoju sva ãutila neprijateljsko pest. Ko sva prosila za najinega mlaj‰ega sina Îivka, da bi ga sprejeli v kadetnico, so nama odgovorili, naj ga po‰ljeva — no, Bog jim grehe odpusti, saj so imeli prav! Îivko je res sel v Srbijo in tam se mu dobro godi.« »Pa si le raj‰i pri meni,« je pripomnil Bajiç ter postavil na mizo ‰katljico svalãic, ker Katica je nalivala Ïe ãrno kavo. »Ali si se me Ïe naveliãal?« je resno vpra‰ala mati. »O ne, dragica, tega pa ne. Ti ostane‰ vedno pri meni.« NeÏno ji je poloÏil roko na ramo. »Ljubim oba svoja sina enako in noã in dan premi‰ljujem o njiju sreãi.« »Ne sme‰ se s tragiãno mislijo poprijeti vsake moje besede. Ve‰, da sem nervozen.« »Tudi jaz sem. Nisem se pritepla v tvojo hi‰o kot prosjakinja, lahko bi Ïivela ob svojem premoÏenju kjersibodi. Tudi pokojnino mi plaãujejo.« 204 GOSPODIN FRANJO BESeDA Ljubici so vzdrgetale ustne mi‰ice, ker se je ãutila prizadeto s starkino samohvalo. Sama je namreã pri‰la k Bajiçu brez novãiãa, ãeprav se je veliãala za gra‰ãakovo hãer. »In vendar niste zadovoljni z nami, ki vam plaãujemo pokojnino. Vi sploh z nobeno stvarjo niste zadovoljni,« je rekla tankoumno. Starka je srepo pogledala nanjo. »Pokojnino mi plaãujejo po zakonu. Ako pa mislijo, da je zaradi svojega slovanskega mi‰ljenja nisem vredna, naj si jo obdrÏe.« »Tiho, tiho, mamica!« jo je miril sin. »Zakaj?« Mesto odgovora je Bajiç vstal, pnjel za ãa‰o ter napil Vilarju, rekoã, kako ga veseli, da more v svoji hi‰i pozdraviti prijatelja, s katerim je pred tremi leti privojeval drÏavi dve provinciji in sta zdaj zopet tukaj, da kultivirata te novi provinciji. Ko je konãal, so vsi trãili z gostom, in sedaj se je tudi ta osokolil ter izpregovoril v izbranem slovenskem jeziku lepe zahvalne besede, ki so starko toliko navdu‰ile, da se je naklonila k inÏenirju ter z najmilej‰im glasom zapela: Kolkor kapljic, tolko let. »Milostivi so znane tudi na‰e slovenske pesmi,« je rekel Vilar, ko so zopet vsi sedeli in si priÏigali svalãice. Nato je nastopilo vsestransko obiãajno hvalisanje slovenskih pesmi. »Ali v Tuzli ni nobenega pevskega dru‰tva?« je vpra‰al gost. 205 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Imamo srbsko pevsko dru‰tvo, ki dava svoje koncerte v srbski kavarni. Toda tukaj smo tako loãeni mi — tujci in oni — domaãini, da nas ne vabijo kaj dosti na svoje zabave. Parkrat sem pa sli‰ala to dru‰tvo in moãno mi je ugajalo.« »Meni pa niã,« se je oglasila Katica. »Kar je bilo zborovega petja, je ‰e nekaj veljalo, toda neznosen se mi je zdel tisti guslar, ki nas je kar celo uro muãil s svojim enoglasnim brundanjem.« »Meni pa tisto brundanje sega prav v srce in ves veãer bi ga rada poslu‰ala. V teh pesmih je kos na‰e zgodovine, kakor se je obrusila v spominu ljudstva, v njih je narodna du‰a, kakor je mislila, Ïivela in trpela, one vzbujajo to du‰o iz mrtvila, jo poje z moãjo in preganjajo brezbriÏnost. Tako je sodil o njih moj pokojni soprog, ki jih je imel cele kope v knjigah in rokopisih.« »Vsi smo v srbski kavarni gledali nate, ko si, podpirajoã glavo z dlanjo, tako zvesto poslu‰ala tistega brundaãa,« je rekla Katica z umiljenim glasom in lahnim smehljajem, ki je nekako prosil odpu‰ãenja zaradi nesoglasja v nazorih. »Vi ste se smejali, ker ste ‰vabskega mi‰ljenja, a pravi Srbi se mi niso smejali. Oni se zlijejo z guslarjem v eno bitje in vse tisto ãutijo, kar pevec, ko jim pripoveduje v izbranih besedah dogodek iz na‰ih juna‰kih ãasov.« 206 GOSPODIN FRANJO BESeDA »To so pesmi za hajduke v planini in ne za olikanega ãloveka,« je povzela Ljubica z zasmehljivim glasom. »Mene po takem koncertu tri dni glava boli.« »Seve — nekateremu ugajajo tiste okrogle dunajske, ki ali nesramno zasmehujejo nenem‰ke narode ali se pa cedi v njih iz vsake kitice ãeber umazanosti in opolzlosti,« se je razburila starka. »S pokojnim soprogom sva ‰la tudi nekoã poslu‰at tiste dunajske ljudske pevce, ki razkoraãeni neznansko odpirajo usta in lijo neãedno kulturo med poslu‰alce; enkrat sva ‰la, pa nikdar veã. Mo‰ki bi morali spoditi Ïenske in otroke iz lokala, kjer se pojo tak‰ne kvante.« »In Ïenske naj bi ves veãer poslu‰ale guslarja?« Ljubica se je v smehu zagugala na stolu, zroã z razzlobljenimi oãmi zdaj na Vilarja, zdaj na ta‰ão. »Kaj ne, tistega razbojnika, ki hodi z obvezano roko in bi nas najraj‰i vse skupaj pognal preko Save?« »Milo‰eviç ni razbojnik, ampak nesreãen ãlovek je, muãenik in po‰tenjak, in marsikdo, ki ga zasmehuje, ni vreden, da mu priveÏe opanko na nogo.« »U-u-u!« se je zaãudila Ljubica in pestujoã svoje koleno v sklenjenih rokah je proiznesla neko madÏarsko frazo, ki je Vilar ni razumel. Îivo sovra‰tvo je kipelo iz njenih oãi, ki so strmele na staro gospo. Vilarju se je zdelo to Ïensko prerekanje nadleÏno, zato mu je bilo prav, da je Ljubica vstala in, ozr‰i se z 207 GOSPODIN FRANJO BESeDA izrazom pomilovanja nanj, zapustila sobo. »Oprostite, milostiva, katerega Milo‰eviça ste imeli pravkar v mislih?« je vpra‰al. »Ali ne tistega, ki ima priimek kaludjer in biva v vasi kraj Konj-planine?« »Prav tistega — Jovico. On zna mnogo narodnih pesmi na gusle. Ali ga Ïe poznate?« »Sem Ïe govoril z njim.« »Siromak je in po nedolÏnem trpi. Ali nosi ‰e obvezano roko?« »·e.« »No — nedolÏen ni,« je povzel Bajiç. »Kaj bo agitator nedolÏen! Kdor se toliko zaganja v na‰e naprave, ta jo izkupi naposled; kdor vedno drega v osinje gnezdo, tistega opikajo ose, in kakor kdo vpije v gozd, tako se mu odziva. Ne sme‰ tega ãloveka vedno zagovarjati, ker s tem lahko ‰koduje‰ meni in sebi.« »Moje srce stoji vedno na strani preganjanega ãloveka, vrhutega je Jovica sin moje sestriãne.« »Ti ima‰ vedno svoje simpatije in antipatije in ne pomisli‰, da ga ni ãloveka pod boÏjim solncem, ki bi v brezmejni meri zasluÏil eno ali drugo. Na vsakem lepi nekaj, kar mika in vabi, in nekaj, kar je odurnega in odbija.« »Ali je na meni tudi kaj odurnega?« je s tihim, neskrbnim glasom vpra‰ala Katica, zroã v zrcalo, ki je viselo na 208 GOSPODIN FRANJO BESeDA nasprotni steni, in popravljajoã si kostanjeve lase nad gladkim in ozkim ãelom. Bajiç se je nervozno okrenil k deklici, ãe‰: mi se menimo o resnih in vaÏnih stvareh, ta pa brblja tak‰ne neumnosti vmes. Vilar se ji je prijazno posmejal, kakor bi se iznova zaãudil njeni krasoti, a stara gospa je nekako pri‰pilila obraz, posveÏila oãi ter jih namerila na deklico. Tej je postalo tesno in dolgoãasno v druÏbi, kjer je imela prvo besedo ,ãuda‰ka in sitna gospa, s katero ji je treba potrpeti’. Vstala je in od‰la za sestro. Odhajajoã se je preljubo spogledala z Vilarjem, ki je z lahnim naklonom odgovoril njeni paznosti. »Prav je, da gresta, tu bi ãlovek Ïe srbski ne smel veã govoriti. No, da vam dalje pravim o Jovici —« »Mamica, pusti ãloveka, ki je pri oblasti slabo zapisan in pod nadzorstvom oroÏni‰tva,« je poprosil Bajiç. Pa stara majka se ni dala ugnati. »Ti sam sicer niã ne ãuti‰, da ravnajo z nami brezobzirno in da v uradih uspevajo samo tak‰ni gospodje, ki so nam nasprotni.« »Mila majãica, bodi prepriãana, da vse tako ãutim kakor ti, toda nikakor ne morem plavati proti vodi. Zdaj ne, zdaj ‰e ne.« »Izpolnjuj svoje uradni‰ke dolÏnosti, a poleg lahko tudi kaj veã zahaja‰ v pravoslavno druÏbo. Na‰ vladika sam se je pritoÏil, da te ni nikdar k njemu. Zakaj se ne oklene‰ njegove druÏbe, ko je vendar tako ãastitljiv moÏ 209 GOSPODIN FRANJO BESeDA in se zbirajo pri njem sami izobraÏeni srbski moÏje. Raj‰i zahaja‰ v kazino k ljudem, ki nimajo v svojih pustih srcih … O, od tistih ljudi za nas ni haska, tam se je zasnovala i tvoja poguba.« Vilar je zrl na mizo, kamor je z vÏigalico ãrtal geometriãne figure. »Ti pretirava‰ in vidi‰ na vseh krajih in koncih sama stra‰ila. Ko bi svoje misli in nazore pridrÏala bolj zase —« »Pred gospodom inÏenirjem govorim odkrito, ker je Slovenec in kot tak pozna na‰e stiske.« Vilar je prikimal in gospa je nadaljevala: »Jovica Milo‰eviç je sin neke moje sestriãne, s katero sem Ïivela v mladih letih v Sremskih Karlovcih v velikem prijateljstvu. PrimoÏila se je pred triintridesetimi leti v Nevesinje na hercegovsko zemljo v neko trgovsko rodbino. Njen brat je bil uradnik na dvoru srbskega patriarha v Karlovcih; on in jaz sva izprosila patriarha Andjeliça, da je poklical nadarjenega Jovico iz Hercegovine in ga sprejel v svoje ‰ole. Mladi Milo‰eviç se je dobro uãil in precej po okupaciji ga je poslal Andjeliç v bosenski pravoslavni manastir, da bi se tu kot igumanov pomoãnik pripravil za popovstvo. No tisti iguman je hlapãevska du‰a kakor na‰ patriarh Andjeliç. Prilizuje se vsakemu ãloveku, ki ne nosi bosenske obleke, in globoko se klanja, s ãimer se je tako prikupil, da mu je podarila vlada mnogo zemlje krog samostana in ga zelo navezala nase. 210 GOSPODIN FRANJO BESeDA Njegov pomoãnik pa ni bil tako dobro zapisan v Sarajevu in tudi iguman ni bil povsem zadovoljen z njim. V ‰oli se mu je zdel Jovica preliberalen, v obãenju z domaãim ljudstvom preodkrit, pred naãelnikom preglasen in uporen. In zgodilo se je predlanskim v Ozren-manastiru —« »Pusti to, dragica, vse skupaj ni bilo lepo. Trava naj zraste na tistem dogodku,« je rekel Bajiç in prijel mater za roko. »Sam bo‰ pokosil travo, da bo vse odkrito. Toliko te poznam, Sa‰a moj!« »Pride dan, pride dan, a sedaj ‰e ni tisti ãas. Povej kaj drugega!« »Nu — Jovica Milo‰eviç je moral zapustiti samostan. Nekaj ãasa je Ïivel v Piliçu, tam nekje pod Konj-planino. Potem je bil leto dni uãitelj v Tuzli in du‰a srbskega pevskega dru‰tva. Zaradi svojega politiãnega mi‰ljenja je moral zapustiti mesto, na kar je nekaj ãasa poduãeval deco v vasi na Majevici-planini. Takrat, namreã preteklo zimo se je to zgodilo, so zlobni ljudje zaÏgali premoÏnemu kmetu na Majevici-planini hi‰o, ker ni hotel dati hajdukom zaveti‰ãa in jim je Ïugal z ovadbo. Zaãela se je preiskava, v katero so vpletli tudi Jovico. Vi gotovo ‰e ne veste, kako vr‰e na vasi tak‰no preiskavo.« »Saj to nikogar ne zanima,« je rahlo ugovarjal sin. 211 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Saj pa tudi ni zanimivo, a Ïalostno je, da je kaj tak‰nega mogoãe v na‰ih prosvetljenih ãasih in se o tem ne sme pisati v novine. Naj zve gospod inÏenir golo resnico, ki itak pride nekdaj na dan …« »Ti se ne da‰ ugnati.« »Ne. V mojih prsih bije neugnano srce za ãast in pravico. Gospod inÏenir pozna iz Jurãiãeve Ïaloigre ,Tugomer’ starko Vrzo. Glejte, tudi slovensko knjiÏevnost poznam nekoliko. Jaz sem podobna Vrzi.« Vilar je z naklonom glave nemo pritrdil. »Milo‰eviç je resen, strog, neupogljiv — hercegovska kri. No, povedati vam moram o tisti preiskavi, kako je bilo. Na Majevici-planini so polovili in vklenili trinajst mo‰kih, ki so se jim zdeli sumljivi. In iz vklenjenih ljudi so izsiljevali priznanja s torturo prav kakor v starih ãasih. V meni je vrela kri, ko je pravil o tem voja‰ki zdravnik Raps, ki so ga poklicali k sodnijski obravnavi kot zvedenca zaradi ran, ki so jih dobili jetniki pri prvi preiskavi.« »To je Raps izblebetal v kazini pred svojimi tovari‰i med ‰tirimi stenami, in ti bi tega ne smela obe‰ati na veliki zvon. Raps sploh mnogo klepeta, da bi pokazal svojo vaÏnost in tehtovitost,« je rekel Bajiç. »Raps se morda bolje razume na preÏganko nego na medicino,« je ironiãno pripomnil Vilar. »Saj tako bo. Ampak uradna tajnost je uradna tajnost. Nevarno je dregati vanjo.« 212 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Kak‰na tajnost, ãe je o tem govoril ves okraj, le v novinah se ni smelo pisati. Kadar muãijo ãloveka, ne smemo molãati. Glejte, kako so vr‰ili tisto preiskavo. Obkolili so vsakega jetnika posebej ter ga za obleko z bajoneti dvignili kvi‰ku. Seveda se bajonet ni zapiãil samo v obleko, ampak tudi v koÏo. Dvignili so torej jetnike in jim kriãali: ,Priznaj, priznaj!’ In prevarila jih je kaãa, tako da so vsi priznali zloãin poÏiga. Pozneje so pred sodniki vsi tajili, rekoã: ,Priznali smo nekaj, ãesar nismo storili, priznali smo v mukah, ki smo jih trpeli, viseã v zraku in ko nam je kri polzela po telesu, in pritrdili bi bili, da smo zaÏgali samemu carju ãastitemu, da so tak‰no priznanje zahtevali od nas na‰i muãitelji.’ Jovice niso nataknili na bajonete, a pritisnil mu je muãitelj polno ‰katljico goreãih Ïveplenk na roko ter mu kriãal: ,Priznaj, priznaj!˜ Toda on je v boleãinah, ki mu jih je provzroãila Ïveplena Ïara na roki, trdovratno molãal, ni besedice ni dal od sebe, njegova hercegovska kri, njegov ponosni znaãaj ni dovolil laÏi, ki bi mu prikraj‰ala muãenje. Seveda je njegov uporni molk veljal za priznanje. Pozneje je pred sodniki dokazal svojo nedolÏnost, ker tisto noã, ko je v Majevici-planini gorelo, se je nahajal v Tuzli v srbski kavarni. Kakor pravite, nosi ‰e sedaj obvezano roko.« »To je grozno, milostiva, kar pripovedujete. âlovek bi mislil, da so ãasi ‰panske inkvizicije Ïe davno za nami, da je novodobna kultura ublaÏila ãloveka.« 213 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Tu pri nas spo‰tujejo v nekih zadevah stare tur‰ke obiãaje,« je odgovorila gospa. Potem je pravila o svoji rodbini. Njen praded je izgubil Ïivljenje v francoskih vojskah, toda pona‰ala se ni z njim, ker je ljubila Francoze, veliãala pa je deda svojega pokojnega soproga, ker se je boril za svobodo naroda in je padel pod ârnim Jurijem v boju s Turki. »Juna‰ka kri se pretaka po Ïilah mojih sinov,« je konãala obrnjena k sinu. »Gotovo, majãica, gotovo. A hladna mora biti kri v teh podlih ãasih,« je momljal sin skozi dim svalãice. »âastna je borba za svojo ãast,« je pristavil ter jel s prstom zami‰ljeno ãrtati neke arabeske po mizi. »In za ãast naroda,« je dodala starka, dvigniv‰i obrvi pod gladko priãesane sive lase. Vilar je prikimal, a zdajci se je spomnil, da sedi Ïe dosti dolgo v gosteh. Pogledal je na uro ter vstal. »Zdaj je ura dve, ‰e sem lahko z noãjo vred doma,« je rekel. »Pa bi do jutri ostali tukaj, saj niãesar ne zamudite. Z vami se je tako prijetno razgovarjati.« Vilar se je priljudno posmejal, ker se je spomnil, da on sploh ni govoril. »Danes ne morem,« se je izgovarjal, »no pozneje —« »Sli‰ala sem, da pridete v Tuzlo gradit most. Takrat se nas ne smete ogibati. PokaÏem vam Pre‰erna, tudi v moji knjiÏnici se nahaja. In ‰e nekaj vas prosim. Ako se snidete z Jovico, recite mu, naj se preseli s sestro vred od nas. Tam onstran se mojemu Îivku dobro godi, i Jovica 214 GOSPODIN FRANJO BESeDA tam najde polje, kjer lahko uspe‰no deluje. Sama sem mu Ïe svetovala, pa mene ni poslu‰al. Trmast je, sicer pa dober in poÏrtvovalen. Zdaj se nas ogiblje in nobenega vpliva nimam veã nanj.« Vilar je vse obljubil ter se poslovil. Mati in sin sta ga spremila na mostovÏ. Tedaj je iz kuhinje stopila Katica. »Kadar pridete zopet v mesto, nas morate posetiti,« je z otro‰kim glasom poprosila. »Ko se nastanete za veã ãasa tukaj, onda bomo igrali vsak dan na keglji‰ãu. Mik nam prihodnji teden postavi na kazinskem vrtu rusko keglji‰ãe, kjer igrajo lahko tudi dame.« »Gospod poroãnik Mik je zelo zabaven ãlovek,« je rekel Vilar. »Pusto bi bilo v garniziji, da ni njega tukaj,« je pritrdila Katica, ki ni razumela inÏenirjeve ironije. »Tistih vislic naj pa le nikar ne postavlja; jaz jih ne morem videti,« je rekla Bajiçeva mati. »Kaj so to, vislice?« je vpra‰al Vilar ter pogledal z bistrim obrazom nedoumenja po vseh navzoãih, kakor bi ‰lo za vaÏno stvar. »Rusko keglji‰ãe mi ni znano.« Tedaj mu je Bajiç s kazalcem narisal na steno na glavo postavljeni latinski L. »Glej, to je prevrnjeni L in tak‰no podobo ima tudi rusko keglji‰ãe, ãe je res ruskega izvira. V tla je zabito kak‰na dva in pol metra visoko bruno, nanje je pritrjen na gorenjem koncu v dolgosti 215 GOSPODIN FRANJO BESeDA metra popreãen polutram, na ãigar koncu visi vrvica s kroglo, ki se spu‰ãa na keglje, razpostavljene na tleh. To je vsa igra.« »Torej bomo igrali pod vislicami,« se je ponorãeval Vilar ter podal roko vsem po vrsti. Tudi z gospo Ljubico se je poslovil, ki je bila prav takrat stopila izza kuhinjskih duri. Njene temne oãi so se mu zdele objokane. Ko je ‰el preko vrta, je z okna zaklical za njim Bajiç: »Ako se zamudi‰, prenoãi v Samojlovem hanu; ponoãi nikar ne jahaj sam ob Oskovi.« Pogledal je na nebo. »Sicer te pa na potu ujame nemara ‰e nevihta. Izza Majevice-planine lezejo sumljivi oblaki in neznansko je soparno.« Vilar se je tudi ozrl na nebo. Potem se je odkril in kratko zahvalil prijatelja. 216 BESeDA GOSPODIN FRANJO 14. S olnce ga je zaãelo bosti v tilnik in hrbet, ko je prijahal iz ozkih tuzlanskih ulic k Jali. Onstran mosta je pognal konja, ki se je po ãetrturnem diru ves oznojil. Jahal je nekaj ãasa zlagoma, ozirajoã se na nebo, jasno ‰e na zapadni strani, na drugih straneh pa se je bolj in bolj zastiralo. Mehka juÏna sapa mu je pihljala v obraz, ne da bi ga osveÏila, udu‰ljiv, svinãen zrak je pritiskal nanj. Konj je otepaval z gobcem, repom in zadnjima nogama po brenceljnih in muhah. Odlomil je dolgo vejo in mu odganjal mrães, kolikor je mogel. V tem je za âaklavico-planino votlo zagrmelo, kakor bi skrit kje v ozadju zarenãal vremenski poveljnik, razstavljajoã oblake po nedoglednem nebosklonu. Vilar se je bal, da pred nevihto ne pride do Samojlovega hana, zato je zopet zapodil konja. Îival je prhala pod njim in vesela tekla po mehki poti, ki je drÏala zlagoma vzbrdo. Ko je prispela na vrh rebrine, ki loãi Jalo od Spreãe, je bila zopet v potu in znojne pene so se ji cedile po vratu in prsih. Tedaj ji je jezdec prijenjal in si zaãel brisati znoj z obraza. Nebo se je bilo Ïe ãez in ãez pomraãilo, iznad âaklavice so se gnali hudourni oblaki proti Konju. Le na zapad nad 217 GOSPODIN FRANJO BESeDA Ozren-planino je nebesni vladar razprostrl same svetlej‰e megle, od vseh drugih strani je gnal nad Vilarja teÏke, z vlago in elektriko prenasiãene oblake. In vsak hip je vrgel blisk v uporne roje in z gromko besedo je vzdrÏeval red v igri, ki je nevarna zemljanu. Îe so padale debele kaplje in z njimi je zavelo blagodejno hladilo. Vilar se je oziral, kje bi dobil zaveti‰ãa pred nalivom. Nikjer strehe, nikjer Ïive du‰e! Zajahal je v jarek in nad seboj je na tisti planjavi, kjer so se pred dvema tednoma izletniki pomudili pri pastiricah, igrajoãih kolo, zagledal pol kilometra od poti med zelenjem napol podrto koão. DeÏ je Ïe v curkih padal, ko je pridirjal h koãi, ki je bila postavljena iz grobega, neometanega kamenja in je imela skoncema slabo leseno pristre‰je. Skoãil je s konja in ga zapeljal pod streho, vesel, da je na‰el zavetje. Sedel je na konãnik trama, ki je molel iz stene, ter se zagledal v deÏ. âez dve minuti je zapazil, da dirja po poti, po kateri je sam pri‰el, v najhuj‰em diru jezdec, ki je na videz bolj plaval po zraku, nego jahal po zemlji, ãigar konj se je jedva dotikal tal, tako vneto je beÏal v deÏju. Poleg njega je tekel velik pes. ,To je Heugeigen, kobila nadporoãnika Buzduge. Pa vendar ne pride oroÏnik pod mojo streho?’ se je prestra‰il Vilar, ki je prav od du‰e sovraÏil njegovo prevneto delavnost v Bosni. ,Ne bi rad potoval v druÏbi tak‰nega raz‰irjevalca kulture, tak‰nega teptalca ãlove‰kega do218 GOSPODIN FRANJO BESeDA stojanstva, tak‰nega ‰kodljivca na‰ega ugleda na Balkanu, tega ba‰ibozuka v na‰i opravi.’ Pa ni imel ãasa, da bi do kraja dal du‰ka svoji ogorãeni misli, ker jezdec je bil Ïe okrenil s poti in v par trenutkih ga je prinesla suha, tankonoga kobila pred koão. V razliãnih jezikih so vrele kletve iz jezdeãevih ust, ko je skoãil s konja in ga zavedel pod streho. »Hohoho, zdravo, gospod inÏenir! Najprej vam moram podati roko, da vas moj ‰ejk pripozna za na‰ega ãloveka. Glejte, kako oprezno vas gleda.« Upehani Buzduga je stisnil inÏenirju roko, potem je potrepal psa po mokri glavi, vikajoã: »He, ‰ejãe, prijatelj, prijatelj, prijatelj!« — ter ga z nogo odrinil v stran. Poslu‰ni pes je povohal Vilarjevo bedro, menda zato, da bi si zapomnil novega prijatelja — in zadovoljen se je potepel v kot. »Sedel sem v Bukinjah v hanu, ko ste capali mimo, in sam satan me je zadrÏal, da nisem ‰el precej za vami,« je govoril Buzduga. »Glejte, kako teãe od mene! Tako se ãlovek Ïrtvuje za cesarja in drÏavo in niti ga ne cenijo, kakor bi se spodobilo po zaslugah. Vse jim daj: zdravje, ãas, mo‰ko silo in mo‰ko dobo, noã in dan se deri z Bo‰njaki. In vrhutega se treba vedno zagovarjati, sebe in svoje podloÏnike, ako preveã dregnejo v bosenskega razbojnika, vedno se upraviãevati ter vtikati nosove za zrcalo; a oni pri bataljonih vam ‰tirikrat na teden cepetajo pred oddelkom ali ‰torkljajo za njim, sicer pa leÏe na koÏi mastne lenobe — 219 GOSPODIN FRANJO BESeDA o, tisti so deleÏni vseh pohval, uvaÏevanj, priznanj, odlikovanj, da je groza.« Snel je man‰ete, odpel iz njih gumba, jih oÏel ter vrgel daleã po tratini. Otipaval se je po ramah in bedrih. »Ni je suhe nitke na meni in ves sem pregret. O-o-o! Pa zopet za‰kriplje revmatizem v meni.« »Ogrnite se s pla‰ãem,« je svetoval Vilar. »Prav imate, ta nasvet je nekaj vreden. Sicer je tudi pla‰ã moker, vendar pa zadrÏi gorkoto, da ne izpuhti iz mene.« Odpel je pla‰ã od sedla; pri tisti priliki se je spomnil svoje zaloge v torbi, pripeti na sedlo. Rekoã, da treba zaloÏiti malico, ker jed pospe‰uje telesno toploto, je vzel kos peãenke, kruh in stekleniãico konjaka iz torbe, sedel poleg Vilarja, si razpoloÏil malico po naroãju ter zaãel uÏivati. Ponudil je tudi Vilarju, pa ta ni hotel, ãe‰: »Do dveh sem se gostil pri Bajiçevih.« »A, Bajiçevi, to so po‰teni ljudje,« je mrmljal Buzduga s polnimi usti. »Vse ãasti vredni ljudje — to se pravi — mlada gospa je kakor soãna pomaranãa, Katica Ïiva kakor veverica in lepa — hm — a denarja niã, prav niã. Od ljubezni se pa ne da Ïiveti. Vseskozi po‰teni ljudje, le tista stara mama je prifrknjena, a bogata. Pomislite, ona se zavzema za Bo‰njake, moje simpatije so na njih strani — pravi — in najraj‰i obãuje s Srbkinjami.« »Sama je Srbkinja, zato ji ne smeva zameriti. I vi ste Srb — ne?« 220 GOSPODIN FRANJO BESeDA Nadporoãnik se je bolestno nagnil na stran ter debelo pogledal na Vilarja. »Jaz nisem niã, prav niã. Pes sem na verigi, pes, ki je zvest do kosti kakor le oni moj ‰ejk. In drugaãnih ljudi v Bosni ni treba.« Buzduga je srdito glodal ob kosti. Ko je bil doglodal, je potisnil v usta velik zalogaj kruha ter pricurknil konjaka. Pes je iz kota nepremiãno zrl vanj. Vsak pasji ljubitelj in lastnik samozavestno pokaÏe, v ãem je izurjena njegova Ïival. Tako je storil tudi Buzduga. »Na, ‰ejãe, apport!« je viknil ter vrgel kost po tratini. Pes je skoãil v gosto deÏevje za njo in v hipu jo je prinesel nazaj. »To ni vse,« je velel nadporoãnik, »‰e enkrat apport! Vi‰ tam!« ·ejk je skoãil po tratini ter prinesel ‰e man‰ete, na kar ga je gospodar zopet potrepal. Vzel je man‰ete, jih oÏel in spravil v torbo. »Zelo izurjenega psa imate, lahko ste ponosni nanj,« je pohvalil inÏenir, in Buzduga je izpregovoril o pasjem plemenu sploh, kak‰ne lastnosti ima ta in ona vrsta, a njegov ‰ejk ima dobre lastnosti vseh vrst, ker je prav posreãena me‰anica dveh imenitnih pasem. Na apport in appell razume kakor nobena druga Ïival. Pravil je o pasjih simpatijah in antipatijah in kakor je sebi prisvajal du‰o, tako jo je prila‰ãal tudi pasjemu rodu, seveda umrjoão. A zunaj je lil deÏ, ‰vigal blisk, butal grom in izpod stene pristre‰ja jima je pricurljala tiha vodica v posete. Kmalu pa sta dobila ‰e drug poset, celo dva poseta. Prvi je bila strela, ki je udarila kraj koãe v drevo, in 221 GOSPODIN FRANJO BESeDA sicer s tak‰no silo in v toliki bliÏini, da se je potresla koãa in je moÏakoma zamigljalo pred oãmi in sta zaãutila puh, obenem pa tesnobo in grozo, ki ji nihãe ne more odoleti ob tak‰nem grozovitem pojavu. Oba sta obledela, se spogledala z negibnimi, osteklenelimi oãmi. Îivahni oroÏnikovi kobili, ki je dotlej kazala najbolj‰o voljo in je suhljato, z Ïilami prepreÏeno glavo drgnila ob vrat Vilarjevega konjeta, je nekako izpodneslo zadnji del Ïivota, tako da je z njim butnila ob steno; visoko je dvignila plemenito glavo in zastrmela v pajãevine, ki so preprezale ves strop, Vilarjev ‰arec je postrigel z u‰esi, jezno pogrebel s sprednjo nogo, a kmalu se je vdal prej‰nji ravnodu‰nosti. ·ejk je zarenãal, kakor bi ga bil piãil gad, nepopisna paznost se je pojavila na njegovem gobcu, ki ga je iztegnil kvi‰ku in je z njim preizku‰aval zrak; tresel se je od same pozornosti. Tedaj pa se je prikazal nov poset: Jovica Milo‰eviç je stopil ves premoãen izmed drevja, kamor je bilo tre‰ãilo, ter se bliÏal koãi. Osupel je obstal, zagledav‰i druÏbo, ki je vedrila. »Le noter! Povedri i ti!« mu je z usmevom viknil Vilar. No Jovica ga ni slu‰al. Ker je prav tisti hip zopet udaril grom z bliskom, se je pokriÏal, potem je z roko povel proti inÏenirju kakor v pozdrav ter se okrenil v nasprotno stran. »Kaludjer ne mara biti pod mojo streho,« je pikro rekel Buzduga. »Ej — teÏka vest. Glejte, kako pazen je moj 222 GOSPODIN FRANJO BESeDA pes; on dobro ve, kdo je na‰ sovraÏnik. PokaÏem vam njegovo izurjenost.« In tisti hip je viknil: »Pozor, ‰ejk — sovraÏnik!« Pes je priskoãil in se zavrtel krog svojega gospodarja. Vilar je slutil, da napravi nadporoãnik kako neumnost, kak‰no kruto ‰alo. Zato ga je z odloãno in hitro besedo opozoril: »Gospod nadporoãnik, verjemite mi, da nisem radoveden na pasje umetnosti —« No oni je odmahnil z roko ter s klikom: »Alo, alo!« na‰ãuval psa, ki se je liki blisk zagnal za Jovico. Milo‰eviç je otepaval z nogama, ko ga je pes zagrabil za ãak‰ire, suval je v napadalãev gobec ter udrihal po njem s palico. V Vilarju je zavrelo. Na ves glas je zavpil: »Gospod nadporoãnik, tak‰nega trpinãenja ne maram gledati. Pri svoji ãasti vas rotim, pokliãite psa nazaj! Ako ne, grem z revolverjem nanj.« Segel je po revolverju, ki ga je imel pripetega ob sedlo. No tisti hip je kliknil Buzduga: »Appell! Appell!« in ‰ejk je priskakal nazaj k svojemu gospodarju, ves divji in krviÏejen, ker dobil je dosti teÏkih batin in sunkov. »Hahaha!« se je prisiljeno posmejal Buzduga. »Ste li videli, kako ga imam na vrvici, kako me slu‰a?« Pogladil je psa po hrbtu in se mu dobrikal: »UboÏec ti moj, danes ti jih je naloÏil prokleti kaludjer, a drugikrat te na‰ãujem na njegov vrat, tudi na to si izurjen. âakaj, kaludjer!« Zlost se mu je pojavila na obrazu, ker grizlo ga 223 GOSPODIN FRANJO BESeDA je, da se inÏenir ni strinjal z njegovo ‰alo, ni obãudoval in pohvalil psa, in pa zato, ker je bil ‰ejk tepen. Neprijazno ga je dregnil z nogo, veleã: »Hajdi v kot in pomiri se!« — na kar je Ïival s pove‰enim repom na treh nogah cincala v kot in poãenila. Vilar ni na‰el besede, da bi dal du‰ka svojemu ogorãenju, doãim je bil Buzduga v zadregi, kako bi zagladil neprijetni vtisk, ki vselej potlaãi druÏbo, ako je njen ãlan zakrivil nerodnost. »Sedaj pazite nanj, gospod inÏenir,« je rekel z vsiljivo besedo, »sedaj se pokaÏe pasja du‰a v pravi luãi. Dela se klavrnega in pobitega, pa mu ni zlega. Hinavec!« Posmejal se je ,hinavcu’ in dobrosrãno mu je obljubil: »Le poãakaj, ‰ejãe, drugikrat zmaga‰ zopet ti na vsej ãrti.« Pes se je, tiho cvileã, kakor bi vse razumel, umiljeno zazrl v gospodarja, potem je za‰antal k njemu, mu oblizal roki, usta in krivi nos, na kar se je zopet po vseh ‰tirih, zdrav in ãil, povrnil na svoj prostor. Buzduga mu je vrgel neoglojeno kurjo kost in ko‰ãek kruha. »Ste li videli komedijanta, kako imenitno je markiral svoj poraz in kako me je naposled prosil odpu‰ãanja?« je vpra‰al. »Ali pa vas je prosil za kurjo kost.« InÏenirju se ‰e ni zabrisala nevolja na obrazu. »Ne poznam pasje psihologije,« je nadaljeval, sileã se v miren ton, »a reãi moram: da sem jaz Bo‰njak, zastrupil bi vam mrho. Zakaj 224 GOSPODIN FRANJO BESeDA ste ga na‰ãuvali na ãloveka, gredoãega mirno svojo pot?« »O, to ni miren ãlovek, vi ga ‰e ne poznate. Ta ‰ãuje mirne ljudi vsepovsod in ‰unta tudi va‰e delavce. Na to smo vas opozorili Ïe zadnjiã v hanu ob Spreãi. Bodite oprezen, vi ste novinec in ne poznate tukaj‰njih razmer,« je govoril nadporoãnik in resnost ter skrb je izrazil na licu, kakor bi obÏaloval tega mladega, brhkega, a neizku‰enega ãloveka. »Moj ‰ejk je moja opora. Brez moãi bom, kadar mi ta pogine in precej se vrnem nazaj preko Save. Vpra‰ajte âumurpa‰o in Atifa Sarajlijo, s kak‰nimi ljudmi imate opraviti v va‰em drvarskem taboru.« »Ne, od Atifa Sarajlije noãem navodil. Temu tur‰kemu konfidentu menda sami ne zaupate dosti. ObÏalujem, da je na‰ tabor pod njegovim nadzorom. âudim se vladi, da je postavila toliko kozlov, naj ãuvajo njen vrt. O Jovici Milo‰eviçu vem dosle samo to, da je govoril za pravico, in kdor se poganja zanjo, tisti je moj prijatelj. Odkrito povem.« »Jaz pa to vem, da stremi njegova pravica nekam v Srbijo in Rusijo in ni na‰a pravica,« je odloãil Buzduga, vstal ter roÏljajoã s sabljo stopil h konju. Nevihta je pojemala, na vzhodu se je svetlikalo, nebesni vladar se je Ïe daleã na zapadu nad Ozren-plani- 225 GOSPODIN FRANJO BESeDA no kregal s svojimi oblaki. No kazalo se je, da jih i tam kmalu raztopi. Zajahala sta. Ogibajoã se rjavih luÏ in mlak, sta se nespe‰no pomikala dalje. Buzduga je jel o nekem generalu v Hercegovini praviti anekdote, ki so se mu zdele tako sme‰ne, da so ga spravile povsem v dobro voljo. Udobno se gugajoã na sedlu in igraje z vajeti, se je Ïareãega lica na ‰iroko razgovoril. Jezdil je nekoã tlsti general s svojim adjutantom, da vizitira neko oddaljeno posadko. Nikdar ne vzame oni general s seboj kak‰ne prtljage in tudi takrat je ni. Prigodilo pa se je kakor danes, da je zaãelo na poti deÏevati, in prispela sta na cilj mnogo pred adjutantovim sluÏabnikom, ki je, na muli tovoreã prtljago svojega gospodarja, zaostal daleã za njima. General sploh ni jemal sluÏabnika s seboj. Do koÏe premoãena, sta bila nastanjena v tujski sobi tiste posadke. Adjutant je bil zelo razburjen, ker ni bil vajen, tiãati v mokri obleki; neprestano je stopical po sobi, da bi se reveÏ ne prehladil, in nestrpljivo je kukal skozi okno, kdaj paã pride njegova mula, da bi vsaj perilo lahko premenil. General, ki ni priãakoval nikakr‰nega perila, je ravnodu‰no sedel na kanapeju in s prsti dromljal po mizi. Ko se je bil naveliãal adjutantovega javkanja in razneÏene neuãakljivosti, je vstal ter se zaãel slaãiti. Slekel je svojo do nitke mokro srajco ter jo podal svojemu spremljevalcu, rekoã: ,Nate mojo srajco in meni dajte svojo, 226 GOSPODIN FRANJO BESeDA ako hoãete Ïe vsekakor premeniti perilo.’ Adjutant se je sramoval svoje mehkuÏnosti in se pomiril s svojim neprijetnim poloÏajem. »To je general, ki ga ãaka lepa prihodnjost, ta bo na‰ vojskovodja v prihodnji vojski,« je prorokoval Buzduga. »Ta pa ni niã podoben tistim kavarnskim generalom. Preprost, a strog — genij! Rokavic ne nosi nikoli; ko se je peljal k cesarju v avdijenco, si jih je kupil ‰e le na Dunaju. V njegovi obleki ni niã gizdalinskega, ker si jo da delati pri kompaniji. In kako zna ta ãlovek sukati Hercegovce! DeÏelni jezik ume izvrstno; kar na vrat pokaÏe in kdor ima kaj na vesti, ga razume … To je cel general, ne tak‰en poloviãarski, kakor so drugi. Da imamo v Tuzli tak‰nega poveljnika, kaj hitro bi pometli tukaj take hujskaãe, kakr‰en je va‰ prijatelj Jovica Milo‰eviç.« »Res, Milo‰eviç mi ugaja. Sploh me niã ne zanimajo moÏje, ki kopiãijo okrutnost na okrutnost, paã pa oni, ki navdu‰ujejo tisoãe za kaj koristnega in lepega, n. pr. za umno gospodarstvo, obrt, ‰ole, petje —« Nadporoãnik je majal z glavo in grizel ustno. »Za svinjerejo,« je hitro pripomnil. »I to je koristno in spada k gospodarstvu.« »O gospodarstvu tukaj ne moremo govoriti, k veãjemu o gospodinjstvu. Mo‰ki tu samo lenarijo in politizirajo, ne delajo pa niã.« 227 GOSPODIN FRANJO BESeDA »To je bajka, ki so si jo izmislili sovraÏniki te deÏele. Uredite agrarno vpra‰anje, osvobodite kmeta kakor v Srbiji in Bolgariji, onda uvidite, kako se poprime rodne grude. Sicer pa vidim tudi pri dana‰njih Ïalostnih razmerah mo‰ke na njivah. No, da vam razloÏim dalje — zanimajo me tisti, ki navdu‰ujejo za ãloveãnost, za svobodo —« »Gospod inÏenir, v vas kipi agitatorska kri, vi ste podobni stari Bajiçevki.« Vilar se je posmejal. »Gospod nadporoãnik, na‰ãujte svojega psa name!« Kakor bi ga ne bil sli‰al, je oni nadaljeval: »Premnogo pride k nam preko Save uãenih ljudi z zasukanimi in zavitimi idejami, zato pa vr‰imo tukaj samo poloviãarsko delo. Veste li, da niti v Carigradu nimamo ugleda? Pred drugimi poslanci se tam tresejo, a na‰ega zasmehujejo. No jaz si umijem roki in vr‰im svojo prokleto dolÏnost, ne ozirajoã se na desno in levo. Jeli, ‰ejãe, da je tako?« Pes, ki je s pove‰enim repom otoÏno capal kraj poti, je dvignil gobec. Ker ni dobil nobenega ukaza, je skoãil pred jezdeca na pot in je tekel pred njima, vohajoã po tleh, oãividno po Milo‰eviçevem sledu. »Prosim, ali vam ni hladno?« je vpra‰al nadporoãnik. »Mene mrazi. Da se ogrejem, poÏenem malo — oprostite! Va‰ konj se z mojim ne bo mogel kosati.« PribliÏal se je Vilarju ter mu segel v roko. »V Samojlovem hanu 228 GOSPODIN FRANJO BESeDA me dohitite in tam ostanite ãez noã. Karte bi vrgli s Samojlom in niã ne bova govorila o sluÏbenih sitnostih.« »Hvala, gospod nadporoãnik! Kar naprej pojdem. Vsekakor bi bil rad nocoj doma! Jutri imam posla.« »Kakor hoãete. Torej na svidenje v Tuzli!« Konjske podkve so zapeketale po izprani poti. Vilarju je odleglo pri srcu, ko je videl, da je zavil ta prevneti sluÏabnik s poti, da se s svojim krviÏejnim psom liki zlove‰ãa prikazen skokoma nese po mehki tratini in se vedno bolj izgublja v daljavi. 229 BESeDA GOSPODIN FRANJO 15. Z adovoljen je korakal Vilar par dni pozneje ob prvi popoldanski uri v planino, da izplaãa drvarjem zvi‰ani zasluÏek. Veselila ga je zavest dobrega dela, in vso pot je ogrevala njegovo glavo misel, kako mu bodo delavci hvaleÏni. Mestoma je postal ter se zazrl v temno veliãastje pragozda in zdelo se mu je, kakor bi mu iz veãnega mraka ‰epetala neka dobra gorska vila in ga izpodbujala, naj ne postoji na zami‰ljeni pravi poti, naj deluje na to, da se odpravijo sovraÏene znamke. Toliko se je zamaknil v svoje dobrohoteãe namene, da mestoma niti ni sli‰al oglu‰ujoãega hrumenja jadrne Oskove. Tedaj je vsa krasota v prirodi omrtvela zanj, ki je videl pravo lepoto samo v dobrem dejanju, izkazanem svojemu bliÏnjiku. In tak‰no dobroto je prinesel drvarjem. Zal, da dovr‰eno dobro delo ni moglo biti splo‰no, da je moralo neprijetno zadeti Bierkopfa in njegovo stranãico. Doãim so drvarji — tudi oni z Volãjega Dola so bili navzoãi — z zadovoljnim kimanjem, s svetlimi potezami na licih, glasnej‰i pa tudi s pohvalnimi in priznalnimi izrazi sprejeli naznanilo, da se je plaãa za toliko in toliko odstotkov zvi‰ala, ker je padla cena Ïivil, se je drÏal 230 GOSPODIN FRANJO BESeDA Gajer kislo, ustnici sta se mu ‰e bolj udrli, oãi se skrile pod obrvi. Njegova du‰a je bila pusta in zakrknjena, ni mogla prenesti iskre dobrovoljnosti v delavskih srcih; vrhutega se njemu pri novih cenah niã ni zvi‰al zasluÏek, ‰e zniÏal se mu je, ker je moral sedaj plaãati hrano, prej pri gozdarjevem gospodarstvu je pa ni; in — kaj pa to! — Îe dvakrat mu voznik iz Samojlovega hana ni pripeljal nobene zlatoglave steklenice in niã biftekov. V krogu delavcev samo enega ni ganila vest o cenej‰i hrani — Atifa Sarajlije. Ta je dobival iz drugih virov drugaãno, vse bolj‰o plaão, zato je apatiãno zasli‰al Vilarjevo obvestilo in s preziranjem je zrl na te izgurane teÏake, ki so vedeli, da je njegovo pazni‰tvo navidezen postranski posel, a glavno opravilo mu je vohunstvo in ovadba, da voha v drvarskem taboru in daleã naokoli po upornikih, nezadovoljneÏih, hajdukih, veleizdajnikih in po skritem oroÏju. âutil je, da ga drvarji sovraÏijo, in to jim je vraãal s sovra‰tvom. Po konãanem izplaãilu so se delavci raz‰li na svoja mesta. Vilar je postal ter zrl za njimi. Kmalu so sekire zopet enakomerno sekale ter ‰le bujnemu Ïivljenju do Ïivega, Ïage so pele svojo hripavozveneão smrtno pesem. Iz tega enoliãnega vrveÏa se je oglasila zdajci slovenska pesem; pela jo je gruãa slovenskih delavcev, ki je blizu njega klestila vejevje podrtih dreves. Vilar je prekobalil hosto, leÏeão vse kriÏem, ter se privalil k oni 231 GOSPODIN FRANJO BESeDA gruãi. Sedel je na debelo vejo kraj ‰tora. Drvarji so zapazili, da jih poslu‰a ãlovek, ki so ga zaãeli uvaÏevati, zato so po prvi pesmi zapeli ‰e drugo. Pesmi sta se ob napornem delu zelo trgali, ob buhanju sekir nista mogli priti do prave veljave, vsekakor pa sta toliko prevzeli Vilarja, da je komolec uprl ob ‰tor, poloÏil glavo na dlan in se zatopil v domaãe glasove. Tedaj so ‰tirje delavci prenehali v delu, stopili skupaj, se oprli ob sekire in, zroã drug drugemu na ustnice, so ubrano ponovili obe pesmi. Ko so odpeli, so se polotili sekanja. InÏenir je ‰e nekaj hipov zamaknjen slonel ob ‰toru. Probudil ga je Ivo Trkulja, ki je tiho in oprezno kakor k speãemu ãloveku stopil predenj. V rokah je drÏal velik kozol rdeãih jagod in te mu je plaho pomolil, gledaje mu v oãi in ne da bi izpregovoril besedo. »Si li zame nabral?« je vpra‰al Vilar in vzel kozol. »Moji vnuãki so nabrali danes in prinesli zate.« »No dobro, Trkulja. Prekrasen dar,« je pohvalil Vilar. »So li zdravi tvoji vnuãki?« je pristavil. »Zdravi, ,kao krmaãe’,« je odgovoril starec in oni se je posmejal tak‰ni primeri. Starec pa je nadaljeval: »Bedni so in bedi je vsak dolÏan. O, da vidi‰, kak‰no veselje si nam napravil, ko si me zopet sprejel k delu. Ti si po‰ten, a kruto ravna z nami oni« — pokazal je gori proti kolibi — »nobenega oddiha ne dovoli, niti peti ne smejo, pravi, da ni mogoãe obenem peti in delati.« 232 GOSPODIN FRANJO BESeDA Vilar je vstal. Ni mu bila v‰eã paznikova strogost, no red mora biti. »âeprav branijo peti, plakati nam ne branijo,« je rekel starec. »Kriv sem, gospodar ti na‰, a govorim ravno.« »Lepa hvala za jagode, brate! A sedaj idi na delo in mimogrede reci onim, naj mi zapojo kak‰no nedeljo. Rad jih bom poslu‰al.« — Vilar je tisti veãer zaãutil, kako sovraÏen mu je postal gozdar. Da bi se mu prikupil in pokazal, da Ïeli z njim Ïiveti v prijateljstvu in slogi, je stopil v njegovo sobo. Precej je zapazil na njem veliko pobitost. »Gospod gozdar, morda vam je dolg ãas samemu,« je rekel, stopiv‰i k njegovi mizi. »Morda bi naredila igrico na ‰ahu.« »Ne igram. Niã se ne dolgoãasim,« se je kosmato izdrlo Bierkopfu iz raskavega grla. Vilar se je priljudno in z usmevom sklonil k njemu. »Tudi v karte ne? Nekoliko pa vendar tudi jaz umem.« »Ne. « »Hm — onda — ali ste morda kaj bolni?« »Vi me ne boste ozdravili.« Te besede so bile tako zadirãne in ãemerne, da je inÏenir napravil dva koraka nazaj, da bi ãim prej pohitel v svojo sobo, proã od tega podivjanega, gozdnega ãloveka. Pri tem pa je zadel ob sluÏabnika, ki se je pojavil s kositarskim podstavkom, na katerem so stale konvice in ãa‰ice za ãaj. Vse na podstavku je zaroÏljalo, in Bierkopf je vstal ter se grozeãe 233 GOSPODIN FRANJO BESeDA vzravnal. »Gospod inÏenir, vi poãenjate same nerodnosti pri nas. Na Konj-planini prirejate koncerte, a vlada je najela drvarje za delo, ne pa za petje.« Vilar, ki je sluÏabniku pomagal urediti namizno posodo na podstavku, je vzkipel in od jeze rdeã se je postavil gozdarju po robu: »Oprostite — pri‰el sem k vam kot va‰ tovari‰ na prijazno besedo, in vi me tako nahrulite! Kar se tiãe nerodnosti ali nerednosti, naj pometa vsak pred svojim pragom. Jaz si nimam niãesar oãitati in se bom lahko zagovarjal pred vsakomer, a drugim bi slaba predla. Lahko noã, gospod gozdar!« ,To je nevaren star lisjak, ki ne more pozabiti, da ne sme veã pleniti delavcev. Prenesti ne more nedostatka zlatoglavih steklenic, biftekov in odstotkov. Pride po‰ten ãlovek pod Konj-planino in mu zme‰a njegove tatinske mreÏe. To je nerodno in bridko! Vse mu doprinesejo ovaduhi, kaj delam pri drvarjih; saj pravzaprav niã ne delam in sam ne vem, ãemu sem tukaj. Pohajkoval bom in nihal med Konj-planino in Tuzlo. Trn sem mu v peti, bruno v oãesu, a pazi naj, da se ne spotakne ob moji nogi.’ Tako se je razburjal inÏenir, ko je hodil po svoji sobi. Toda drugo jutro je na trati pred kolibo zopet s prijaznim usmevom pozdravil svojega nasprotnika, kakor bi mu hotel reãi: ,Snoãi si bil pa nataknjen! Oprosti mi, ker sem te motil!’ Tako je povrnil s prijaznostjo za grobost. Bierkopf je iz tak‰nega priljudnega vedenja posnel, 234 GOSPODIN FRANJO BESeDA da ta mladi, kavalirski ãlovek paã ne bo pobrskal po njegovih preteklih sleparstvih, ampak se zadovoljil s tem, kar je dosegel. Tistega, kar se je godilo s hrano pred njegovim prihodom, ne bo vlekel na dan. Tak‰nega razneÏenega ãloveka se ni treba bati. Visokoleteãi, plemeniti misli se je rogal podel, nizek znaãaj in jo izkori‰ãal. Vilar bi se bil rad hitro udomaãil pod Konj-planino, zato se mu je zdelo sitno, da mora Ïiveti pod eno streho s ãlovekom, kateremu dela napoto, ki vselej, kadar se sreãata, tako sovraÏno upre svoje zlobne oãi vanj. Poizku‰al je, kako bi oderuha pridobil na svojo stran. Skoraj vsiljeval mu je svoje prijateljstvo, prijazno ga je pozdravljal, ga ogovarjal, tudi za svet ga je vpra‰al v sluãajih, ko je bilo vse jasno, vpra‰al zato, da bi sproÏil uljuden pogovor. Tak‰no oglajeno vedenje je zazibalo robatega Bierkopfa v popolno varnost; njegovi kratki odgovori so bili nepriljudni, vãasi pa tudi osorni. InÏenir se jih je sãasoma toliko privadil, da jih je z usmevom prena‰al; ob robatosti te delavske pijavke se je radovala njegova du‰a in mu neprestano ‰epetala: Jeza tega onemoglega sebiãneÏa je dokaz tvoje po‰tenosti in ti ne more ‰kodovati. Glavna stvar je, da si zadovoljil delavce. Tisti postranski posel raãunanja se mu skraja ni zdel nadleÏen, ker mu je dal vpogled v delavske razmere in priliko, se uveljaviti, kar prija mlademu, podjetnemu ãloveku, ki rad pokaÏe svojo razumnost, pravicoljub235 GOSPODIN FRANJO BESeDA nost in dobro srce. Raj‰i bi bil opravljal inÏenirsko delo, ki je bilo vsa njegova bodoãnost, no tiste dni pri drvarskem podjetju ni na‰el inÏenirskega posla, dasi ga je iskal po vseh pristopnih kotih Konj-planine. Ogledal si je oni pritok Oskove, ki naj bi se jeseni uravnal za splave, naãrtal si je ona mesta, kjer bo treba vodni tek preloÏiti ali z razstreljevanjem skal preurediti. Zapomnil si je nekaj popravil, ki bodo potrebna pri vodnih napravah, tudi novo suho drão si je zarisal v svoje beleÏke. To je vse delo, ki se ga loti, kadar dobi dotiãni ukaz iz Sarajeva in bo smel razpolagati z delavci. Izprevidel je, da bo njegov inÏenirski delokrog zelo omejen: predlagati bo treba vladi vsako preureditev in vsako novo napravo, izraãunati stro‰ke in ‰e za majhne poprave se bo treba dogovoriti z gozdarjem, da mu prepusti drvarje. Vilar se ni dolgoãasil. âe se ni potikal po pragozdu, lazil preko mahovitih skal in trhlih debel, razpadajoãih v listnem gnoju, je posedal doma v senci pri kolibah, posedal kraj ‰umeãe Oskove v ozkem zakotju z divno gorsko dekoracijo. Od kolib ni videl mnogo neba; jutranje solnce jim je vzhajalo pozno, popoldanje se je skrilo zgodaj. Gledajoã na malo delavsko naselbino, se je ãesto spominjal lesene kulture starih Slovanov, ki so si brÏkone postavljali tak‰ne preproste kolibe, ko so bili nekje na daljnem vztoku prilezli iz podzemeljskih lukenj ali ilovnatih hi‰ic in se naselili v dana‰nji domovini. Na 236 GOSPODIN FRANJO BESeDA takih odmorih mu je tovari‰evala knjiga strokovne vsebine. Veãerne in jutranje ure je namenil za svojo jezikovno izpopolnitev, ker Ïe davno se je bil odloãil, da pojde s svojo vedo daleã v svet. Îe v zgodnjih letih je klilo v njem hlepenje po dotiki s tujimi narodi, po spoznanju njih ‰eg in odno‰ajev. To hlepenje po brezmejnem svetu, prirojeno ãloveku podjetnih misli in podÏgano po modernih prometnih sredstvih, mu je mogoãno vzrastlo v Bosni, kjer je videl vsenaokrog Ïivljenje pisanega vztoka, seveda Ïe skaljeno pod zapadnim vplivom, vendar pa ‰e vedno zanimivo. Ko je bival ‰e onkraj Save, ni nikdar iskal velike druÏbe in ponoãnega pijanãevanja, drugovale so mu ponajveã knjige in pa njegove ‰iroke misli. Kadar je za‰el v gruão ljudi, ni bil samozavesten in zgovoren druÏabnik, paã pa vesten opazovalec in strog sodnik. V bosenskih mestih je na‰el ‰e brezobzirnej‰e ljudi, nego so bili oni, ki jih je pustil onkraj Save; malone vsi so se mu zdeli proÏeti s cinizmom razkoraãenega gospodarja, ki ga je obogatil berlinski kongres. Vilar pa je hotel Ïiveti z ljudstvom kot ravnopraven z ravnopravnim. Spoznati je hotel nove razmere, nove ljudi, med katere ga je vrgla usoda. Vleklo ga je iz samote vun med bosenske ljudi, ne zato, kakor bi v vsem delavskem taboru ne mogel najti bosenske osebe, s katero bi lahko izpregovoril besedo, ampak zato, ker je hotel videti ljudi, ki ne stoje 237 GOSPODIN FRANJO BESeDA pod vplivom Bierkopfa, Gajerja in Sarajlije; tak‰ne je hotel spoznati, ki orjejo in kose ter govore o tretjini in o desetini. Ob zgodnji popoldanski uri je sedel nekoã na konja, da jezdi kamorsibodi v svet, v prvo vas, ki jo najde, in ‰e dalje z namenom, da se pribliÏa kmetom, novemu svetu. Dan je bil krasen, zelena tratina pred kolibami se je svetila v solnãnih Ïarkih. Naveliãal se je bil za enkrat svojih knjig in premi‰ljevanj, temne gore, bednih delavcev in pustega gozdarja, zato vun iz kota na nova odkritja! Toda kam? Iz zakotja je drÏala samo ena pot, tista ob Oskovi, ki jo je bil premeril Ïe parkrat. Po njej je udaril in tako spe‰no je jahal, da je stal v pol ure Ïe pred Mu‰içevim hanom. Nameraval je starega handÏijo vpra‰ati po zdravju in se pogovoriti o vsem, kar slina prinese na jezik, popiti ãa‰ico kave, potem pa se obrniti na desno ali na levo v hribe. Stopil je s konja in ga privezal k pristre‰ju. Takrat se je prikazal na pragu ãvrsti Vazko, tisti, ki ga je prvikrat, ko se je bil ustavil v hanu, zanimal kot medvedji izprevodnik in kot narodni pevec ter guslar. Vilar mu je z usmevom prikimal ter preko njega pri poluodprtih durih pogledal v veÏo, kjer je leÏal poleg vhoda v izbo kupãek pepela na tleh. »Je li handÏija in mlinar Pero doma?« je vpra‰al deãka. 238 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Ni handÏije in mlinarja doma,« je ta odgovoril, nekaj pomislil in pristavil: »Doma je, Ïito Ïanje.« Vilar je stopil bliÏe in ga debelo pogledal, a precej je moral drugam obrniti svojo pozornost. V veÏi je za durmi na minderu*, pokritem z asuro, kraj stene sedela Danica, drÏala v naroãju Ïenski gunjiã (jopico) ter vanj v‰ivala okraske. Na prvi hip ni videl vsega njenega obliãja, ker je bilo globoko sklonjeno nad delom, obstal pa je njegov pogled na njenih laseh, preprosto ubranih pod preprostim fesom, in na njeni beli desnici, ki je vbadala ‰ivanko. In zapazil je, da se deklica prikrito smeje nad ‰ivanjem, najbrÏ zmedenemu deãkovemu odgovoru. »Dober dan,« je pozdravil Vilar, obrnjen k njej. Takrat je dvignila glavo in njene svetle oãi so se ozrle v Vilarjeve. Pa kakor bi se bila zavedala neke nepristojnosti, neke pregrehe, se je molãe zopet sklonila nad ‰ivanje. Vazko je bil opazil, kako sta se pozdravila. »Dobra je kakor dober dan, a sramuje se,« je povzel, se naslonil ob steno in uprl boso nogo ob podboj pri vratih. Samozavestno je pogledal na njo, potem na gosta, kakor bi mu hotel reãi: Glej, kako je krasna, je li da tudi tebi ugaja! »âemu jo je sram?« je vpra‰al Vilar, dvigniv‰i obrvi. * Minder = kak‰nih 20 cm visoka in petkrat toliko ‰iroka klop, ki jo rabi Bo‰njak tudi za posteljo; v bolj‰ih hi‰ah je pogrnjena z volneno preprogo, v revnej‰ih z asuro, to je, iz biãja ali slame spletenim pogrinjalom. 239 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Tebe se boji. Na‰e Ïenske se vsakega boje, odkar so nam vzeli pu‰ke in handÏarje.« »Nisem vzel jaz, torej se me ni treba bati. Da imam pu‰ko, ne bi streljal na golobiãe, da imam handÏar, ne bi sekal po jagnjiãih,« je z dvignjeno roko miril Vilar, srepo zroã na Daniãino glavo, ki je podrhtevala v vzkipu zadrÏavanega smeha. ·aljiv se mu je zdel deãek, sme‰na deklica, ki se srameÏljivo smeje v stran neznano ãemu, in sam sebi se je zdel sme‰en, da je za‰el v tak‰no druÏbico in da zbija tak‰ne gluposti, In razsodil je sam v sebi, da deklici, kar se tiãe znanih ljubeÏenskih obãutkov, ‰e ni vzi‰lo solnce, noãi pa tudi ni veã v njenem srcu. »Eto, dober ãlovek si,« je potrdil Vazko in cmaknil z ustnicama. »Hoãe‰ li kave?« »Bogme, hoãem. Napeci, podaj!« je odgovoril Vilar z veselo zapovedujoãim glasom. Pritegnil si je trinogat stolãek in sedel ob steno Danici nasproti. Vazko se je pred kupãkom pepela spustil na koleni, s trsko je posnel pepel iznad Ïerjavice, potem je priloÏil draãja in, skloniv‰i se liki maãek, je zaãel na moã pihati. Kmalu je zaplapolal ogenjãek in iz njega se je vila prozorna struja dima ter se zaganjala v praprotno streho. Deãek je pristavil konvico z vodo in ‰e bolj razpihnil ogenj. Oster duh po dimu je napolnil veÏo in silil v oãi in nos. InÏenir je jedva zadrÏaval prhanje; dim ga. je ‰ãipal v oãi; odmaknil je stolãek med duri, ki jih je odprl na steÏaj. 240 GOSPODIN FRANJO BESeDA Solnce je sijalo nanj in zlat Ïarek je lil i na deklico, se igral na njeni rami, obliznil njene lase, se razsul po polovici njenega ordelega obraza in po gunjiãu, ãigar zlate in srebrne nitke z v‰itimi drobãkanimi mednimi kolesci so se iskrile kakor biseri, posuti na platno. Vilar, nevajen dima, se je zaãel solziti, tako da mu je Vazko predlagal, naj sede pod pristre‰je, kamor mu prinese kavo. Pa gost ni hotel: raj‰i je sedel tukaj kraj mladih bitij, vr‰eãih vaÏen posel. Zaziral se je na brhkega deãka, ki je ãepel pred ognjem ter ga netil sveãano, skrbno in resno, in na deklico, ki je spe‰no vbadala v gunjic, izpreminjajoã se v vseh mavriãnih barvah. Na njeno gladko, belo ãelo so se spu‰ãali nekak‰ni zapredki temnih kodrcev, ki jih niso zvile ogrete kle‰ãe, marveã narava sama. Vsa ta nenavadno miãna prikazen je zbudila v njem vpra‰anje: Kako je za‰el ta neizbru‰en biser v tak‰en prah? PriÏgal si je svalãico. Pu‰eãega je navdala velika dobrovoljnost. ,âemu bi iskal oddaljenih vasi in stikal za bosensko zanimivostjo, ãe imam pa tukaj toliko zanimivega? Italijanski pesnik nam opisuje, kako se je, zaprt pod svinãeno streho bene‰ke jeãe, po cele dneve zabaval s tem, da je opazoval mravlje, ki so prilezle na okno njegove jeãe; kako je bil hvaleÏen Ïivalcam — kaj bi ne bilo meni dosti zabave poleg teh dveh nedolÏnih mravelj?’ Tako si je rekel in je sklenil, da posedi tukaj celo uro. Strmel je na pisani gunjiã in v vrveÏu lepih in novih 241 GOSPODIN FRANJO BESeDA misli se mu je pripetilo, da je nehote pljunil na Vazkov goli podplat, kar se je zdelo deklici tihega hahljanja vredno, in deãek se je z nasmehom ozrl na samopa‰nega gosta. Tisto Daniãino hahljanje mu je tako ugajalo, tako ga je razposadilo, da bi bil zopet in zopet pljunil na deãkov podplat, ko bi se spodobilo. Vazko je bil uren handÏija. S spretnostjo izurjenega kavarnskega malãika je postregel s kavo. »Ti ne pije‰?« ga je vpra‰al razposajeni gost. »Pijem vodo, ki je moãnej‰a nego kava, ker Ïene mlinske kamne in prenese Konj-planino v dolino,« je odgovoril deãek, in Danica se je zopet posmejala v svoj gunjiã. A precej je dvignila glavo in se razÏarjenega obraza ozrla na deãka, kakor bi ga hotela posvariti, naj ne bo tako drzen pred tujcem. In ob pogledu na to lice se je zopet vpra‰al Vilar: Je li mogoãe, da je zrastla tak‰na rdeãa jagoda v tak‰nem pustem kraju? Videl je od strani dekliãine oãi in zdele so se mu podobne oãem njegove rajne matere, umrle pred desetimi leti. Kako so bile opojne in mikavne! »Vazko, ali Danici ne nalije‰?« je vpra‰al imenoma, da bi pokazal svojo familiarnost. »Ona pije mleko, zato se redi kakor krmaãa,« je izbruhnil deãek na naãin, kakor so govorili v stari Arkadiji in govore ‰e zdaj v Bosni in pri nas. Vilar se je kakor oni dan pred Trkuljo tiho posmejal tak‰ni primeri. Toda de242 GOSPODIN FRANJO BESeDA klica se ni posmejala; ãutila je nepristojnost tak‰nega prilikovanja in ‰e niÏe je sklonila glavo. Ko pa je bil gost zvil novo svalãico in je marljivi deãek z goreão trsko stopil predenj, da mu priÏge, tedaj se je vzravnala in se ozrla na mladega moÏa, a precej je pazni pogled odvrnila mimo Vazka na pot pred hanom in na vr‰iãe drevja, ki je stalo globoko ob Oskovi. Njena paznost pa ni veljala solnãnim trakom, migljajoãim po vr‰iãih, ampak temu priljudnemu tujcu, ki se vede tako prijazno in se zanima tudi zanjo. Zdaj, ko ga je napol prikrival deãek, je bila priloÏnost, da neopaÏena pokuka v njegovo stran. Vilar je to opazil, zazreti pa se ni mogel v njen obraz, ker se mu je brÏ umaknil. »Kako to, gospodine, da pozna‰ vsa na‰a imena, kakor bi bil tukaj doma?« je vpra‰al Vazko. »Nisem jih ãital v novinah, a sli‰al sem jih ono nedeljo, ko sem se, potujoã mimo, prvikrat ustavil tukaj. Zato vem.« »Ba‰ uãen si, gospodine, da si tako hitro zapomni‰,« je rekel deãek in cmaknil z ustnicama, kakor bi hotel odstriãi nekaj Vilarjeve uãenosti. »A kako je tebi ime?« je vpra‰al ãez hip. InÏenir je pomislil, kako bi se imenoval, da bi si ljudje laÏe zapomnili; in je odgovoril: »Franjo«. Deklica je lahno dvignila glavo, pa samo toliko, da je njen pogled segel do njegovih kolen. 243 GOSPODIN FRANJO BESeDA Nastalo je precej dolgo molãanje. Zatopil se je v premi‰ljevanje. Sam sebi se je ãudil, da se tema malenkostnima osebicama v hanu tako lahko prilagodi, doãim so ga tako odganjali oni visoki in izobraÏeni ljudje na otoku — izvzeto je bilo le malo oseb — odganjali s svojo izobraÏeno brezsrãnostjo, tako da mu ostane asimilacija z njimi za vse veãne ãase nemogoãa. Oni ljudje na otoku pravijo, da je pri njih kultura, povsod zunaj otoka pa nekultura. Ta kultura pa se kaÏe samo v njih oblekah, s katerimi se pona‰ajo in nadkriljujejo drug drugega, v njih puhlih ‰alah, praznih zabavah, v njih visokih plaãah. Brez pu‰k in topov bi propadel ves njih druÏabni red, nastal bi kaos, anarhija — tako uãe, ker nimajo te sile in morale, da bi ustanovili kulturo, ki bi stala in uspevala brez oroÏja. Vilarju je ostalo iz dija‰kih let mnogo ãistokrvnega idealizma, zato je s toploto v srcu obãudoval to ubogo in skromno deklico, vendar pa je prehajal po malem v koristno strujo opreznega realizma, tako da je videl visoko socialno steno, ki ga loãi od te gozdne vile. Ba‰ takrat, ko je prikipelo navdu‰enje zanjo do precej‰njega vi‰ka, ga je iztreznil pritip do one hladne stene in ga privedel iz idealnih sanj v strujo resniãnega Ïivljenja. »Gospodine Franjo, hoãe‰ ‰e kave?« je opozoril deãek, videã, da drÏi zami‰ljeni gost prazni findjan na kolenu. 244 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Nalij!« Vilar je pil in pu‰il. Po dolgem molku je vpra‰al deãka: »Zna‰ li ãitati in pisati?« Mislil je na Danico in po ovinku je hotel zvedeti, je li zanimiva deklica izveÏbana v najnavadni‰ih ‰olskih stvareh. »Ne znam najbolje, Jovica ‰e ni dolgo pri nas,« je pojasnil deãek. Po kratkem premisleku je zbral vse ono, kar ume. Praskal se je za u‰esom in si posadil fesiã trdneje na glavo, da ne bi izpuhtelo ‰e ono, kar ve. »âitati znam bolje nego pisati. Najbolje znam pa peti,« je dodal. »Ok,« se je zaãudil Vilar, ki je imel navado, govoriti preprostim ljudem z neko lahko nasme‰ljivostjo, v katero je zastiral svojo ljubeznivost. Okrenil se je k deklici ter pozvedoval: »Kdo je pa tebe nauãil tako lepega vezenja? Ali morda sestra Jovice Milo‰eviça?« Navla‰ã je postavil vpra‰anje tako, da bi zvedel, je li Danica tista sestra, s katero naj bi se Jovica po besedah Bajiçeve matere preselil v Srbijo. Deklica ni odgovorila, paã pa Vazko, rekoã: »Onda bi Danica sama sebe nauãila.« Tedaj je inÏenir vedel, da ima pred seboj sestro preganjanega Jovice. »Nu, govori, Danica, ne bodi kakor nevesta na svatbi. Kdo te je nauãil vezenja? Ne boj se mene, ki ti ne storim nikdar niã Ïalega.« Iz teh besed ni zvenela nasme‰ljivost, paã pa soãutje in Ïivo zanimanje. In kolikor je videl njenega lica, vse je gorelo v rdeãici. ,Ni vajena, da bi mo‰ki govoril z njo tak‰ne mehke 245 GOSPODIN FRANJO BESeDA besede’ — si je mislil — ,ni bila tako vzgojena, kakor so na‰a dekleta, ki vleãejo ‰e punãko iz cunj za seboj, pa Ïe sli‰ijo priliznjena obãudovanja in jih par let pozneje tudi zahtevajo. Na primer: Katica.’ Danica se je sklonila kolikor mogoãe nizko nad gunjiã in ker gospodinu Franju ni odgovorila, je posegel vmes bodri Vazko. »Niã ne koristi, gluhemu ‰epetati in slepemu namigavati,« je rekel. »Ako noãe ona, ti povem jaz. Ona i sitnu knjigu znade.« Poslednji stavek je proiznesel z neznansko vaÏnostjo, napeto zroã gostu v oãi. »Ek!« se je izmuznilo Vilarju iz ust. »Pop Arzen Dimitrijeviç jo je nauãil ãitati in pisati, potem je hodila dve leti v ‰olo.« InÏenir je zakroÏil ustnici, s katerih se je zasli‰al slaboten pisk. »Na ârni Gori se je tri leta uãila v ‰oli. Ve‰, gospodine Franjo — pred Turki je beÏala tja. Ona je hãi hercegovskega vojvode, ki je pomagal du‰mane iztirati iz deÏele in je sam padel v boju. Ume i raãunati, plesti, kavljiãati — o-o! Ona poduãuje deklice v pletenju in vezenju,« se je pona‰al bistroumnik s tujo uãenostjo. »Tudi petja se uãe na Cetinju in kolo igrajo.« Pomaknil si je fesiã na tilnik, zakaj velike misli so se porodile za njegovim visokim ãelom. Po kratkem presledku je nadaljeval: »Oj, da bi jaz pri‰el kdaj na ârno Goro! Tam se ne boje ne Turka ne vraga. Svobodni so, vsi nosijo samopale in 246 GOSPODIN FRANJO BESeDA handÏarje za pasom. In njih zemlja sega do samega debelega morja. Tam nikogar ne preÏenejo z zemlje, a tuje ljudi sprejemajo v goste. Njih zemlja je nedobitna, mnogo tur‰kih pa‰ si je razbilo glavo ob njih skalah. Vsi carji po‰iljajo na ârno Goro darove, ker se boje junakov, ki so se rodili iz krvi kraljeviãa Marka in Milo‰a Obiliça.« Vilar se je posmejal vzhiãenemu slavospevu Milo‰eviçevega uãenca, slavospevu, ki se je kolikortoliko strinjal z resnico. No iztrezniti ni maral mladega navdu‰enja. Na videz je sicer pazno poslu‰al, ko mu je neugnani Vazko razodel ‰e druge svoje narodopisne, zgodovinske in zemljepisne znanosti, zajete po veãini iz narodnih pesmi, ki so se kakor evangelij zasadile narodu v du‰o, v resnici pa so se Vilarjeve misli vrtele krog skromne, tihe in uboge Danice. Njena veljavnost je moãno rastla, odkar je zvedel, da je hodila v ‰olo. Dasi je Ïivela borno, nestalno Ïivljenje, se je vendar povzpela nad analfabetno maso. To mu je ugajalo. Kolikor je bilo mogoãe, se je torej izbrusil ta biser, ki ga je bila vrgla usoda na pusto hercegovsko grudo. Pojmil je kulturo nekoliko drugaãe nego oni mogoãneÏi v mestu; v tem pa se je ujemal z vsem svetom, da je smatral znanje ãitanja in pisanja za njeno podlago in za njen poglavitni znak. »Hoãe‰ li sveÏe vode?« se je oglasil Vazko, drÏeã konvico iz medi v roki. »Prinesi!« je kakor iz sanj odgovoril gost. 247 GOSPODIN FRANJO BESeDA Ko je bil sam, je tiho in mehko vpra‰al: »Danica, zakaj si zapustila ârno Goro, zakaj nisi ostala na Cetinju? Ali Ïivi ‰e tvoja mati?« Njena roka je zaãela hitreje vbadati, rdeãica njenih lic se je razlila tudi po ãelu. Z neÏnostjo in toploto je zrl nanjo. Ko pa je videl, da ji je kanila solza na belo roko, se je uÏalil. ,âemu se zadevam ob njeno nedolÏno, nepokvarjeno du‰o?’ se je vpra‰al. ,Zakaj ji zbujam spomine, ki jo morda peko? Ali more imeti tak‰no zapu‰ãeno bitje prijetnih spominov? âemu se dotikam njene goreãe srameÏljivosti? Siten, celo kukaven ãlovek se ji moram zdeti, ker pozvedujem o stvareh, ki mi niso niã mar in jo morda zabole v du‰o.’ 248 BESeDA GOSPODIN FRANJO 16. · e tesneje mu je postalo, ko se je ozrl in zagledal Bo‰njaka, ki se je ustavil na poti ter zlezel z mr‰avega konja. To je bil zavaljen moÏak, umazano plavkaste brade, srednje starosti. Kljub vroãini je imel glavo ovito s ãrnim, razcefranim turbanom. Na obeh straneh mu je iz rokava mezelanastega gunja gledal komolec. Vedel je konja mimo hana k Vilarjevemu in Danica se je skozi vrata ozrla nanj. Takrat je videl inÏenir ves njen razÏarjeni obraz, ãigar solzne oãi so mimogrede preletele i njegovo osebo. ObÏaloval je, da Vazka ‰e ni nazaj in da sedi sam v hanu s to mladoletno deklico, kar lahko zbudi v novem gostu nelepo sumnjo. Na njenem obrazu ni zapazil strahu, nobene pla‰ljivosti; premlada je bila, da bi domnevala o kak‰nem nelepem sumu. Zopet je nagnila glavo, si obrisala oãi in nadaljevala vezenje. Poãasi je pristopil Bo‰njak, dvignil roko k turbanu in pozdravil: »Dal Bog dobro!« »Precej pride Vazko,« je, sklonjena ãez gunjiã, tiho izpregovorila Danica. »Sedi, Ante!« Vilarju se je ãudno zdelo, da vabi pri‰leca, naj sede, ker v veÏi ni bilo nobenega stolca veã. Tega moÏaku ni trebalo; prestopiv‰i 249 GOSPODIN FRANJO BESeDA prag, je kraj stene zdrknil na peti in se s hrbtom naslonil ob rjavkasti zid. V njegovem pogledu, ki se je prepeljaval od ognja na deklico in obratno, je bilo nekaj plahega, lokavega in proseãega. Oãividno bi bil rad srkal kavo, toda deklica se ni ganila. Ker je Vilar slutil, da zato noãe postreãi, ker ne mara pokazati svojega razburjenega obraza, je sam vstal, vzel s police ãisti findjan, nalil kave ter jo podal Bo‰njaku, rekoã: »Pij, brate, danes sem jaz handÏija in ti bodi moj gost!« Bo‰njaku se je pojavil v kotih kraj ust lahek usmev. Smehljaje je pogledal ter rekel: »Dober handÏija, dober gost, slab pes, slaba kost. Daj, da se poÏivim, ker utrudil sem se na potu in solnce me je prepeklo kakor zrelo jabolko na jablani.« »Odkod prihaja‰, brate?« »Z doma idem v mlin. Moja koãa stoji tu doli v jarku ob Oskovi ob stari poti v mesto. Prej je moral vsak, ki je hotel iz mesta pod Konj-planino ali v Piliç, mimo moje koãe, zdaj pa so va‰i uãeni ljudje napeljali dalj‰o in bolj‰o pot ãez Îivinice, po kateri si i ti pri‰el sem. Ba‰ dober ãlovek si, da mi da‰ kave.« Povrnil se je Vazko z vodo. »Gospodine Franjo, ti posluje‰ kot handÏija? Evo, napij se vode!« je viknil. Obrnil se je k moÏaku: »Kako si, Bobojedac?« 250 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Dobro, Bogu hvala! Ne vode, prinesel bi po‰tenemu ãloveku vina in ‰eãerli-‰erbeta,« je rekel Bobojedac, nasme‰ljivo zroã v polni findjan. »Kje bi meni vino in ‰eãerli-‰erbet,« je odgovoril deãek z resnostjo odraslega moÏa. »Kaj dela Pero, da ga ni tukaj?« »Drljaãki pomaga pri Ïetvi. Suljaga je ukazal, da mora biti vse Ïito poÏeto v dveh dneh, ako ne, spodi Drljaãko z zemlje. Danes dopoldne smo vsi Ïeli: Drljaãka z Luco, Pero, Danica in jaz; tudi jutri bodemo. In Drljaãka si najme tudi Trkuljeve, da zadovolji Suljago. Danes dopoldne je pri‰el Turãin na Drljaãkine njive pogledat, kako delamo. Raj‰i bi bil, da nas ne vidi pri Ïetvi. Gledal je na nas kakor prasica na noÏ, tako malo mu je ugajala na‰a pridnost. Rad bi pognal pridno babo in na njeno mesto spravil Atifa, ki se je spomladi zopet oÏenil in nima pravega domovanja. Atif si dosti zasluÏi, lahko si kupi celo posestvo.« »O katerem Atifu govori‰?« je radovedno vpra‰al Vilar. »O tistem, ki je pri drvarjih za paznika in hodi po deÏeli ter spravlja ljudi v nesreão. Suljaga je pa muktar v tur‰kem Piliçu in ni niã bolj‰i od njega. A mi hoãemo pomagati Drljaãki, da bi redno obdelovala muktarjeve njive, potem ji po zakonu tur‰ka bratca ne prideta do Ïivega. Jok!« 251 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Da nas Bog saãuva tjesne ulice i bjesne poturice?« je vzdihnil Bobojedac ter dvignil roko, kakor bi odganjal sovraÏnike. Vilarja so zanimale zamotane agrarne zadeve; rad bi bil kaj zvedel o njih. Namignil je deãku, naj nalije zopet kave, in ponudil je Bobojedcu duhana. Potem ga je vpra‰al, kak‰no je razmerje kmeta najemnika do bega in age, je li sedaj bolje, nego je bilo prej. »Hm,« se je teÏko in muãno izrazil Ante, »zli ãas ne vpra‰a, kdaj naj pride, samovoljno pride.« S plahim pozvedovalnim pogledom se je ozrl na Vilarja, potem je prisrknil iz findjana, pogledal v zakajeno streho, po sladkem poÏirku je, stisniv‰i ustnici, ‰e dvakrat pogoltnil slino. Tako se je pripravil za odgovor. »Najemnik je raja, beg in aga sta gospodarja. Kakor smo Ïiveli pred sto leti in prej in pozneje, tako Ïivimo i danes. Razgrni raja mreÏo na sokola, vselej ujame vrano. Veselili smo se, da pride amidÏa* in nas osvobodi. Katoliki smo vas priãakovali — priãakovali —« Ante je obmolknil in si s poÏirkom zopet osladil usta. »Ali si katolik?« »Beden katolik. Uf!« * Kadar so bili Bo‰njaki sami med seboj, so imenovali Avstrijca ·vabo, kar je smatral ta za psovko. Da se izognejo neprilikam, so mu v njegovi navzoãnosti rekli amidÏa, kar je tur‰ka beseda in pomeni po na‰e ,stric’. 252 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Vsem prebivalcem zasedenih deÏel se bo izbolj‰alo. Samo ãakati treba. I Bog ni mogel ustvariti sveta v enem dnevu.« Vilar sam ni verjel temu, kar govori. »Kaj nam koristi, ãe bo planina rodila bisere, ko nas ne bo veã. Kmet orje in Ïanje, posestnik spravlja — tako je pri nas. Dobe se tudi po‰teni begi in age, ki pravijo: Kjer ima sokol svoj obed, tam veãerja tudi vrana lahko. S temi se ‰e dobro izhaja. A tak‰en ni Suljaga. Glej, stari Drljaãa je storil lansko jesen nasilno smrt —« Bobojedac je pri teh besedah pljunil v stran, Vazku so motno zablisnile oãi — »in Suljaga je moral po zakonu pustiti na kmetiji vdovo, dokler mu vestno obdeluje zemljo in izroãa tretjino. Ker sama ne zmore vsega, ji sosedi, ãeprav so pravoslavne vere, pomagajo, ker drevo se naslanja na drevo, ãlovek na ãloveka. Vazko ve, kako ravna Suljaga z njo.« Deãek je skozi nos potegnil sveÏega zraka vase, potem je poãenil k ognju. »Vedno i‰ãe neredov pri stari majki, vselej mu pridela premalo,« je govoril in brskal nedogorele konce draãja v Ïerjavico. »Najraj‰i bi si vzel ves pridelek. Grize kakor pes, dasi je majhen kakor moãerad. Hrom je in vedno drÏi glavo po strani. Pravijo, da so ga vklenili vsta‰i in ga tako pustili leÏati dva dni, ker ni hotel z njimi na vojsko zoper amidÏo. Od takrat je ves skljuãen.« 253 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Kaj pa Atif Sarajlija? Sli‰al sem, da ni na dobrem glasu,« je pozvedoval Vilar. »Atif je niãema, znan po vsem okraju med Savo, Drino in Krivajo — poÏigalec, pes, morilec,« je odgovoril Bobojedac. Vzel je konvico z vodo in se napil. »Zver sedi v tem ãloveku in zver treba ubiti!« je zadonel tedaj globok, zvonek glas v veÏo. Vsi so se prestra‰eni ozrli: pred vhodom je stal Jovica Milo‰eviç, ki se je bil tiho priplazil kakor oblak pred solnce. Z zdravo roko se je drÏal za podboj, njegova ãrnobradata glava, resna in ozlovoljena kakor vedno, je molela nad Vilarjevo glavo in zrla v veÏo. Prijazno je pozdravil Vilarja, vzravnav‰i se. »Lepa ti hvala, gospodine in Ïe da si se zadnjiã pred onim psom zavzel zame. Tega ti nikdar ne pozabim. V neprijetnem poloÏaju sem bil, toda drugaãe bo, kadar bom imel obe roki zdravi.« Tako je govoril Jovica, sileã se na usmev. Vilar je soãutno gledal nanj. »Hoãe‰ li kave, Jovica?« je Ïivahno kliknil deãek z odkrito radostjo na obrazu. »Prinesi pod pristre‰je zame in za Milana Nikoliça!« je velel Milo‰eviç, se umaknil, in solnce je zopet posvetilo v han. Vilar se je ozrl, da vidi, s kom je pri‰el kaludjer. Pod pristre‰je je korakal ãlovek srednjih let, velik kakor Atif Sarajlija, moãan kakor Jovica. Zdelo se je, da se zemlja trese pod orjakom. Njegova glava je bila vsa ãrno zarast254 GOSPODIN FRANJO BESeDA la kakor pri Jovici, a lasje so bili kratko pristriÏeni; na njih je ãepela ãrna dalmatinska ãepica. Krog pasu ga je objemal ‰irok, ãrn jermen, na katerem se je spredaj svetil cesarski orel. Na levi rami mu je visela kratka pu‰ka. Bobojedac se je nagnil k inÏenirju in zaupno mu je po‰epetal: »To je ‰umar, Milan Nikoliç, po‰tena du‰a. Za petnajst bank* na mesec pazi, da Bo‰njaki ne sekajo lesa iz cesarskih gozdov, da ne gonijo tja koz in ovac. Dober ãlovek. Ta ‰e nobenega ni ovadil v konaku — ta ne.« Vazko je v potrdilo zmignil z glavo in cmaknil. Odnesel je kavo pod pristre‰je. Danica je vstala, poloÏila gunjiã na minder in se odpravila vun. Ko je ‰la mimo Vilarja, so se sreãale njiju oãi. Na njenem obrazu so bile razpoloÏene bolestne ãrte in pod oãmi so se poznali sledovi solz. Gledal je za njo, ko je proÏno ‰la preko poti. Njena bela dimlija se je ble‰ãala v solncu, v ãudoviti harmoniji se je ujemala z njeno kratko in pisano, z raznobojnimi nitimi pre‰ito, brezrokavno jopico. Gledal je za njo, dokler mu ni izginila v strugi Oskove. Bobojedac se je iztegnil k ognju in pobral goreão ‰ibico. »Res je Atif zver, godna, da se ubije. Zaradi njega sem se moral zakleti, prviã v svojem Ïivljenju sem se zaklel,« je rekel. * Banka = papirnat goldinar, ki je bil takrat v prometu (bankovec). 255 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Kako si se zaklel?« je vpra‰al Vilar. »Pred sodi‰ãem. Za tur‰kih ãasov za rajo ni bilo zakletve, ni bila veljavna, a zdaj jo kar trumoma gonijo k sodi‰ãu in ji velevajo: Prisezi! Katoliki ne kliãemo radi Boga za prião, a zdaj nas silijo z globami. âeprav vem, da sem pred sodi‰ãem govoril resnico, me vendar ‰e zdaj boli tista zakletev. Uf!« je vzdihnil bedni katolik in postavil prazni findjan na tla. Njegove oãi so zablodile preko zakajene stene na ogenj, kjer je v kovinskem lonãku prekipela voda za kavo. Nagloma se je preklonil in odstavil lonãek od Ïerjavice. V tem se je povrnil Vazko. »Nalij ‰e kave!« je ukazal Vilar. In obrniv‰i se k Bobojedcu, je vpra‰al: »Kdaj si se moral zakleti?« Ante je vstal, stopil k vratom, pogledal gor in dol po poti, ni li nevarnega ãloveka blizu. Potem je zopet poãenil kraj inÏenirja in povzel: »Ono se je zgodilo predlanskim, ko je Atif Sarajlija umoril svojo bulo.« »On je morilec svoje Ïene?« »Tako sodi ves svet, pa sodi‰ãe ga je oprostilo. Poslu‰aj, brate, kako sem i jaz, beden katolik, pri‰el v dotiko s sodi‰ãem, dasi na meni ni toliko kriviãnosti, kolikor je ãrnega za nohtom.« In Ante je pravil, kako je pri‰el Atif Sarajlija v Piliç takrat, ko so zaãeli uãeni ljudje napravljati in nasipavati pot ãez Îivinice in so navalili na Konj-planino. Ves re256 GOSPODIN FRANJO BESeDA ven je bil pri‰el s svojo bulo in Suljuga mu je dal koão in ga sprejel za svojega oskrbnika. Neko noã pa je ubil Atif svojo bulo — kdo drug bi bil storil tak‰en zloãin! Ranil se je na roki in bedru, drugo jutro pa je raztrobil po okraju, da je bila zveãer Ïena na vrtu, kar prihrume hajduki in jo napadejo. To videã je Atif pritekel na pomoã, in vnel se je krvav boj zanjo. Hajduki jo vleãejo k sebi, Atif k sebi, naposled priskoãi velikan, mu nastavi pu‰ko na prsi in zagrozi s smrtjo, ako ne izpusti Ïenske. Tedaj je izpustil bulo in skoçil v koão po sekiro in tako oboroÏen je planil nad hajduke. Dva sta stopila predenj in ga zaãela bosti s handÏarji. Zamahnil je s sekiro in pregnal lopove, a bula je zaklana leÏala na travi. Tako je trdil Atif. Takrat se je po Tuzli raznesel glas, da so se ob Oskovi pojavili razbojniki. Ob takih sluhih se je dvignilo oroÏni‰tvo in z njim v podporo ãeta konjenikov. Kakor besi so prihruli do Bobojedãeve koãe. Ante je ba‰ za koão rval ãesen. Glavar grozne vojske ga je pozval k sebi in vpra‰al, katera pot drÏi v Sliviç-mahalo. Ante je odgovoril, da on, beden katolik, ne ve za Sliviç-mahalo. Glavar je zarohnel, naj mu pokaÏe pot v ono vas, na katero so ponoãi udarili lopovi. To je razumel in povedal, da Sliviç-mahale ni ob Oskovi, morda se nahaja v Pospreãju, da so pa lopovi, kakor se ãuje, a on jih ni videl ne sli‰al, navalili na Piliç. Nato je moral iti z vojsko in ji pokazati pot v Piliç. Sarajlija je leÏal na minderu in javkal, 257 GOSPODIN FRANJO BESeDA njegova bula je bila Ïe pokopana. V vasi ni tiste dni nihãe videl hajduka. Kristjani so ‰epetali: ,To je tisti, ki je na âaklavici-planini zaÏgal; sam je ubil svojo Ïeno. Toda na glas ni hotel nihãe tega povedati, tako so se bali Atifa. Turki so molãali. Vojska je v teÏke verige vklenila Atifa ter ga gnala v Tuzlo. Zaãela se je preiskava. Ante je dobil pozivnico in hajdi v konak! Tam je rekel, da so bili oroÏniki in vojaki, Srbi in Turki navzoãi, oni naj izpovedo, kar so sli‰ali od Atifa Sarajlije in kar so videli na mestu, njega, bednega katolika, pa naj ne silijo, da kliãe po nepotrebnem Boga za prião. Toda vse zaman — priseãi je moral. Sarajlija je bil ‰tiri mesece v zaporu, potem so ga izpustili, ker priã ni bilo pravih in Turki so se potegnili zanj. Po vasi je bilo znano, da je Ïivel z bulo v vednem prepiru, pa vsak se je bal priãati zoper njega. Tisti dan, ko se je izvr‰il uboj, je kupil za Suljago vola v mestu. Prignal ga je zveãer pijan domov in je zapovedal Ïeni, naj ga Ïene v pleter in opravi Ïivino. NajbrÏ je ‰el za njo in jo umoril. Ko je bil Ante konãal svojo povest, se je oglasil Vazko: »Za ãasa Atifovega zapora je Suljaga najel drugega oskrbnika in zdaj bi Atifa rad spravil na Drljaãino kmetijo.« »Muktarju Suljagi se zdi Atif ugleden in vpliven ãlovek, ker hodi v konak in govore uãena gospoda z njim. 258 GOSPODIN FRANJO BESeDA Sarajlija je postal mogoãen in o‰aben; ne bo mu dobro, kdor se mu zameri,« je rekel Ante. »Mogoãni ljudje in psi ne zapirajo vrat za seboj,« je pripomnil Vilar, drÏeã se sporeda misli Bobojedãevih in Vazkovih. »On i vino pije, kakor kdorsibodi na‰e nove gospode, ãeprav mu prepoveduje njegov koran.« »Videla je Ïaba konja kovati, pa je i ona dvignila nogo.« Tedaj se je povrnila Danica od Oskove. Prinesla je majhno vreão moke in jo postavila ob steno zunaj hana. Bobojedac se je zopet nagnil k Vilarju in skrivnostno mu je rekel: »âeprav je vdrugiã oÏenjen, vendar ni varna pred njim Ïenska na samoti.« ,Ta Bobojedac mi namigava na Danico,’ si je mislil inÏenir. ,Zalotil me je samega pri njej in Ïe misli, da sedim zaradi nje tukaj. To ni prav.’ Vendar pa se je ozrl nanjo. Na njenem sveÏem licu se je poznalo, da si je pri mlinu izmila objokane oãi. Ko je prestopila prag, se je zadela njena dimlija ob njegovo ramo. Niã veã se mu ni zdela ta obleka neskladna, ohlapna in neubrana, kakor se mu je bila kazala oni dan, ko je prvikrat tukaj pil kavo. Domislil se je, da je bil skraja namenjen, posetiti kak‰no hribovsko vas. Pogledal je na uro — dve uri svojega ne posebno dragocenega ãasa je bil zasedel v hanu. To ga ni vznemirilo. Danes Ïe ne pojaha dalje. Kaj naj i‰ãe 259 GOSPODIN FRANJO BESeDA v vaseh, kjer ga ljudje niã ne poznajo in bi ne govorili z njim! V hanu je dosti veã sli‰al o bosenskih razmerah, nego bi mogel v neznani vasi. Vpra‰al je po Jovici, sedi li ‰e s svojim tovari‰em pod pristre‰jem. Ko je zvedel, da sta onadva, popiv‰i kavo, precej od‰la, je sklenil ‰e malo posedeti, potem pa se vrniti naravnost domov. Katoli‰ki Bo‰njaki so v prvih letih zasedbe kaj radi nagla‰ali svoje katoliãanstvo, s ãimer so se hoteli prikupiti verskemu ãutu katoli‰kih Avstrijcev, ãe‰: Mi smo va‰e vere, nam pomagajte! Tako je tudi Bobojedac pred po‰tenim avstrijskim ãlovekom rad naglasil, da je katoli‰ke vere. PotoÏil je Vilarju o svojem siroma‰tvu, da ima kraj koãe samo toliko sveta, da si posadi malo koruze, krompirja, ãesna in ãebule. Svet in koãa sta last Srba iz Piliça, ker bedni katolik nima lastne zemlje. Njegov gospodar je po‰tenjak, posodil mu je deset ok koruze, da bo imel kruha za otroke. Moko ponese danes domov, da zapeãe ,sitnoj djeãici’. »Zakaj ne gre‰ na Konj-planino za drvarja, tam je lepa plaãa, lahko bi zasluÏil za deco,« je rekel Vilar. »Vsak ne more vsega, brate! Mojo Ïeno je piãil lani gad. Zapustila mi je kopo otrok, ki ‰e vsi s tujimi zobmi jedo kruh. Glej, razpokale so mi pri delu zanje roke kakor borovãeva koÏa. Ne morem pustiti dece same v koãi. Da, lep zasluÏek je na Konj-planini. Drvarji so mi pravili, da je pri‰el sedaj uãen ãlovek iz tvoje deÏele za gospo260 GOSPODIN FRANJO BESeDA darja na planino in je napravil red. Plaão je zvi‰al, hrano je izbolj‰al, prepovedal je sirovo ravnanje. Zlato roko ima tisti ãlovek. Boga mi, rad bi ga poznal in ga nekaj poprosil.« Vazko je bistro dvignil glavo; z jasnim usmevom je namignil na inÏenirja ter viknil: »I Ante, saj govori‰ z njim. Gospodin Franjo je sedaj gospodar na Konj-planini. On je Ïelir.« »A-á! A-á!« se je ãudil Bobojedac, se sklonil k Vilarju ter zagrabil in poljubil rob njegovega suknjiãa. »Zlata du‰a si, ãuj, gospodine Franjo! Solze so stale Trkulji v oãeh, ko je govoril o tebi in hvalili so te Batiniç, Arbanas, Krivopetiç, Grbonog, vsi, vsi. ,âlovek se v muki, konj na poti spozna, je rekel Krivopetiç. ,Dobri ãlovek pusti h koritu, a za psom ostane korito prazno,’ je dejal Grbonog. Arbanas je hvalil Boga, da je doãakal tak‰nega gospodarja. ,Odbil jim je rogove, bogme, in nam se jih ni treba bati!’ je vzkliknil Batiniç.« »Kje si govoril z drvarji?« je vpra‰al Vilar. Dobro mu je dela hvala delavcev in radoveden je bil. Ante je zaãel na ‰iroko praviti, da preÏivlja rodbino s tovorjenjem drv v Tuzlo in kako pode nekateri ‰umarji siromake iz carskih ‰um; a pri drvarjih na Konj-planini gnije toliko lesa, da bi ves tuzlanski okraj lahko veã let kuril z njim. Zato je prosil oba paznika, da mu dovolita, tovoriti drva domov. Pa nista dovolila, ãe‰: Drva so 261 GOSPODIN FRANJO BESeDA carska, in kadar ne bo debelih, spravimo drobnjav v dolino. Drvarji pa so usmiljenega srca in so mu nasekali iz drobnej‰ih vej toliko polen, da jih je imel za dom in jih je tovoril vsak teden dvakrat v mesto. Spravili so drva na skrit kraj ob stezi, ki drÏi iz Medvedjega Dola v Piliç. Tam je naloÏil polen, kolikor jih je prenesel konj, in ‰e sam je vlekel vejo za seboj. Ko je to opazil Atif, ga je zapodil in ‰e konja bi mu bil vzel, da niso zabranili drvarji. »Glej, gospodar ti na‰ dobri,« je rekel naposled Ante z umiljenim glasom, »dva Ïepa imam pri gunju, eden je prazen, v drugem ni niãesar, a gladnih otrok imam sedmero. UkaÏi ti, ki si gospodar na Konj-planini, da smem jemati drobnjav, ki je sami nikdar ne pospravite v dolino, in jo tovoriti domov. Daj, dovoli bednemu katoliku!« Ante se je zopet sklonil k Vilarju in pritisnil usta k njegovemu suknjiãu. InÏenir je vstal, stopil ãez prag in pogledal na solnce. »Stopi k meni!« je velel Bobojedcu. »Glej, da si jutri popoldne v Medvedjem Dolu, ko bo stalo solnce nad Zelebojem. Dobil bo‰ drv, kolikor jih more‰ nesti.« Pristopiv‰i je Ante poloÏil roko na srce. »Ej, gospodar ti na‰, dobra sreãa te je privedla v na‰e kraje. Îivio puno godina ti i tvoja carevina!« se je zahvaljeval, vrteã prekanjene oãi. Vilar se je okrenil k Vazku ter mu plaãal kavo. »Sreãala te sreãa, gospodine Franjo!« je viknil deãek, ko je vi262 GOSPODIN FRANJO BESeDA del denar na dlani. Takrat je Danica dvignila glavo od gunjiãa. âudovit se ji je zdel ta tujec, ves drugaãen, kakor so bili drugi, o katerih so se pogovarjali v vasi in v hanu. Drugi so bili o‰abni, kruti, trdosrãni, a ta je dober kakor rodovitno leto. Ozrl se je za slovo nanjo. ZaÏarelo mu je lice, kakor bi gledal v samo sreão. Zdelo se mu je, da ãita v njenih oãeh obãudovanje nepopaãene mlade du‰e. Dobro mu je delo tak‰no obãudovanje, po godu mu je bila hvaleÏnost onih, katerim je nameraval postati blagonaklonjen gospodar in za‰ãitnik. Neko otro‰ko veselje ga je navdajalo na povratni poti. Glava in srce sta obdelovala vse, kar je videl in sli‰al tisto popoldne. âas, ki ga je presedel v hanu, ni bil izgubljen zanj. Kajpada bi ga zasmehovali oni na otoku, ki so proglasili za temelj svojega vladanja strogost zmagovalca in visokoglavo odbijanje domaãega prebivalstva, ako bi vedeli, da je sedel malone tri ure pri teh preprostih ljudeh, no sodba onih pustih glav zanj ni merodajna. ·e zveãer, ko je sedel na klopi pred svojo kolibo in so svetile zvezde na mraãno seli‰ãe, so v njegovi glavi vrele ‰iroke misli usmiljenja, ki je iz njegove du‰e kakor baklja sijalo v bosensko temo. 263 BESeDA GOSPODIN FRANJO 17. D rugo dopoldne sta iz Samojlovega hana pri‰la dva oroÏnika ter prinesla na inÏenirja naslovljeno, zapeãateno pismo, rezervatnega znaãaja, kakor je stalo napisano na omotu. Vilar je stopil nekoliko v stran, odprl in ãital ukaz okrajnega naãelnika, naj se zglasi Atif Sarajlija tekom prihodnjega dne v konaku. Potrdil je oroÏnikoma v njiju beleÏnici sprejem s tajnostjo zavarovanega pisma, na kar sta se spo‰tljivo oddaljila. Po obedu se je napotil v Medvedji Dol. Atifa mu ni bilo treba dolgo iskati. Veliãastno je ãepel visoko nad drvarji na ogromnem odÏaganem ‰toru v senci kraj mahovite skale in pu‰il iz ãibuka. Ni se ganil, ni vstal, ni pozdravil, ni vzel ãibuka iz ust, ko je s svojega vzvi‰enega prestola zagledal pod seboj inÏenirja, ki se je bil mimo velikih grmad hoste s teÏavo priril na ta kraj. In zroã v vi‰avo na vaÏnega moÏa, s katerim o rezervatnih stvareh obãuje sam tuzlanski muta‰erif, se je Vilar domislil prvih kalifov, ki so vladali tam v vroãi Arabiji in so prav tako mirno, ravnodu‰no in preprosto, kakor ãaka Atif Sarajlija nanj, sprejemali, ãepeã pred svojo hi‰ico, 264 GOSPODIN FRANJO BESeDA Ïveãeã dateljne in pijoã vodo, poslance sosednjih drÏav vztoka in zapada. »Kaj bi mu prej predloÏil: Bobojedãevo pro‰njo ali naãelnikov ukaz?« se je vpra‰al Vilar, ko je stal Ïe blizu mogotca. In odloãil se je za prvo. »Atif, sem v Medvedji Dol hodi Ante Bobojedac, oãe sedmerih otrok, saj ga pozna‰, po drobnjav in jo nosi domov. Jaz sem mu dovolil, ne sme‰ mu torej braniti.« Atif je prikimal s svojega prestola. No prikim znaãi pri Turkih odporen odgovor. »Drva so carska in vsa pojdejo ‰e v dolino. Kadar ne bo debeline, pojde drobnina. Bobojedac ne pride sam, s konjem pride in z deco in vse hoãejo potegniti k Oskovi. ·kodo delajo,« je odgovoril, mirno pu‰eã in gledajoã na svoji moãni koleni. »Kak‰na ‰koda? Debeline itak ne more odnesti, drobnjav pa brez haska trohni,« je prigovarjal Vilar. »·koda,« je zatrdil Turek ter pljunil s prestola. »Jok!« je pristavil ãez hip. »Ako trohni in gnije, je to Allahova volja.« Tedaj je Vilar izvlekel naãelnikov list iz Ïepa, ga razgrnil in se zazrl vanj. »·e nekaj naj ti sporoãim. Gospodin naãelnik te zove.« Sarajlija je blagovolil dvigniti obrvi. »Tekom jutri‰njega dne se javi v konaku!« Turku se je razjasnil obraz, zakaj niã mu ni ugajalo, vladati delavcem s tistega ‰tora, moãno rad pa se je potepal po okraju, vohunil in ovajal, ker nagradili so ga za 265 GOSPODIN FRANJO BESeDA njegovo vohunstvo. Vzel je ãibuk iz ust in odloãno odgovoril: »Hoãem, bogme!« Vilar je zganil list ter ga vtaknil v Ïep. »In kar se tiãe Bobojedca, je moja Ïelja in volja, da si poljubno vzame drv, toda samo drobnjav. Pismeno hoãem prositi v Sarajevu, da smejo vsi ubogi ljudje, ki bivajo v okroÏju Konj-planine, pobirati drobnjav po teh goliãavah. Si li ãul?« Atif je dvignil levo ramo ter z glavo odmignil proti tej rami, kar je pomenilo, da sogla‰a. Kaj je bilo mar tej detektivni du‰i za Konj-planino, za vejevje in za Bobojedca zdaj, ko jo kliãejo na vaÏnej‰e delo! Iztrkal je ãibuk ter si ga zataknil za biãji vrat. Naglo se je skobalil s prestola. Z leno prezirnostjo je za slovo dvignil roko k fesu. Potem je udaril navzdol kakor ‰ejk, kadar ga je Buzduga na‰ãuval na ubogega Bo‰njaka. Urno in gibãno liki veverica je skakal preko ogromnih bukev, ki so skle‰ãene leÏale, malone vzporedno zataknjene za skalne roglje. Draãje se je lomilo in hrustalo pod njegovim teÏkim telesom. Vilar je sedel nekaj ãasa na razdrapanem mahu. Ko je stalo solnce nad Zeleboj-planino, je stopil k drvarjem ter jih vpra‰al, kje je paznik Gajer. Odgovorili so mu, da biva mnogo v Volãjem Dolu, kadar je Atif Sarajlija v Medvedjem Dolu. Velel je drvarju, naj vzame sekiro ter mu pokaÏe stezo, ki drÏi na Piliç. Naporno je drãal in 266 GOSPODIN FRANJO BESeDA lezel za spe‰nim vodnikom, dokler se nista ustavila ob mraãni steni neposekanega gozda. Tu je Ïe ãakal ob konjiãu Bobojedac, oboroÏen s sekiro; poleg sta stala njegova medla, raztrgana otroka, deãek in deklica, oba s sekiricama za pasom. »Zgodil se je ãudeÏ, gospodine Franjo,« je rekel Ante, lokavo se smejoã. »Atif je ‰el pravkar mimo mene in ni me odgnal. Ti si sedaj gospodar na‰. Oj, da sem to doãakal!« Skrbno se je ozrl na drobno stezico, ki je drÏala v go‰ãavo, in tiho je pristavil: »Pri nas pravimo: Kadar hoãe‰ govoriti o Turãinu, snemi kapo, pa poglej, ãe ga ni pod njo! No daleã bo Ïe nasilneÏ, in bedni katolik lahko odkrito govori s svojim po‰tenim gospodarjem.« Drvar je pomagal Bobojedcu iz vej nasekati polen. Kmalu je bil natovorjen konjiã. Ante si je navezal na hrbet tovor drv, vsakemu otroku je dal ogoljeno vejo, naj jo vleãe domov. In karavana je stopila na stezo: prvi je gnal deãek teÏko obloÏeno kljuse, za njim je vlekla deklica svojo vejo, potem se je uvrstil Vilar, da je bil blizu bednega katolika, ki je zakljuãil izprevod. Steza se je vila v kljuãih med starodavnim drevjem in skalovjem, pokritim z zelenjem. Zaradi go‰ãave ni noben solnãni Ïarek posvetil nanjo. Temna je bila in naporna kakor pota v Dantejevih vicah. Od vseh strani je sililo nanjo grmovje, ki ga je trebalo odgrinjati, slabo je bila izhojena, zato jo je le s teÏavo ubiral otovorjeni konj. Poãasno 267 GOSPODIN FRANJO BESeDA je rila karavana naprej. Ante se je zopet raz‰iril v svoji hvaleÏnosti napram Vilarju: imenoval ga je svojega najveãjega dobrotnika. »Preverjen sem, da se bo v Bosni nekoã ‰e dobro Ïivelo,« je govoril z vzhitom, ki ga je inÏenir smatral za pretiranost in hinavstvo. »Doslej smo tavali v temi, kakr‰na je v tej ‰umi, a sedaj nam zasije solnce — bogme! — ker uãene ljudi po‰ilja k nam na‰ car ãastiti.« In v deklamatorskem, gotovo Ïe mnogokrat ponovljenem hvalospevu se je povzpel do trditve, da so onstran Save i konji uãeni in psi uãeni, ãemur se je Vilar tihoma muzal predse. Zavzdihnil je, ko je pristavil, da se je rodil v sreãni uri, ker je doãakal to dobo. Poprej se je moral klanjati Turkom do pasu, ,ker s kim je vjekovati, nije vragovati,’ a zdaj spoznavata Turek in Srb, da jima je i bedni katolik ravnopraven brat. Sicer gre ‰e vsak svojo pot, ,svaka majka svoje grli,’ in ,svaka krava svoje tele liÏe,’ pravi blagor pa zasije Bo‰njakom, kadar spoznajo, da so si vsi rodni bratje, ker ,skladna braça nove dvore grade, a neskladna i stare prodaju’. Vilarju srbohrva‰ãina ‰e ni tekla popolnoma gladko; zato je vneto poslu‰al vsakega Bo‰njaka, posebno pa ‰e Bobojedca, ki je imel prikupljiv glas in je bil zelo zgovoren. Vpra‰al ga je, se li nahajajo prehodi ãez Konj-planino, ãez Zeleboj in Kravanjo na juÏno, sarajevsko stran v dolino reke Krivaje. 268 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Znaj, gospodine Franjo, po tej stezi, ako gre‰ nazaj ãez Medvedji Dol, pride‰ do reke Krivaje. Tudi nad Piliçem drÏi podobna stezica mimo Konj-planine v Kladanj. Pa malokomu so znana tak‰na pota. Samo hajduki so jih dobro poznali, kadar je pri‰la spomlad, ,Gjurgjev danãe, hajduãki sastanãe’. Po teh stezah je uteklo mnogo Turkov, ko je bil va‰ general vzel Tuzlo. Oj, Ïalostni ãasi so bili za nas bedne katolike! Vikali so nam Srbi: Hajdi z nami nad Turka! — vikali so nam Turki: Hajdi z nami nad Srba in avstrijskega katolika! Zlo je, kadar se dva psa trgata za eno kost. Tako smo Ïiveli v vednem strahu. Eto sablje, evo moje glave!« Po malem se je zaãelo svitati v gozdu. Poznalo se je, da niso veã v pragozdu. Sicer so leÏala tudi tukaj obrovska mrtva debla na tleh, no obsekala jih je Ïe sekira, tudi tu se je ‰e nahajalo mestoma starodavno, nedotaknjeno, neobseÏno drevo, ki je zvisoka gledalo na niÏje soplemenike, Ïivotareãe v pritliãju in izpostavljene ãlove‰ki sili. Mnogo trhlih in mnogo sveÏih ‰torov je molelo tu iz bujne trave, ki so ji solnãni Ïarki pospe‰evali rast, prodirajoãi tu in tam do tal. Tu se je Ïe ãlove‰ka roka lotila korenov pragozdnega Ïivljenja, znamenje, da ni daleã do vasi. Za tur‰kih ãasov se ni nihãe zmenil za gozde. NeopaÏeno je leÏalo ogromno bogastvo in va‰ãani so prosto hodili v najbliÏje ‰ume ter sekali les, ki jim je rastel za hrbtom. Naravno, da so se gozdi bolj in bolj od269 GOSPODIN FRANJO BESeDA mikali seli‰ãem, in sedaj stoji v bliÏini obljudenega kraja samo pritlikavo grmiãje. Izvzeti pa treba one gozde, na katere so dobili begi in age sultanove tapije in so v njih zabranjevali drvarjenje. Tako so jih tudi v bliÏini seli‰ã ohranili do malega nedotaknjene. Zavili so v globok in ‰irok jarek, ãigar dno je izpodjedala tiha vodica, ki je, po razdrtem, golem in skalovitem obreÏju soditi, nara‰ãala v neurjih v deroã potok. InÏenir je postal in pogledal gor in dol po jarku, premi‰ljujoã, koliko vekov je paã potrebovala ta vodica, predno je izdolbla v kamenita tla tak‰no globino. Skalnate rebrine onkraj jarka so bile Ïe docela izsekane. Samo grmovje, nizko drevje, tu in tam goliãava, kjer je vsepovsod med ostrorezno travo stalo rastlinãje rdeãe jagode. Vrhu rebrin jih je sprejel vase lep in sveÏ hrastov gozd, po katerem so se vile preko drobne trave vse kriÏem jedva znatne stezice. Vilarju je ugajala snaÏnost med debelo hra‰ãino, ker tla so bila tako ãista, kakor bi jih pometali. »Je tudi ta hra‰ãina carska?« je preseneãen vpra‰al. »To je vse bogata‰a Suljage,« je odgovoril Ante. »Suljaga proda iz te ‰ume leto za letom za sto dukatov Ïeloda v Srbijo. Ta volk ume gospodariti — zase. Ko bi ãlovek jeseni pobral tu Ïelod in ga vtaknil v Ïep, pojesti bi ga moral, ako bi ga zasaãil Suljaga ali njegov oskrbnik. Njegovi kmetje imajo peklo pri njem. TeÏko je pajãevi270 GOSPODIN FRANJO BESeDA ni, kadar pometa metla, in teÏko je loncu, ãe se bori s kamnom. Tu ne pomaga nobena pritoÏba v konaku.« Za hrastovim gozdom se je odprla brdovita planjava, zarasla skraja s trnjem, praprotjo, brinjem in le‰evjem, potem pokrita z njivami. Na brdu, ki je zapiralo planjavo in je bilo proti Oskovi ostro odsekano, se je pokazala mimo ‰opa visoke hra‰ãine vas, mraãna in grozna kakor trdnjava sredi gor. Morda je bilo na tem kopcu v starih bogomilskih ãasih tabori‰ãe ljudi, katerim se je zdel samotni kraj varen, tako da so priãeli graditi bivali‰ãa in krãiti gozde. Iz skupine primitivnih lesenih hi‰ se je dvigal lesen minaret, vso to temno gruão pa je nadkriljevala ‰iroka, pobeljena hi‰a, podobna gradiãu, ãigar okna so se svetila v solnãnih Ïarkih liki kovano zlato. Stala je nekoliko v strani sama zase; ni bila veãja, nego so hi‰e uglednej‰ih Turkov v mestu, no v Bosni imenujejo tak‰no, vsa druga nadkriljujoãe bivali‰ãe dvor, posebno ãe stoji kje na kmetih. Zidava je bila tista, kakr‰no je videl Vilar pri Hrenovi in Bajiçevi hi‰i: zidovi pritliãja so zelo moãni, iz debelega kamna, nanje je nazidano nekoliko raz‰irjeno prvo nadstropje, ãigar stene so tanke, proÏne, sama lesena pregraja, zametana z ilovico ali blatom in pobeljena. Na izsu‰eni in trdi kolovozni poti, ki je drÏala preko njiv, se je deklica vzporedila z bratcem in Vilar je stopal kraj Bobojedca. Ker je z zanimanjem zrl na brdo, mu je 271 GOSPODIN FRANJO BESeDA pojasnil Ante, da so ono Suljagini dvori. »Sokolu je, da lovi, a prepelici, da se ãuva,« je rekel, upirajoã oãi v visoko leÏeão belo hi‰o. Dalje je pravil, da se vas imenuje Tur‰ki Piliç, a precej pod njim za ‰opom hra‰ãine leÏi Kr‰ãanski Piliç; tam se bo loãila njih pot: on tovori dalje po kolovozni poti nad Oskovo, gospodin Franjo pa se lahko spusti po strmi stezi naravnost v dolino; domov ima po tej poti bliÏe nego preko Medvedjega Dola in lahko se ‰e spotoma okrepãa v Mu‰içevem hanu. Ta nasvet se je zdel Vilarju pameten. Pravoslavni Piliç je ‰tel ‰estnajst hi‰, kakor je pravil Ante. V dveh hi‰ah sta gospodarila svobodna pravoslavna kmeta; tema je robovala polovica drugih kmetov, polovica pa Suljagi. Vilarju so se srbske hi‰e zdele prijaznej‰e nego tur‰ke; v prvo nadstropje se ni pri‰lo iz veÏe kakor pri tur‰kih, ampak po lesenih in ograjenih stopnicah, ki so se nahajale zunaj pod raz‰irjenim ostre‰jem. Pod stopnicami so drÏale duri v pritliãne shrambe. Kar je bilo uglednej‰ih, so stale v ograjenih vrtih. Pri prvi hi‰i so spodili s poti suho, preÏvekujoão kravo in kokljo s tropom pi‰ãet, pri drugi, majhni in leseni, je Vilar visoko dvignil glavo, ker zasli‰al je bil klik: »Evo nas, gospodine Franjo!« Ozrl se je na vrt in se zaãudil. Med drevjem je stala miza, pri njej so sedeli deãki in pisali, med njimi Vazko, ki je bil spoznal dobrotnika iz hana in je vzrado‰ãen kliknil nanj. Oni ‰olarãki, ki niso 272 GOSPODIN FRANJO BESeDA imeli prostora pri mizi, so ãepeli v travi ter pisali na majhne tablice, naslonjene na kolena, eden pa je kleãal ob velikem plo‰ãnatem kamnu in pisal, migajoã z glavo. Ob deblo stare hru‰ke je bila pritrjena ãrna ‰olska tabla, ob drugem deblu je slonel uãitelj — kaludjer Jovica. Vilar je postal; zelo ga je presenetila tak‰na ‰ola in moãno mu je ugajala. Spoznal je vse tiste deãke, ki so bili ono nedeljo v hanu in so igrali medveda. Dvigniv‰i ãepico, je pozdravil uãitelja, ki je z naklonom glave odzdravil, potem pa nadaljeval uãenje, ne meneã se za one na poti. »Ne boj se povedati istino! Vselej in povsod jo odkrito govori!« je s strogo besedo uãil Jovica kozavega deãka, ki je vzboãenih prsi stal pred njim in mu smelo zrl v oãi. »âesar ne more‰ govoriti pred ãlovekom, tudi za njegovim hrbtom ne govori! Vedno reci popu pop in bobu bob!« Oni na potu so krenili za vrtni plot. Bobojedac je zaniãljivo potresel z glavo v smeri ‰ole na vrtu, zaprtih in stisnjenih ust je z zaniãevanjem dihnil skozi nos, kakor bi udarjal neprijeten duh od nekod. »Istinu reci, pa uteci!« je rekel in pljunil predse. Vilar ga je debelo pogledal ter pomislil, kateri ima prav: bedni katolik ali pravoslavni uãitelj. Pohvalil pa je uãitelja, rekoã: »Uãen ãlovek je ta Jovica.« Bobojedac je pritrknil z glavo: »Ba‰ uãen. Znade on, ‰ta car veãera.« âez hip pa je nadaljeval: »Je li treba tega, 273 GOSPODIN FRANJO BESeDA kar Jovica ma‰i v vla‰ke glave? Zemljice naj bi dali kmetom, zemljice. Kmet z ojesom, pisar s peresom, pa bo vse prav. Kaj naj poãnemo brez zemlje?« Kradoma je pogledal na gospodina Franja, kaj poreãe ta, ki je doma iz deÏele, kjer so uãeni i konji i psi. Morda je mislil, da tisti, ki dovoli drvarjenje, razdeli lahko tudi zemljo. »Znajo li tvoji otroci ãitati in pisati?« je vpra‰al Vilar, misleã na primitivno ‰olo. Bobojedac je skomizgnil v ramenih. »A — kaj ve svinja, kaj je peter‰ilj! In tudi treba ni. U, da bi bednemu katoliku dali zemlje —« In gledal je v to ãrno zemljico, kakor bi jo hotel privezati k svoji du‰i. Za vasjo so se loãili. Vilar je drãal navzdol k Mu‰içevemu hanu; pa se ni ustavil, ker han je bil zaprt. 274 BESeDA GOSPODIN FRANJO 18. D va dni, preden se je Vilar v hanu seznanil z Bobojedcem, je sedel v komisno opravljeni pisarni tuzlanskega postajnega poslopja pri mizi, obloÏeni z mnogimi papirji, stotnik Stanislav Hvalibogovski, mestni poveljnik tuzlanski, organ najvi‰jega poveljnika posadke, generala, zatopljen v sluÏbene stvari. Hvalibogovski je imel poleg poslov, ki so zaãrtani v voja‰kem sluÏbovniku, mnogo opravka tudi z ogledu‰tvom ali vohunstvom. Pod njegovim nadzorom je delovalo veã konfidentov ali zaupnikov, ki so pozvedovali po okraju v prilog vlade, vrhutega je moral paziti tudi na vohune tujih drÏav, ki so v tistih nevarnih ãasih pohajali zasedeni deÏeli. Pu‰eã iz dolgocevnega ãibuka, je strmel v dolgi ukaz, ki mu ga je bil pravkar prinesel, v moãnem omotu zapeãatenega, voja‰ki razna‰aã postajnega poveljni‰tva. Ukaz je pri‰el z Dunaja preko Sarajeva stopnjema na generala in ta ga je izroãil v strogo rezervatno poslovanje mestnemu poveljniku. Nad naslovnim napisom mu je stala visoka ‰tevilka s ãrkama K. B., ki pomenita ,Kundschafter-Bureau’, slovenski ,vohunska pisarna’. Ker je bila listina izvr‰ena na litografskem pristroju, se je poznalo, da so 275 GOSPODIN FRANJO BESeDA jo dobile mnoge vi‰je oblasti zasedenih deÏel. Hvalibogovski je, ãitajoã, kimal in odmigaval z glavo ter pod ogrizenimi brki mi‰je barve krivenãil ustni. Kaj vse zahtevajo! âlovek bi se moral raztrgati, da bi ugodil vsem ukazom — psiakrev! Povr‰no pre ; letev‰i listino, jo je poloÏil na mizo, obteÏil s ‰karjami. Potem je vstal ter se napotil, da se, valeã goste oblake , dima iz ust, izprehodi po sobi in olehãa moÏgane, v katerih so v neredu mrgoleli novi vtiski. Vselej, kadar je dobil vaÏen pismen ukaz, mu je skraja ozlovoljen zabavljal. S psovanjem in hojo po sobi ter s poljsko Ïganico, ki jo je imel shranjeno v omari ob steni, je napravil red v glavi, preden se je mogel z bistro mislijo lotiti dela. Po kratkem odmoru je zopet sedel, razprostrl listino pred sebe, vzel vi‰njevordeãi svinãnik, ãital vnoviã ter podãrtaval markantne toãke in pripisaval obrobne opazke. Zelo vaÏen ukaz je dobil. Vojno ministrstvo je opozarjalo na mnoge vnanje agitatorje in vohune, ki so se, kakor je nedvomno dokazano, preteklo zimo in pomlad zopet v veãjem ‰tevilu pokazali na veã krajih zasedenih deÏel, izku‰ali na‰untati ljudstvo, ga podkupovali in mu obetali izdatno pomoã inozemstva. Vse kaÏe, da so na nekaterih krajih delovali uspe‰no. »Preskrbljeni s pravilnimi potnimi listi, se ti ljudje prosto klatijo po deÏeli,« je pisalo ministrstvo pod znamko K. B. »Z vso pozornostjo treba paziti nanje. Zdi se, da jim krinka trgovca in kro‰njarja ne zado‰ãa veã in 276 GOSPODIN FRANJO BESeDA da hoãejo v drugaãni preobleki opravljati svoj niãemni posel. Zaãetkom leto‰njega leta se je potikala neka pevska druÏba, ki je ‰tela dva gospoda in dve Ïenski poljske narodnosti, mesec dni po hercegovskih postojankah, se druÏila s ãastniki in mo‰tvom ter vohunila za neko tujo drÏavo.« Tu je Hvalibogovskega oblila kurja polt, na‰obil je ustni in ‰e enkrat je preãital poslednji odstavek, ker ona pevska druÏba se je na potu iz Srbije k morju mudila tri dni v Tuzli, gostovala v kazini, pri Agularju in v srbski kavarni, ne da bi bil on ali kdo drug kaj sumnjivega opazil na njenih ãlanih. Oj, oj! On sam, ki je mestni poveljnik in najvi‰ji voja‰ki policaj, se je dva veãera v svojem maternem jeziku zabaval z onimi pevci in pevkami in starej‰o pevko je neko popoldne zaradi narodnega sorodstva celo posetil v njeni sobi Agularjevega hotela. In nikjer ni opazil niãesar nenavadnega. »To bi bil ‰kandal, ko bi vohunil Poljak za tujo, morda celo za rusko drÏavo!« je viknilo nekaj v njem. Naredil je z rdeãim koncem svinãnika velik vpra‰aj na okrajek, bacil je ukaz na mizo in svetoskrumbno je kliknil: »Wisch!« — beseda, ki pomeni v sloven‰ãini pusto ãeãkarijo. Svinãen klobuk bi nataknil ministru na glavo, ker pi‰e tako Ïaljivo o Poljakih. ln napotil se je zopet na izprehod po pisarni. Z visoko dvignjeno, misli polno glavo je korakal po sobi in z raz‰irjenimi oãmi je preletel slike, ki so krasile stene. Mimo podob treh ãlanov cesar277 GOSPODIN FRANJO BESeDA ske rodbine sta viseli tam tudi podobi, ki sta dragi vsakemu poljskemu srcu: ena je predstavljala junaka Ko‰ciuszka, druga tistega poljskega generala Bema, ki je v madÏarski revoluciji vr‰il ãuda bistroumja in hrabrosti za Ko‰utovo drÏavo. Pri obeh slikah se je Hvalibogovski rad ustavljal, prav kakor bi hodil k njima v skrbipolnih poloÏajih po svet. âez par minut je zopet sedel ter ãital iz ukaza: »Paznega oãesa treba motriti zlasti za tujimi komedianti, lastniki cirkusov in panoram. Znano je, da je pred kratkim sodeloval pri nekem cirkusu kavalerijski ãastnik neke tuje drÏave, ki je ‰e ob pravem ãasu pri‰el oblasti v roke.« Ta odstavek je Hvalibogovski vi‰njevo podãrtal in na robu je vi‰njevo napisal besedo: ,Albanci’, ker prej‰nja dva popoldneva so se na dvori‰ãu neke mestne gostilne producirali trije Albanci kot vrvohodci. Razpeli so bili vrv s strehe na streho in zelo spretno so kazali svojo gibãnost in smelost; zdolaj pod njimi sta sredi dvori‰ãa dve arbana‰ki babi proizvajali trebu‰ni ples, ob ãemer so se gledalci zgraÏali, a s slastjo so zrli, posebno pa dame, na one ãvrste in drzne vrvolomce. Odpravili so se proti Doboju in to dejstvo je Hvalibogovski zabeleÏil na ukazu, ker trebalo je dobojsko posadko brzojavno opozoriti o glumaãih. »Pa tudi med domaãini je mnogo obupanih elementov, ki delujejo na agitatorskem polju, posebno med 278 GOSPODIN FRANJO BESeDA onimi, ki so za homatij pod tur‰ko vlado beÏali na Cetinje, v Belgrad in Carigrad, ter so se po zasedbi vrnili v svojo domovino, kjer se jim niso mogle izpolniti njih nade in kjer trosijo sedaj neizpolnjive ideje v ljudstvo.« Ta odstavek je podãrtal dvakrat in na robu je napravil klicaj, poleg pa je napisal: Kaludjer. »Ker se po nekaterih okrajih nahaja roparska ‰iba ‰e vedno v polnem cvetu« — tako se je izraÏala rezervatna listina — »je v izdatnej‰i meri treba porabiti konfidente. Neprestano naj lazijo po goratih krajih, z vso opreznostjo naj pozvedujejo o osebah, ki so v zvezi z razbojniki, ki jim dado bodisi nasvete, bodisi prebivali‰ãe ali hrano. Premetenim konfidentom bosenskega rodu ne bo teÏko, se pritihotapiti pod zvijaãnimi pretvezami v razbojni‰ke brloge —« Tu je Hvalibogovski napravil na okrajek velik vpra‰aj, potem je tre‰ãil z listino in svinãnikom ob mizo ter vzkliknil: »Pisarni‰ki kozli vi! Menijo, da se zalezujejo hajduki tako, kakor oni lazijo po dunajskem Ringu za ponoãno sovo. Pridi le sem, gigrl, pa nesi svojo frazovito butico v razbojni‰ke brloge! Hm — da si sam stal kdaj pred pravim, resniãnim, Ïivim hajdukom, oboroÏenim do zoba, kakor sem stal jaz sredi groznih ·kipetarjev, ne bil bi utekel snaÏnih hlaã —« Stotnik je odloÏil ãibuk in zopet vstal ter ‰el k omari po okrepãavo. PoÏvekuje ko‰ãek prekajene gnjati s kruhom in zalivaje to prvo predpoldanko s kontu‰ovko in jarÏebinko, 279 GOSPODIN FRANJO BESeDA je umiljeno zrl na diplomo, ki je v okviru visela nad pisalno mizo, na ono diplomo, ki se je pohvalno izraÏala o njegovem juna‰tvu za okupacije, za kar je postal lastnik voja‰kega reda. Ko se mu je zdelo, da se je dovolj osveÏil, je iznova zapalil ãibuk in sedel k delu. Dalje se je listina, sestavljena v slogu lepo ubranih in zaokroÏenih besed, izraÏala o tem, kako svedoãijo vsi znaki poslednjih ãasov, da se nahaja v zasedenih deÏelah ‰e mnogo prepovedanega oroÏja, skritega po mestih in vaseh, zato treba pozvedovati in ogleduhovati, kar je naloga konfidentov. Naloga voja‰tva in oroÏni‰tva bo, vdirati v tak‰na skrivali‰ãa. V zelo sumljivih sluãajih tudi haremom ni treba prizana‰ati, ker izkazalo se je jeseni 1878. l., da so malkontentni elementi posebno v hareme skrivali oroÏje. V posebnem odstavku je ministrstvo s prstom namignilo na bliÏajoão se uvedbo brambnega zakona. Uvedel se bo s silo ali brez nje, treba pa mu je pripravljati ugodna tla. Oblast bo itak izdala posebna navodila — ,Fingerzeige’ je stalo v originalu — kako treba pouãevati ljudstvo o potrebi in koristi novega zakona, ki se ga ni treba bati, ker se bo vsestransko oziral na verske obiãaje in na ljudske teÏnje. Konfidenti, ki pridejo z ljudstvom v neposredno dotiko, tudi tukaj lahko sejejo dobro seme. 280 GOSPODIN FRANJO BESeDA Dalje je ukaz opozoril na neko prej‰njo okroÏnico, ki je v mnogih toãkah ob‰irno in splo‰no govorila o ogledu‰kem poslu, opozoril na oni odstavek, ki doloãa, naj se posebno zanesljiv konfident, kadar postane v domaãem kraju ljudstvu sumljiv, premesti v drugo okroÏje, ako sam Ïeli. Izrabljen konfident naj se preskrbi s primerno sluÏbo (uradni sluga, cestar, ‰umar itd.), v kateri se lahko blagonosno deluje za varnost deÏele. Naposled je ukaz naznanil, da ima dotiãni fond dosti denarnih sredstev na razpolago, da torej pri tako vaÏnem poslu, kakor je ogledu‰tvo, ni treba varãevati. »Nu — torej — hvala Bogu!« je vzdihnil Hvalibogovski, ko je bil do kraja preãital ter vi‰njevo in rdeãe podãrtal odstavek, ki je vzel v misel denarna sredstva. Potem je pismeno pozval vse konfidente svojega obmoãja, da jih pouãi in razpo‰lje po okraju med reckama Drino in Bosno. Te pozivnice je nemudoma predloÏil okrajnemu naãelstvu, ki je imelo v evidenci in primerni sluÏbi vse zaupnike. Tri dni pozneje je stal Atif Sarajlija z zavestjo vaÏnega in koristnega ãloveka v pisarni okrajnega naãelnika. Pl. Pester ga je izpra‰al o mi‰ljenju drvarjev na Konjplanini. Atif je odkrito povedal, da so drvarji nezadovoljni s hrano in znamkami, da jih inÏenir podpihuje in jim obeta izbolj‰anje njih stanja. Naãelnik si je to zabeleÏil, potem je poslal zaupnika k mestnemu poveljniku. 281 GOSPODIN FRANJO BESeDA Hvalibogovski ga je vpra‰al, kaj dela gospod gozdar, potem pa o drugih novicah iz delavskega tabora. Ko mu je konfident zaãel praviti o drvarski hrani in o inÏenirju, je odmahnil z roko, ker ni mu bilo prav, da hoãe Atif oãrniti ãastnika, ãeprav samo rezervnega. »Povej raj‰i, kaj dela kaludjer Milo‰eviç, s ãim se preÏivlja, ãe mnogo hodi po okraju in kaj govori.« »O njem vem toliko, da je mnogo na poti v Tuzlo in nazaj. Mnogo posedava po hanih, vse vasi Pospreãja in Majevice-planine ga poznajo, na svojih potih ogovori vsakega domaãina in v Piliçu pouãuje deãke.« »Saj tam ni ‰ole.« »·olo je ustanovil kar na vrtu hi‰e, kjer stanuje.« »Dobro,« je rekel stotnik ter napisal, da se nahaja v Piliçu ‰ola, katere ni ustanovila, ne priznala oblast, kar treba naznaniti nacelni‰tvu. Vzev‰i v levico ukaz vohunske pisarne, v desnico pa svinãnik, je stopil tesno h konfidentu in, brodeã s svinãnikom po listini, ga je s previdnimi besedami pouãil o onih odstavkih, ki so govorili o agitatorjih, o skritem oroÏju in o brambnem zakonu. Atif je zvesto poslu‰al, buleã oãi v tajnostni papir, ki je bil vsled mnogih vi‰njevih in rdeãih ãrt ter pripomb ves namoãeraden, kakor visok uradnik, kadar tiãi v paradni uniformi. Stotnik mu je zabiãil skrajno opreznost in strogo molãeãnost. Za delovanje mu je to pot odkazal ves tuzlanski okraj juÏno od Majevice-planine. Obrede 282 GOSPODIN FRANJO BESeDA naj vse vasi in vsako sumljivo okolnost naj nemudoma javi najbliÏji oroÏni‰ki straÏarni. O vsem, kar bo videl in sli‰al, naj mu sporoãi, kadar se povrne s poti. — Od‰tel mu je potnino za petnajst dni ter ga odslovil. 283 BESeDA GOSPODIN FRANJO 19. N eko krasno popoldne je Vilar zopet zasedel konja in odjahal, da pozvedava in spoznava kraj in ljudi, seveda na drugaãen naãin nego Atif Sarajlija. In zopet ni pri‰el dalje nego do Mu‰içevega hana. Tam je Pero ob poti iz navleãene hoste sekal skleske. Molãe sta se pozdravila. Zavedel je konja v senco pod pristre‰je in ga privezal. Na tnalu je sedela Danica in ob‰ivala svoj gunjiã. Vstala je, razpihala ob kraju pristre‰ja ogenj in pristavila lonãek z vodo. Gost je sedel kraj svojega konja in opazoval deklico, kako se je gibãno kretala pri svojem bornem kuhinjskem poslu, ne da bi si upala pogledati na gospodina Franja. Njeno gladko obliãje je rdelo v srameÏljivosti, nekam v stran se nasmihavalo, njene oãi so se kradoma ozirale od ognja na vse strani. A zdelo se je, da z enim kotiãkom vsekakor pazijo na tujca, ali ne bo vzrojil, ker mora potrpeti in precej dolgo ãakati na kavo. Napol suho draãje se je cmerilo med dvema oÏganima kamnoma, in voda nikakor ni hotela zavreti. Pa Vilar je rad potrpel. S toploto v srcu se je naslajal ob pogledu na to v nekem oziru sme‰no deklico. 284 GOSPODIN FRANJO BESeDA Prinesla mu je prvi findjan. Preden ga je vzel v roko, je prijel za Ïliãko in me‰al ãrni napoj. Tako je morala postati pred njim. Dvignil je obraz k njej ter me‰al in me‰al. Pero je klestil drva nekje tam pod mejo, videti ni mogel, kaj se godi pod pristre‰jem, kako tujec z oãmi in prijaznim usmevom zavaja v greh. Vilar je me‰al, dokler ni pljusnilo par kapljic ãrnine na njeno roko. Tedaj je njen jasni pogled zadel ob njegov obraz, v ‰tirih oãeh se je nekaj zme‰alo in zamigljalo, kakor da je na vedrem noãnem nebu nastal potres in so zvezde zaplesale krog lune. Zatresla se ji je roka, odvrnila je pogled od gospodina Franja na kavo. Vzel je skodelico, jo nastavil na ustno in prvi poÏirek je zdrknil v grlo, gorak in sladak kakor prvi obãutek ljubezni. ·inila mu je v glavo misel: Kaj ko bi videl stari Pero? Ali bi ne skoãil po skriti handÏar in navalil na drznega ‰vabskega tujca, ki po nepotrebnem moti nedolÏno du‰o! To hladno raãunanje ga je iztreznilo. Danica ni mogla prenesti tega nenadno nastopiv‰ega, za njo ãisto novega, sladkega in pretresljivega obãutka, katerega ji je zbudil ljubeznivi tujec. Vsa rdeãa v lice je vzela konvico ter stekla ãez pot k Oskovi po vodo. Gledal je za njo in v svoji romantiãni du‰i se je spomnil kavka‰ke deklice Tamare, kakor jo je naslikal Lermontov v »Demonu«. Kakor ona k Aragvi, tako teãe ta bosenska deva s konvico k Oskovi; ta kraj ob ‰umeãem gorskem 285 GOSPODIN FRANJO BESeDA potoku je nekoliko podoben kavka‰kemu; narod je enako uporen in samozavesten tu in tam, in on — ali naj stopi kot demon pred to krasno in neizku‰eno deklico? Zamislil se je v svoj poloÏaj in teÏko mu je postalo na du‰i. Dolgo ni bilo Danice nazaj. Globoko v strugi je slonela ob skalnem robu kraj mlina ter zami‰ljeno zrla v potok, ki se je v belih penah lil ãez peãino in se vrtel v smaragdno zelenem tolmunu pred mlinom. Kako dober se ji je zdel gospodin Franjo! Kak‰na neodoljiva blaÏenost sije iz njegovih Ïivih, sivkastih oãi! Po srcu in du‰i niã ni podoben tistim tujim okrutneÏem, o katerih je toliko sli‰ala v ârni Gori in o katerih vedo toliko slabega povedati v Bosni. Po zimi, kmalu potem, ko je bila pri‰la iz ârne Gore v Piliç, ji je nekoã stra‰ni Atif Sarajlija tako gledal v oãi kakor danes gospodin Franjo. Takrat bi bila kmalu omedlela od groze, v strahu je plakala in kriãala njena du‰a, a danes je ãutila, kakor bi stala pred njo sama sreãa njenega Ïivljenja, sreãa, ki se je rodila nekje v daljnih severnih krajih, potovala dolgo pot na jug in je sedaj smejoãega obraza nenadno stopila pred njo. Vse jo vleãe k tej sreãi; padla bi pred tega ãloveka ter se oklenila njegovih nog. Molila bi pred njim, kakor so jo uãili v cetinjski ‰oli. In v solzah sreãe bi se raztopilo srce. Ko si je ohladila razburjenost, je zajela iz studenca, ki je izviral izpod skale meter visoko nad potokom, ter 286 GOSPODIN FRANJO BESeDA nesla vodo ljubljenemu gostu. Postavila je konvico kraj njega. »Kje je Vazko?« jo je vpra‰al, ko mu je prinesla vnoviã kave. Povesila je oãi in ni mu odgovorila. On pa ni hotel sprejeti findjana, dokler ni slabo in tiho proiznesla: »V ‰oli.« Zopet se ji je prilil tok krvi od srca v obraz, zopet je v sreãi koprnela pred tem zmagovitim tujcem. Omamljena je sedla na tnalo. Ne daleã od pristre‰ja je pela Perova sekirica, v meji nad hanom je ãirikal ptiãek, vmes je s pronicavim glasom udarjal kos, v jarku je ‰umela Oskova. Ona ni niãesar sli‰ala; v blaÏenih sanjah se je zavedala samo tega, da sedi njej nasproti tisti, ki je zbudil v njej pesem prve ljubezni. Vilar je pil kavo, pil vodo, vil svalãice in pogledaval na deklico, ki veã ni dvignila pogleda k njemu. Kakor bi sli‰al njeno pesem, tako natanko je vedel, kaj se godi v njenem srcu. Vsa dekleta, pred katerimi je kdaj stal, so mu gledala smelo v oãi, se ‰ãeperila pred njim, so kazala nekak‰en ogenj, ki se je vÏgal nekje v njih notranjosti in je izku‰al Vilarja omotiti z visokimi plameni, pa je hitro izjedel samega sebe, ker ni bilo nakopiãenega dosti goriva v dekli‰kem srcu — tako je bilo naposled i pri Katici: no v tej ubogi deklici tli plah ogenj, ki si ne upa na dan in je zato tem vztrajnej‰i. Îal, da se ta ogenj ne more prijeti njega, da oÏge njo samo. Spomnil se je drugega romana, one Pu‰kinove deve, ki se je v gorah sirovega Kavkaza javljala pred vojnim ujetnikom ter mu z iskre287 GOSPODIN FRANJO BESeDA nimi in ginljivimi besedami razodevala svoje hrepenenje; toda ujetnik se ni hotel, se ni mogel odzvati glasu njenega srca, ker med njima se je dvigala neprehodna stena. Dolgo je sedel molãeã in zami‰ljen. Ko pa ga je njegov konj zaãel cukati za rokav, hrzati ter kopati s prednjima nogama, je vstal, poloÏil denar na stolãek in tiho odjezdil kakor tat s svojim plenom. No zavest, da je zasejal nemir v nedolÏno du‰o, ga je tlaãila ves veãer. Potem je deÏevalo tri dni in Vilar ni zapustil svojega zakotja. Ko se je zopet razjasnilo, je ‰el raziskavat Konjplanino, kak‰na je na svojem vrhu, namreã nad onim delom, kjer so sekali drvarji. Hotel je z njenega vrha ali s kak‰nega prevala pogledati proti jugu v one kraje, ki jih namaka Krivaja, tekoãa v Bosno, in Drinaãa, tekoãa v Drino. Menil je, da mora najti toãko, s katere si ogleda vso pokrajino do Romanje-planine, zato si je poleg revolverja zataknil tudi daljnogled za pas. PribliÏal se je bil namreã tudi v obleki nekoliko domorodnemu prebivalstvu: v Tuzli si je bil kupil fes, ker klobuk in slamnik nista kaj pripravna za potikanje po ‰umah, in bosenski pas. Drvarji so mu pokazali stezico, ki se je vila skraja ‰e vedno po pragozdu, pa la je kazal drugaãno lice nego oni zdolaj. Tu je bilo vse bolno, vse je hiralo in se pripravljalo na smrt, ali pa je Ïe leÏalo strto in mrtvo na tleh. Tu se je nahajala velika bolnica v carstvu rastlin288 GOSPODIN FRANJO BESeDA stva. Zelenje je sicer ‰e poganjalo, pa se ni moglo pona‰ati s sveÏostjo in bujnostjo, pricvrknjeno je bilo in osmojeno kakor ob veliki su‰i. InÏenir ni mogel dognati, odkod in kdaj je navalila bolezen v gozd. Morda ga je pred leti Ïe naãetega po lubadarju povalil sneÏeni plaz, navaliv‰i z gorenjih, slabo zarastlih predelov planine, in zdaj to razvalino dalje uniãuje ‰kodljivi ãrv. Pronicav, neprijeten duh je udarjal v nos kakor v bolnici po zdravilih in razkuÏevalnih sredstvih. Ta del pra‰ume je bil podoben razseÏni grobnici na bojnem polju, v kateri vse kriÏem trohne razmeãkana ãlove‰ka in konjska trupla, razbiti in polomljeni ãlove‰ki in konjski udje. Strahoma je lezel ob skrivnostni gori po‰evno in navkreber in zdelo se mu je, da se mu smehlja drobna stezica ter ga ogovarja: Le naprej, ãlovekov sin! Ne boj se teh bitij, majãken del prirode so kakor ti, in v nekem oziru si jim brat vsem, mrtvim in Ïivim! Ljubil je tak‰ne samotne stezice in kadar se je globoko zamislil vanje, so izpregovorile ter mu razodevale ãudeÏe in skrivnosti narave. Govorile so mu o domovini, o ljubezni in usmiljenju, ker na samoti je sam zaÏelel tak‰nih besed. âim vi‰e je pri‰el, tem niÏje in redkej‰e je bilo drevje; mestoma je drÏala stezica med samim krivenãastim grmovjem, mestoma ãez golave, kjer se je vdirala zemlja, in se rastlina ni mogla razviti, potem nad strmim jarkom pod gruãami navpiãnih skal ãez robati gramoz, ki se je namlel od 289 GOSPODIN FRANJO BESeDA peãin in pokrival celo poboãje, doãim se je debelej‰e kamenje, ki se je odkrhavalo, zvalilo v dno jarka, odkoder je sli‰al ‰umljanje vode. Nad jarkom je postal, da se ogleda po kraju. Videl ni drugega nego del jasnega neba nad seboj, onstran jarka v senãni strani temnovi‰njevkasto plast gozda, ki je pokrival rebrine Zeleboj-planine, a pod seboj tisti sivi debeli gramoz, ki je, podoben kamenenemu morju, na ‰iroko zalil strmino. To stran, kjer je stal on, je obsevalo solnce, ãigar Ïarki so segali globoko dol v jarek. Gledajoã ob vznoÏje, je zapazilo njegovo bistro oko, da se nekaj premiãe po kamenenem morju, da se neka temna toãka giblje med skalinami, zdaj je vidna, kmalu zatem nevidna. Lahko je veãje vrste Ïival, lahko je ãlovek, ki leze veã po vseh ‰tirih nego po dveh. Vzel je daljnogled in videl, da ãlovek kolovrati navkreber, zdaj se dviga na skalo, potem se plazi po njej, zdaj izgine, zdaj se zopet prikaÏe in se mahedravih korakov opleta po gosto nasejanem peãevju. Ko je pri‰el oni ãlovek vi‰e, je v njem razloãno spoznal Atifa Sarajlijo. Vilar si ga je mislil nekje ob Drini na vohunstvu, pa evo ga v teh gozdih, evo ga v jarku, o katerem bi ãlovek mislil, da ga nikdar ne poseti ãlove‰ka noga. Zasleduje li razbojnike v tej pu‰ãavi? Skrivali bi se todi paã lahko, toda kje jim dobiti hrane? Vilar ni bil bojeãega srca, pa vendar se je dotaknil revolverja, ãigar bucika mu je gledala izza pasa. Ta zvesti to290 GOSPODIN FRANJO BESeDA vari‰ je pregnal mravljince, ki so mu gomazeli, kakor se mu je zdelo, po hrbtu. Atif se je dvigal vi‰e in vi‰e po poboãju, pokritem Ïe s samim razkrhljenim peãevjem. Ni pri‰el na stezo, ampak krenil je z gramoza, ‰el v po‰evni smeri ter izginil v grmovju. ,Bog ve, kaj i‰ãe v tej odurni samoti. Hajdukov gotovo ne. Dasi je hrust in goreã v svoji sluÏbi, se vendar ne bo upal sam nadnje v gozdna skrivali‰ãa,’ si je mislil Vilar ter nadaljeval svojo pot. Zavil je krog skalnih gruã in pri‰el v nekaj korakov dolgo, senãnato in mraãno dolinico, po kateri je tekla ona bistra in ãista vodica, ki jo je sli‰al ‰umeti iz jarka. Ob tej vodici, ki se je pripenila po izdolbenem skalovitem Ïlebu, je bilo dosti pestrega rastlinskega Ïivljenja. Liki freska je pokrival raznobarven mah pe‰ãena tla ob potoãku, tu z zelenkastim, tam z rumenkastim ali plesnivosvetlim pregrinjalom. Bogme, kak‰en tapetnik je narava! ln kak‰ne Ïile je zarisala v pecine, razjedene po vodi: ln temnomodre, tam belkaste, tu temnozelene, tam ãrne in kakor bi se igrala, je, veseleã se svoje umetnosti, i z rdeão barvo brizgnila tu in tam v kamen. Vilar se je napil iz potoãka in udaril naprej v breg. Vsekakor je hotel videti, kak‰en je svet zadaj ob razvodnici med rekama Bosno in Drino. Prispel je res na preval, toda tam ni videl niã posebnega. Sami gozdi in skale so se razprostirali vsenaokrog po hribih, zakotjih in jar291 GOSPODIN FRANJO BESeDA kih. Naprej se mu ni ljubilo, dasi je stalo solnce ‰e visoko. Ogledaval se je, kje bi bilo kaj odprtega sveta, da bi tam sedel in odpoãil, pa prostor, kjer je stal, je bil ves zadelan in obit s skalami in lesom, sliãen tesni jeãi, tako da v tej moreãi ti‰ini ni maral poãivati. Napotil se je nazaj po stezi in privo‰ãil si je poãitka v oni slikoviti, hladni dolinici, kjer se je bil prej napil iz gorskega potoãka. Sedel je na mah in zapu‰il. Tu ni ãutil teÏkotne, tlaãeãe ti‰ine; kolikor toliko je bil razgled odprt, in v njegove, od mladostnega navdu‰enja in hrepenenja kipeãe misli je Ïuborela skromna vodica, kakor bi gorska vila tiho pritrjevala njegovim naãrtom in odgovarjala njegovim Ïeljam. V sladki omotici se je zleknil po mahu in zdelo se mu je, da je vila pristopila k njemu, se posestrila z njim ter sedla onkraj potoãka na mah. ,Bodi po‰ten in praviãen na vse strani!’ mu je naposled za‰epetala. ,Bodi oprezen in previden, ker tu preÏi vohunstvo in ovadu‰tvo na vsakega, ki govori s srcem po svojem umu-razumu. Pazi na svoje mehko, obãutljivo srce!’ Tu je Vilar zatvoril oãi in zadremal. A ‰e vedno je videl poleg sebe posestrimo vilo, ki je postala mahoma podobna Danici: po stasu, po obleki in obrazu. Kakor bi se bil napil ha‰i‰a, tako sladke in Ïive sanje je imel. Zbudilo ga je neko roÏljanje, a tisti hip ‰e ni imel v redu svoje zavesti kraja in ãasa. Prepla‰en je dvignil glavo. Kaj to ropota nekje v zakotju, kakor bi drdrala koãija 292 GOSPODIN FRANJO BESeDA po grbastem tlaku ali kakor bi prasketal ogenj v apnenici! Zdajci je priletel kamen po skalovju in prav blizu njega je padel na tla. To ga je privedlo do popolne zavesti. V strahu se je pobral z mahu in skoãil iz zakotja na stezico. Mravljinci so mu zagolazili po hrbtu, ko je na ovinku pod skalnimi gruãami zagledal visokega moÏa. Hipoma mu je pri‰la misel na hajduke, ki se lahko skrivajo med peãinami in so morda vrgli kamen proti njemu. Zagrabil je za revolver, a precej ga je zopet zataknil nazaj za pas, ker oni velikan se je okrenil k njemu. Vilar je spoznal Jovico Milo‰eviça. Smeje sta si ‰la naproti. »Tvoj revolver bi mi priãal, da se boji‰ hajdukov,« je zaãel Jovica. »A ker pospava‰ na tak‰nih samotah, vidim, da se jih niã ne boji‰. In tebi se jih ni treba bati. Po‰tenjaku, kakr‰en si ti, ne store Ïalega.« »Ali ti obãuje‰ z njimi?« se je zaãudil Vilar. »Ne obãujem. Saj tukaj jih ni, v Hercegovini pa Ïe zbira Stojan Kovaãeviç njih krdela. ·el sem pravkar mimo tebe in te nisem probudil, ker si tako sladko spal. A tu na ovinku sem se domislil, da bo bolje, ako gre‰ z menoj, ker bliÏa se veãer. Kako bo‰ hodil sam po temnih gozdih domov — sem si mislil in ba‰ sem se hotel vrniti k tvojemu leÏi‰ãu.« »Ti si vrgel kamen?« »Kak‰en kamen?« 293 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Padel je tik mene na tla, in nekaj je zaropotalo za skalami. Kaj je bilo to?« »Suh plaz se je odtrgal nekje in zdrknil v kotlino. Hajdiva sedaj v dolino! Do mraka sva v Medvedjem Dolu, naprej naj ti posveti delavec z baklo.« Hitro sta hodila navzdol. Jovica je stopal gibãno in varno kakor koza; vãasi je moral prikraj‰ati korake ali celo postati, da mu oni ni zaostal. »Polahko, polahko!« je, postajajoã in zroã nazaj, klical Vilarju tam, kjer je bila stezica zelo strma ali je bilo treba lesti krog krhljivih in mlinãastih hlodov, leÏeãih v poslednjem mrtvilu v bolnem gozdu. InÏenir se je na vso moã trudil, da bi ga brez zadrÏkov dohajal, pa se mu ni posreãilo, ãeprav je bil Ïe premoãen od potu. Sramoval se je svoje okornosti in nespretnosti in zdelo se mu je, da je kaludjer nala‰ã zapustil pravo stezo na strani in drl naravnost ãez trhline, da bi pokazal ·vabi, za koliko je Bo‰njak v svojih opankah utrjenej‰i na tak‰nem ozemlju. Ko sta pri‰la na zloÏnej‰o pot, sta se porazgovorila. Milo‰eviç je pravil, da je ‰el prej‰nji dan po opravkih v Kladanj, a sedaj se vraãa. »Torej si dva dni zamudil ‰olo,« je pripomnil Vilar. »Moje ‰ole je itak konec. Predsnoãnjim sta prikorakala v Piliç dva oroÏnika z ukazom, da mi naãelnik prepoveduje ‰olo, ker nisem uradno preizku‰en, potrjen in nastavljen za uãitelja.« 294 GOSPODIN FRANJO BESeDA »In kaj sedaj?« je preseneãeno vpra‰al Vilar. Jovica je potresel svoje kodre in zmajal z orja‰ko ramo. âez hip je vzkliknil: »Niã. Moja roka se kmalu ozdravi in onda — kar hoãe na‰ pravoslavni Bog.« Sveãano so donele te proro‰ke in zlove‰ãe besede po gozdnem mraku. Vilar je molãal. ,Preobilje Ïivljenske sile se nahaja v tem korenja‰kem ãloveku. ·koda zanj, da mora poginiti v neravnem boju, toda s svojimi nazori in svojo neupogljivostjo bi poginil tudi za samostanskimi zidovi, ker za mirno Ïivljenje ni bil ustvarjen. Tako si je mislil, zroã na moãna meãa svojega sopotnika. In domislil se je na‰ih ‰ol: kako je tu vse lepo urejeno po neki ‰abloni in nadzorovano, uklenjeno v sistem, tako da se mladina vadi hinavstva, laÏi in pohlevne udanosti. Milo‰eviça paã niso smatrali za sposobnega, da bi polagal v mladinska srca kvas, iz katerega bi vzklile ãednosti, ki naj diãijo udanega in pokornega drÏavljana. Zato so razgnali njegovo ‰olo. Vedeli so, da je v njegovih mislih in besedah kvas, ki rodi odpor in Ïeljo po svobodi, zato so mu zabranili pouk. Tako je premi‰ljeval inÏenir. Po dolgem premolku je izpregovoril: »·koda tvoje ‰ole. Videl sem te oni dan, ko sem ‰el z Bobojedcem mimo in si pouãeval na vrtu. Ugajalo mi je tvoje uãenje.« 295 GOSPODIN FRANJO BESeDA Milo‰eviç je obstal in z nasme‰ljivim izrazom zroã inÏenirju naravnost v obraz, je rekel: »Ti si me nadzoroval in ovadil?« Vilar se je zavzel. »Jaz? To se zelo moti‰. Jaz — vohun in ovaduh proti uãitelju?« Drzno je gledal na Milo‰eviçeve bele zobe, ki so se prikazali med rdeãima, smejoãima se ustnicama. Nehote je njegova desnica segla na revolverjev drÏaj. »Pusti vraga za pasom,« je rekel Jovica. »Ne bojim se ga, a tebe spo‰tujem, ker te poznam, da si po‰ten in odkrit ter ljubi‰ na‰e ljudstvo. I za mene si se Ïe zavzel v poloÏaju, ko ti je bilo to sitno.« Nadaljeval je pot navzdol. »Niã mi ni bilo sitno, ker vsaki krivici odloãno nasprotujem,« se je razburil Vilar. »Oprosti, brate, samo po‰alil sem se s teboj. Dobro vem, da me je ovadil Atif Sarajlija, ki ba‰ sedaj vohuni po okraju.« »Kdo ti je to povedal?« »V na‰em taboru je vse znano, kar se dela v va‰em. Vem, kdaj si prinesel ukaz Atifu, naj gre v Tuzlo, da ga po‰ljejo po vohunskih potih. Vem, da je hodil danes po tem gozdu, in skoraj bi uganil, kaj je iskal todi.« »Tudi jaz sem ga videl. Pri‰el je iz jarka, ki se nahaja tu doli pod nama.« 296 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Dobro, gospodine Franjo. Zapomni si dana‰nje popoldne. âez sedem let vse prav pride,« Vilar se je zaãudil ob vsevednosti agitatorjevi. »Kje je va‰ tabor?« je vpra‰al in tisti hip je obÏaloval svojo preveliko radovednost, ker je vedel, da ji Jovica ne ustreÏe. »Ves narod od morja pa do reke Drine in ‰e dalje je na‰ tabor. Svojo usodo si doloãimo sami.« »Ne igrajte se z Ïelezom in krvjo. I v Bosni se obrne vse na bolje. Mi smo poãasni kakor Rusija, no odloãilni krogi vãasi niso brez dobre volje. Treba poãakati, ko bodo smeli bosenski ljudski zastopniki in zagovorniki odkrito govoriti o tem, ãesa treba Bosni. âas poru‰i vse staro in zgradi novo.« »Do takrat bo zamorjen na‰ ãut za svobodo.« »Pod sultanom ste Ïiveli neko ‰iroko handÏarsko svobodo, vsaj pravite tako, v tej svobodi pa ste zaostali za sto let za drugimi narodi.« »Tudi Bolgari so bili pod sultanom, pa glej, kako sedaj napredujejo! Ta vlada pri nas pa nima denarja za na‰e ‰ole.« »Ti gre‰ neugnan za nekim ciljem, da bi uveljavil svojo osebnost,« je govoril Vilar, zroã v agitatorjeve kodre. Takrat ‰e ni poznal sebe, ni vedel, da bodo smatrali tudi njega za samosvojega ãloveka, za tak‰nega, ki hoãe po svoji glavi vse sam zasnovati in uravnati, ki se ne boji teÏkoã Ïivljenja, izvirajoãih iz tragiãnih nasprotij med 297 GOSPODIN FRANJO BESeDA bornim posameznikom in mogoãno druÏbo. »Îal, da sedaj ni prostora za tak‰ne krepke, neupogljive znaãaje. Odkrito ti povem, Jovica, da se bojim za tvojo bujno glavo.« Kaludjer je pritrknil, rekoã: »Srbin se ne boji smrti. Smelo ji je gledal v oãi na mnogih boji‰ãih. Tudi za Avstrijo se je boril hrabro kakor za svojo domovino. Nasilne smrti smo v Bosni vajeni, o ãemer ‰e zasli‰i‰, o ãemer se i sam prepriãa‰. Spomni se takrat mene, gospodine Franjo!«. Po teh besedah je zamahnil z gorjaão in ‰irokih korakov je stopal navzdol. Vilar je zopet zaostal. Usta so se mu raztegnila v nasmeh. Smejal pa se je svojemu priimku ,gospodin Franjo’, ki se je tako hitro raznesel in udomaãil po okraju. Ni li to znamenje, da postaja popularen? âez hip pa je navezal svojo misel na Milo‰eviçeve besede. Na kaj namigava agitator? Ali se res pripravlja nova vstaja? Ali se hoãe v nasilni smrti Ïrtvovati, ali res upa na konãno zmago in se hoãe pobahati z njo? Jovica je postal ter se ozrl po bolnem gozdu. Ko ga je bil oni do‰el, je rekel: »Glej, brate, tak‰nemu gozdu je podoben narod, ki si ni umel ohraniti svoje individualnosti. Koliko je tu krog naju hiranja in smrti!« »A ‰e se dviga marsikak‰en zdrav hrast, boreã se za svoj prostor. Tak‰nemu hrastu si podoben ti, Jovica. Sprijazni se z razmerami, ne sanjari o brezuspe‰nem 298 GOSPODIN FRANJO BESeDA uporu. V misli se ti kaÏe vse drugaãe, nego se dogaja v resniãnem Ïivljenju. Ti se precenjuje‰, tvoji vratolomni nazori te privedejo kveãjemu v hajdu‰ki tabor. Kaj pomaga dandanes Bosni vsa handÏarska slava? Nastopila je zanjo nova doba, ki zahteva mirne, trezne, globoko premi‰ljene politike, nikakor pa tiste handÏarske. Prepriãan sem, da bi ti s svojo nadarjenostjo lahko mnogo koristil svojim rojakom, ko bi se nekoliko ugnal, udal, vpo‰teval faktiãne razmere —« Vilar je vedel, da govori budalost, da je vsaka beseda pred Milo‰eviçem bob ob steno, po nekaj ga je gnalo k temu orjaku in trpinu. Du‰evno se mu je pribliÏal, ko se je bil zavzel zanj pred Buzdugo. Na‰el je ãloveka, ki se je upiral vsemu sedanjemu sistemu, v nekem oziru sorodno du‰o, ki je kakor njegova trpela in sovraÏila sodobno druÏbo. Milo‰eviç je obstal pred trhlim deblom, ki jima je zapiralo pot. Z divjim ognjem v oãeh je pogledal na Vilarja, ki je ostrmel ob tak‰nem pogledu. »Ti nisi videl na‰ih bojev,« je nasme‰ljivo rekel, »nisi ‰e dolgo v Bosni, torej ne pozna‰ ‰e vsega na‰ega trpljenja, zato ti teãejo kakor popu pred bolnikom pomaziljene besede vse vprek: ena z brda, druga iz doline.« Gibãno se je zavihtel ãez deblo ter poãakal tovari‰a, ki je trudoma kobalil ãez drevo, kakor bi se vzpenjal na slona. Jovica je nadaljeval: »Tudi trdo drevo navrta ãrv, a mene ne bo. Ti mi namigava‰, naj grem na tuzlanski otok in naj se tam utopim 299 GOSPODIN FRANJO BESeDA v va‰ih zabavah. Dobra pridobitev bi bil jaz za vohunstvo in ovadu‰tvo, ker veã vem nego deset Atifov, veã nego vsi njih konfidenti skupaj. Kakor pop peva, tako i djak odpeva. Pa slabo me pozna‰.« Vilar je bil prelezel mrtvo drevo. Zadihan je odgovoril: »Tudi ti me slabo pozna‰. Niti pet korakov bi ne ‰el s teboj, ko bi ti tukaj kot domaãin upravljal vohunski posel. Hotel sem ti svetovati, da bi se pri svoji sposobnosti lahko potrudil za uãiteljsko pa tudi za uradni‰ko mesto. Va‰a odvisnost se bo nekoliko ublaÏila, kadar pridejo domaãini v uradni‰ke sluÏbe. Dosle niti uradni sluge niso va‰ega rodu.« »Niso in ne bodo. Kakor po na‰ih gozdih, tako se je zaskominalo va‰im ljudem po bosenskih sluÏbah, Bo‰njak pa naj pogine, naj se izseli, ako tukaj ne mara bedno Ïivotariti. Za ãasa tur‰ke carevine smo govorili: Siti vuci i na broju ovce — nit je bilo nit çe kada biti. Tudi sedaj ni bolje. Sicer se pa moja dobra glava i za bogato plaão ne ukloni, dokler je Ïiva. O tem mi ne govori, gospodine Franjo! Ko bi pri‰lo tisoã moÏ s tvojim srcem k nam in bi se kakor ti pome‰ali med nas in bi posedali z nami, onda bi spoznali na‰e siroma‰tvo in na‰o nesreão in pomagali bi nam. V druÏbi tak‰nih po‰tenih ljudi bi i jaz delal za Bosno; a oni v mestu, oboroÏeni in 300 GOSPODIN FRANJO BESeDA uãeni, nimajo srca za nas, na‰e bede noãejo videti, oni nam s svojimi zakrknjenimi du‰ami nikdar ne pomorejo. Skozi okna svojih kavarn in gostiln zro s preziranjem na na‰o obleko, ‰tejejo nas k bitjem niÏje vrste, celo njih propadle Ïenske se o‰abno smatrajo za zmagovalce in porobitelje Bosne.« »Vseh na‰ih Ïensk mi ne meãi v eno ko‰aro! Tudi dobre, soãutne Ïenske imamo. Vse ãasti vredna je na primer tvoja teta.« »Vukosava Bajiçeva je zlata du‰a, prava Srbkinja, nje ne ‰tejem med tujke. Si li govoril z njo?« »Menila sva se o tebi. V njej ima‰ dobro zagovornico.« »Pove naj ti, koliko mi velja lastna osebnost. Vse sta mi svoboda in srbstvo.« »Brate, zdi‰ se mi samonikel, izobraÏen, naãitan, skratka ãudovit ãlovek. Veãkrat premi‰ljujem o tebi. Burna je morala biti tvoja mladost kakor vsakega ãloveka, ki se je rodil v Bosni in Hercegovini ter je videl pojemanje tur‰ke sile. Radoveden sem, kako si pri‰el ba‰ ti s svojim nemirnim srcem in viharno mislijo v samostan.« Tedaj je kaludjer postal, se obrnil k inÏenirju in ga vpra‰al, ima li duhana pri sebi. Vilar mu je ugodil. Zvila sta si svalãici. Srbu sta se od razburjenosti tresli rdeãi ustnici, ko je lepil papiroso. 301 BESeDA GOSPODIN FRANJO 20. I diva poãasi, ni ‰e tako pozno, in zamuditi nimava niãesar. Pojasnjeno naj ti bo moje Ïivljenje, da me bo‰ sodil po pravu in resnici,« je rekel Milo‰eviç in nadaljeval pot. »Rodil sem se v Nevesinju v Hercegovini, kjer je imel moj oãe duãan in hi‰o. Moja mati me je tako vzgajala, da sem Ïe v svoji otro‰ki dobi vzljubil sveãeni‰ki stan. V na‰o hi‰o je zahajal tedanji nevesinjski pop Arzen Dimitrijeviç, ãastitljiv, dober in reven starãek. Vse je dal siromakom, neustra‰no se je potegoval za kristjane, kadar jih je gnetel Turek. Veãnaja pamjat po‰tenemu ãloveku! (Jovica je dvignil ãepico.) V na‰em domu je bil skoraj vsak dan. Pravil nam je o slavni minulosti gr‰kega in srbskega naroda, o zmagovalni sili pravoslavne vere, kar se je moãno prijelo moje mlade du‰e. Rad je posedal pri mojem oãetu v duãanu, kamor jima je moja mati prina‰ala kavo. Pri kavi sta re‰etala politiko in delala naãrte za osvoboditev Hercegovine. ·e drugi mrki moÏje so zahajali tja in prepriãan sem, da se je v na‰em duãanu zasnovala nevesinjska vstaja, ki je zanetila tak‰en ogenj na Balkanu. Kakor bi bil sam otrok, tako se je otec Arzen igral z menoj; toliko miline in dobrote je bilo na njem, 302 GOSPODIN FRANJO BESeDA da si nebe‰kih svetnikov nisem predstavljal drugaãe nego v njegovi podobi. Ko sem bil dvanajst let star, sem umel po njegovi zaslugi Ïe gladko ãitati in pisati. Mati mi je veãkrat rekla, naj se zgledujem po tem svetem starãku, ki je ob praznikih molil v na‰i hi‰i razliãne molitve ter pel dele liturgije, pri ãemer sem mu i jaz pomagal. Ko je bil spoznal moj lepi glas in mojo nadarjenost, je prigovarjal roditeljem, naj me posvetijo popovskemu stanu. Oãe se je nekoliko branil, mati pa je precej pritrdila, nakar se je priãelo uãenje doma pod Arzenovim vodstvom. ln spomnili so se ti dobri ljudje, da bi bile moje vednosti nepopolne in nezadostne, ko bi zavr‰il uãenje v kak‰nem hercegovskem samostanu; zato so doloãili, naj grem na konãne ‰tudije v seminarske ‰ole v Karlovcih. Moje veselje do popovstva se je nekoliko ohladilo pri misli, da moram zapustiti roditelje in kr‰no Hercegovino, no udal sem se. Takrat sem bil Ïe dvajset let star. Moja mati je pisala v Karlovce svojemu stricu, ki je bil uradnik na dvoru patriarha Andjeliça, pisala je svoji sestriãni Vukosavi Bajiçevi, in tako sem bil po priporoãilih in pripro‰njah sprejet v patriarhove ‰ole. To se je zgodilo ‰tiri leta pred nevesinjsko vstajo. Uãitelji v Karlovcih so bili ãastitljivi in prijazni sveãeniki, pod njih okriljem sem ‰e bolj zagorel za njih stan. Marljivo sem se pripravljal za poklic. Nisem se uãil samo tega, kar treba vedeti popu, tega je namreã malo, tudi v druge stro303 GOSPODIN FRANJO BESeDA ke sem pogledal, na primer v zgodovino in prouãil sem srbsko in hrvatsko knjiÏevnost. Skraja sem sanjaril o tem, kako pojdem v samostan in se poglobim v carstvo znanosti, pozneje sem izpremenil misli. Zgodila se je z menoj velika premena, ko je bilo vstalo Nevesinjsko polje proti Turkom in se je upor raz‰iril po vsej Hercegovini. Vesti iz domovine so me toliko prevzele, da sem od dne do dne bolj zanemarjal nauke. Knjige so leÏale nedotaknjene na polici, prah se je nabiral na njih, a jaz sem hodil s sklonjeno glavo in neprestano sem premi‰ljeval o mukah in juna‰kih podvigih svojih rojakov. Srbija in ârna Gora sta napovedali Turãiji vojno. Takrat nisem mogel veã prestati v Karlovcih. Îelja po roditeljih in po bojih s Turki me je gnala domov. Nekega dne sem stopil pred seminarskega predstojnika, pred strica in Vukosavo Bajiçevo ter jim naznanil svoj sklep, da hoãem postati deleÏen usode svojih rojakov in se nemudoma vrniti v Hercegovino. Niso mi branili, tem manj, ker se je moje uãenje Ïe bliÏalo koncu in sem znal Ïe na pamet ves katekizem ter psaltir in mi presledek ni mogel ‰kodovati. Preskrbeli so me z denarjem in v druÏbi treh Srbov prostovoljcev sem se vrnil domov. Moja pot je ‰la po polÏevo. Avstrijska uprava ni rada videla privala prostovoljcev. Naposled sem vendar prispel v Dubrovnik. Tu sem zvedel od nevesinjskih begunov, da leÏi moj oãe ranjen v dubrovni‰ki bolnici in moja mati streÏe tam 304 GOSPODIN FRANJO BESeDA bolnikom. Tekel sem v bolnico. Oãe se je v prsi ranjen boril s smrtjo. Spoznal me je paã, a govoriti ni mogel veã. Shuj‰ano, malone do kraja uniãeno sem na‰el mater, ki je bila pri mojem odhodu v Karlovce tako krepka in zdrava Ïenska. Njen obraz je okostenel in upadel, oãi so se ji globoko usedle, same solze so zamorile njih nekdanji sijaj. Prvikrat sem jo videl tedaj jokati. ,Draga mati, povej, kaj se je zgodilo z nami?’ sem zavpil, drÏeã v naroãju ubogo mater in zroã na umirajoãega oãeta. Zvedel sem vso na‰o trpko hercegovsko usodo. Pred letom se je bila zaãela vstaja in z njo slabi ãasi za oãeta. Kr‰ãansko prebivalstvo je zbeÏalo z Nevesinjskega Polja, kdo v gore k vsta‰em, kdo v gostoljubno ârno Goro in v Dalmacijo. Moj oãe ni niãesar veã prodal: Turki niso zahajali v njegov duãan; kar je ‰e ostalo drugega prebivalstva, je bilo vse obuboÏano. Velika beda se je naselila v na‰i hi‰i in po vsej Hercegovini. Piãla polja so leÏala veãinoma neposejana, a kdor jih je ‰e obdelaval, ni veã hotel plaãevati tretjine. Ves dotedanji druÏabni red, itak nevzdrÏljiv, se je zrahljal in razvezal. âetovalo se je vse kriÏem: zdaj so udarili na puntarske vasi Turki, kmalu za tem so navalili vsta‰i. Po nekem spopadu so Turki zaÏgali Nevesinje, in zgorela je na‰a hi‰a z duãanom vred. Tako je pri‰el moj oãe ob svojo imovino. ,BeÏi, Danica — je rekel moji materi — beÏi s hãerko in drugimi rodbinami v Dubrovnik, jaz pa vzamem pu‰ko ter 305 GOSPODIN FRANJO BESeDA handÏar in pojdem v gore.’ Tako se je zgodilo; moãna ãeta Stojana Kovaãeviça je spremila begunce do meje. Tako je ubeÏala moja mati v Dalmacijo. Ker je bil moj oãe ugleden, drzen in hraber in je imel ‰e nekaj novcev, je postal vojvoda veãji ãeti, ki je pod njegovim vodstvom vr‰ila ãuda juna‰tva. Pol leta je ãetoval po Hercegovini, dokler ga ni v nekem boju ob dalmatinski meji zadela tur‰ka krogla. Vsta‰i so ga odnesli ãez mejo, in dalje dobri ljudje v Dubrovnik.« Jovica je umolknil. »Pripoveduj dalje!« ga je izpodbudil Vilar. »Dva dni po mojem prihodu v Dubrovnik je moj oãe umrl. Veãnaja pamjat hrabremu junaku! (Jovica je dvignil ãepico.) Ker so premnogi begunci postali dalmatinski vladi nadleÏni, sem vzel mater in sestro in ju odvedel preko Kotora v ârno Goro. Potem sem se oboroÏil in hajdi po najkraj‰ih stezah v Hercegovino. Spoznal sem Stojana Kovaãeviça, Lazarja So‰ico, Hubinajerja, ãetovali smo po vsej Hercegovini; tudi na strani Petra Karadjordjeviça sem stal pred sovraÏnikom. Bil sem Ïe nad pol leta vsta‰, ko so nas nekoã prisilili Turki, da smo se jim umaknili na ãrnogorsko ozemlje. Takrat sem zapustil ãeto ter se napotil na Cetinje, da vidim svojo mater. Toda veã je nisem na‰el med Ïivimi. Umrla je bila od srãne boli v veliki bedi kmalu po naselitvi na ãrnogorskih tleh. Veãnaja pamjat dobri majki!« 306 GOSPODIN FRANJO BESeDA Jovica je vtretjiã dvignil ãepico ter jo pomaknil na tilnik. Vilar je ginjen gledal na njegovo bodro postavo. ,Ta je dostikrat videl smrt’ — si je mislil. Rad bi bil kaj pozvedel o Danici, pa se ni drznil vpra‰ati. Da bi pobudil kaludjera k nadaljevanju svoje povesti, je vpra‰al: »Kaj se je zgodilo z onim popom — Dimitrijeviçem?« »Sveti otec Arzen je umrl prvi mesec vstaje. Turki so ga vklenili in vrgli v neko mrzlo jeão, kjer so ga pustili tri dni leÏati. Zvraãali so krivdo nanj, da je suntal na upor, pa mu niso mogli dokazati. V jeãi se je prehladil in je kmalu na to umrl. Bil je Ïe nad osemdeset let star. Vsi moji dobrotniki so poginili. Veãnaja im pamjat!« Jovica se je odkril, se prekriÏal in par minut je korakal s sklenjenima rokama. Iz njegovega izmuãenega srca se je dvigala k nebu vroãa molitev za hercegovske muãenike. Grozna ti‰ina je vladala v mrtvem gozdu; le brstje in suho vejevje je hre‰ãalo pod teÏkimi koraki. In mrak je Ïe nastopal. Ko se je bil pokril, je inÏenir izpregovoril: »Kaj si se li s ârne Gore ‰e povrnil v Hercegovino? Ali ste ‰e ãetovali?« Jovica je zamahnil z roko in poãil s prsti, kakor bi hotel pregnati vse teÏeãe ga lirske obãutke in spomine. »Haj!« je kliknil v mrak in utihnil. âez hip je nadaljeval: »âetovali smo do poletja 1877. leta. Takrat so odjenjali Turki in Hercegovini se je olaj‰alo. Potrebovali so ne307 GOSPODIN FRANJO BESeDA ‰tetih mnoÏic voja‰tva, da branijo Donavo in Anatolijo Rusov, ki so jim bili napovedali vojsko. V silne roke je pre‰la usoda balkanskih Slovanov. OdloÏil sem oroÏje ter se vrnil v Karlovce. Doba bojev je napravila iz mene moÏa. Uãenih knjig veã nisem jemal v roke, veã nisem hrepenel po zaprtju za samostanskimi zidovi, a poprijela se me je Ïelja, da bi prehodil vse kraje, kjer prebivajo Srbi, utrjujoã ljudi v veri in narodnem odporu. Najraj‰i bi bil postal nekak‰en potujoã sveãenik, podoben onemu, o katerem je pel Kaãiç: I otide od grada do grada, ispovida, grãki pripovida, Boga moli, poje liturgiju, travu jede, hladnu vodu pije. Glej, brat, tako nevesel stan sem si izvolil.« Kaludjer je zadrÏal vejo, ki je zapirala pot. »Kako si pri‰el v Bosno?« »Z Avstrijo vred sem pri‰el in kakor Avstrija tako sem i jaz priãakoval veselega sprejema. Patriarh Andjeliç je izbral nekaj popov in sveãeni‰kih novincev ter jih dal na razpolago novi bosenski vladi, da jih nastavi na izpraznjenih Ïupah in po samostanih. Pri‰el sem v samostan v dobojskem okraju. Tu naj bi se ‰e izpopolnil v svetih obredih, potem bi me posvetili za dijakona. Kmalu mi je postalo samostansko zidovje pretesno in Ïelel sem si 308 GOSPODIN FRANJO BESeDA vun med narod. Ob izgredih, ki so se godili ob razoroÏevanju, se je zbudil v meni stari vsta‰. V vseh prepornih vpra‰anjih, pri vseh krivicah, ki so zadele domaãine, sem stopil javno in odloãno na stran zatiranih siromakov vseh veroizpovedanj, doãim je moj iguman, vreden uãenec madÏarskega patriarha Andjeliça, na vse naãine pazil, kako bi posluÏil vladi. On je pri vsaki kriviãnosti, ki se je zgodila Bo‰njakom, zaprl oãi. Seveda sem se kmalu razprl z njim. Si li sli‰al v Tuzli, kako sem pometel z razuzdano gospodo v Ozren-manastiru?« »Nekaj malega sem sli‰al, natanãneje povej ti!« »Dobro. Takrat sem javno opomnil gospodo, naj se vede dostojno, ako se pri‰teva olikanim ljudem. Pod Ozren-planino je prastar samostan, kamor je izza davnih ãasov ob Marijinih praznikih, potem na Ivanje, Petrovo in Ilijino trumoma potoval pravoslavni narod, da i‰ãe tolaÏbe pri boÏjih ugodnikih. Nekdaj so bili menihi goreãi za vero in s tem i za narodnost, zato so bili Turkom trn v peti. Prigodilo se je v burnih ãasih, da so se vr‰ile bitke med Turki okoliãani in boÏjepotniki. Naposled je tur‰ka vlada zaprla samostan in iztirala igumana in njegove tovari‰e. Dandanes vidi‰ v cerkvi sledove tur‰ke okrutnosti. Notranjost sten je razdrapana in obstreljena, bogorodici so izpraskane oãi. Pod avstrijsko vlado se je ono sveti‰ãe zopet otvorilo. Ker menihov tam ‰e ni, sva z igumanom hodila tja ob boÏjih potih oprav309 GOSPODIN FRANJO BESeDA ljat cerkveno slavnost. Tako sva bila tam i predlanskim na Petrovo. Dan je bil krasen in mnogo pravoslavnega ljudstva, starega in mladega, se je narinilo od vseh strani. In glej, iz Tuzle so pri‰la tisti Petrov dan gospoda, oboroÏena s sabljami in revolverji, da ogledajo manastirske zanimivosti. Pravzaprav so pri‰li na samo zabavo. V druÏbi se je nahajal Bajiç s soprogo in svakinjo; te sem poznal iz Tuzle, ker sem parkrat posetil svojo dobro teto. Tudi Ïida naãelnika sem poznal. O oroÏniku Buzdugi so mi povedali tuzlanski Srbi, ki so pri‰li na boÏjo pot, da je zver v ãlove‰ki podobi; pripeljal je s seboj omoÏeno handÏijico iz hana ob Spreãi, razuzdano Ïidovko. ·e trije drugi oficirji so pri‰li z izletniki. Prihrumeli so dopoldne po konãanem cerkvenem opravilu, navalili na samostan in cerkev in vse so preobrnili. Iguman jim je vse razkazal in jih povabil na obed. In ti ljudje so se razprostrli po samostanu, kakor bi bili doma. Iz svoje sobe sem videl, kako se razbrzdano vedejo po hodnikih. Takih drzovitih razuzdanosti, kakr‰ne je uganjal naãelnik z Bajiçevo Ïeno in oroÏnik Buzduga s Samojlovko, ‰e nisem bil priãa. Grem k igumanu in pravim: ,Ti ljudje so menda znoreli; okupirali so manastir in ga skrunijo. Po hodnikih se vodijo za bele roke in vedejo se, ko da je temna noã. Turki niso huje gospodarili v njem.’ Iguman je nevoljno odgovoril: ,Pusti jih, oni so gospodarji. Sami bodo dali odgovor pred Bogom. Narod 310 GOSPODIN FRANJO BESeDA jih ne vidi za samostanskim zidovjem. Pohuj‰anja ni.’ V meni je vrela kri, a molãal sem. Tudi pri obedu niso kazali posebne olike. Imeli smo peãenega jarca, pilav in kruh; vina ni bilo v samostanu. Stregel nam je knez iz Petrovega sela. Ker je prina‰al v obednico bos in je nosil kito, so se mu hohotale Ïenske. Najin obed jim je bil preskromen, razpoloÏili so torej po mizi vse, kar so prinesli s seboj: kuretino, svinjino in veliko ãutaro vina. Iguman je govoril umiljeno, poniÏno in udano ter jemal od njih bra‰na, a jaz niãesar nisem hotel vzeti od teh razvratnih ljudi. Vse sem uljudno odklonil, ker se mi je gabilo iz njih rok. Mrko sem zrl nanje, ki so jedli kakor kobilice in pili kakor ãutare. To ni bilo prav onemu Buzdugi, ki sem ga bil maloprej zasaãil pri grehu. In ker sluãajno nisem bil navzoã pri neki napitnici, ki jo je proiznesel naãelnik, me je oblastno vpra‰al oroÏnik: ,Povej, kak‰ne vere si, ti, kaludjer, srbske ali avstrijske?’ âista je moja vera — sem odgovoril — ker korenini v Bogu. A vedi, da v ·vabi ni vere, kakor ni v morju mere. ,Kaj meni‰, kaludjere, je povzel, veselo zroã name in na svoje Ïenske, ,ali kdaj zasije Bosni solnce slave, kakor se bolj abotno nego koristno izraÏajo srbski pesniki? Odgovoril sem: Vse se lahko zgodi; na‰ pregovor pravi: Iz robstva ikad, iz groba nikad. Slava in propast gresta druga za drugo kakor dan za noãjo. — ·e veã podob- 311 GOSPODIN FRANJO BESeDA nega, zadirljivega smo govorili. In tako so se napele strune. Po obedu je ‰la druÏba na tratino za cerkvijo, kjer je taborilo ogromno ljudstva. Na veã mestih se je igralo kolo. DruÏba se je zarila, ali kakor pri vas pravijo, poniÏala se je med ljudstvo. ·el sem kraj Buzduge, ki je delal druÏbi gaz. S svojo bikovko je o‰vrknil zdaj tega, zdaj onega, vãasi prav obãutno. Ljudje so se umikali in divji pogledi so sr‰eli na oblastnega ãloveka. ,Je li to moralno, kaludjere, da igrajo va‰i ljudje na boÏjih potih kraj cerkve kolo?’ me je vpra‰al sredi mnoÏic. V tem ne vidim ne jaz ne na‰a pravoslavna cerkev pohuj‰anja — sem odgovoril. Mladi in stari ljudje se zabavajo po na‰e javno, pod milim nebom in pri belem dnevu. Preglej vse mnoÏice, ni enega pijanega ali drznega ãloveka ne najde‰ med njimi. To je njih nedolÏno veselje. So li moralne va‰e zabave? Videl sem vas, kako ste se nesramno zabavali po pustih samostanskih hodnikih, videl sem te, kako si z ono omoÏeno Ïidovko vdrl v prazno samostansko celico. Reci, gospodine, je li to spodobno? Poslednje stavke sem vpil, tako da so jih sli‰ali mnogi in ostro sem zrl na gre‰nika. Grozljiveje ga ne bo sodil veãni Bog na sodnji dan. Narod je bil itak Ïe razburjen, ker marsikoga je skelel udarec oroÏnikove bikovke, drugi so se zgraÏali, ker se tujci niso povsem spodobno vedli v gneãi: mo‰ki so poizku‰ali briti norce iz 312 GOSPODIN FRANJO BESeDA na‰ih deklet, Ïenske so porogljivo govorile o na‰ih no‰ah in o nakitju na‰ih ljudi. ,A-a — ti si se osmelil nas zalezovati! mi je tiho siknil Buzduga. ,âakaj, drago mi ‰e plaãa‰ za to!’ Ne bojim se te — sem rekel mirno. Pri nas pravimo: En greh je mnogo, a malo je i tisoã dobrot. In vi valite le greh na greh. Vi hodite po svetu kakor ãebele po cvetu. Pa tudi vama pride dan plaãila. Tedaj je viknil nekdo v druhali: ,Narod nima oroÏja, a vedel bo braniti svojo ãast!’ Za njim se je oglasilo iz druge tolpe: ,Obleci pra‰iãa v zlato, a on pojde zopet v blato.’ In tretji je rekel: ,Grobnica vam kosti izmetala!’ Vse to se je vr‰ilo zelo hitro. Naãelnik Pester, ki se je z Bajiçevo Ïeno ril skozi mnoÏice, se je pla‰no okrenil k igumanu ter vpra‰al nem‰ki: ,Kaj pomeni to?’ ,Narod se zabava,’ je tiho odgovoril iguman in pristavil: ,Najbolje bo, velemoÏni gospod naãelnik, ako pojdemo nazaj v samostan.’ Ko je videl naãelnik na njegovem obrazu bledost in strah, je namignil svoji druÏbi, ki je obmolknila in se vsa poparjena poãasi zavlekla med samostanske zidove. Iguman me je obrisal z groznim, sovraÏnim pogledom, potem je ‰el za tujci. âez pol ure je druÏba ozlovoljena zapustila Ozren-manastir, ne da bi se bila pri meni kaj poslovila. Iguman jo je spremil preko gozdov kraj potoka Jadrene v dolino, kjer so jo 313 GOSPODIN FRANJO BESeDA ãakali vozovi. Tri tedne pozneje sem moral zapustiti samostan, ker ustreÏljivi iguman me je opisal oblasti kot nemirneÏa, nezadovoljneÏa in strastnega agitatorja. A to sem, bogme! Drugaãen ne morem biti. Ostro so odsle zaãrtana moja pota, edina moja strast je odpor na vsej ãrti, odpor tak‰ni kulturi.« »Kaj pomaga odpor!« je izpregovoril Vilar. »Pogled na trpljenje svojih bratov rodi globoko usmiljenje in ljubezen do njih, to poznam po sebi. Toda odpor z oroÏjem — kako je mogoã, ãe nimate pu‰k in handÏarjev?« »To se vse dobi. Treba nam odvaÏnih in smelih moÏ. In mnogo sem jih videl v hercegovskih vsta‰kih ãetah.« »âe ima pa nasprotnik nad petdeset dobro oboroÏenih, drznih moÏ za enega vsta‰a? Kako se morete potem nadejati ugodnih uspehov? Svoje Ïivljenje tvegate v bojih, ki so brez upa zmage.« »Tako so javkali tvoji predniki. Svojo usodo ima narod sam v rokah.« »Tu odloãujejo razmere, sosedstva —« »Vsak si mora svoje razmere tako uravnati, da Ïivi.« »Res, uravnaj si jih tako! Toda ne z oroÏjem in krvjo. Morda vam obetajo glasovi iz inozemstva pomoã, pa to je laÏniva izpodbuda. Lahko zanetite v obmejnih krajih vstajo, ker se po prvih neudaãah lahko skrijete za mejo, toda s tem daste vladi nov povod, da bo z vsem svojim bojnim in pisarni‰kim orodjem ‰e huje pritiskala na vas nego dosle. 314 GOSPODIN FRANJO BESeDA Samo olja prilijete v ogenj. Pripoznavam, da se ti je godila krivica, vem, zakaj nosi‰ obvezano roko —« Milo‰eviç se je naglo okrenil. »To ti je pravila moja vrla teta.« »Da, gospa Vukosava Bajiçeva mi je pravila. Rekla mi je, naj ti prigovarjam, da se preseli‰ v Srbijo, tam bi si lahko na‰el mesto, kjer bi uspe‰no deloval za blaginjo naroda. Na primer kot uãitelj. Veã bi mu koristil, nego more‰ tukaj z oroÏjem in krvjo. Na‰ boj je v neprestanem delu in ves na‰ napredek je v neumornem delu. Za boj z oroÏjem nimamo moãi.« Jovica je pljunil v breg. »Va‰e moãi so izmozgali, pri vas se bije boj samo na papirju, z besedami, z uãenostjo. Idi torej za denarjem, a jaz se bom bojeval z oroÏjem za pravico.« »Pride ãas, ko se pomiri tvoja vsta‰ka kri. Tedaj bo‰ s svojo izobraÏenostjo veã koristil, nego more‰ z brezuspe‰nim agitatorstvom.« Namig na izobraÏenost je laskal Jovici. Vzboãil je prsi in oÏivljeno je zrl v hitro nastopajoão noã. Stezica ju je vedla skoraj po ravnem vprek nad Volãjim Dolom. Po dolgem premisleku je rekel: »Vsekakor mi ugaja‰, gospodine Franjo. Morda bom res moral kdaj odtod. Pa za beg je ãasa dovolj.« Pri kolibi v Medvedjem Dolu sta se poslovila. 315 BESeDA GOSPODIN FRANJO 21. D rvarji so sedeli pri veãerji. Vilar, je poãakal zunaj; po veãerji je poklical kuharja Janeza, da mu z bakljo sveti po gozdu. Meseca ‰e ni bilo na obzorju; sicer pa njegova luã ne bi mogla prodreti na stezo pod moãno razvitim gostim vejevjem listnatega gozda. Kuhar je vzel ‰tiri baklje pod pazduho. Po posekanem gozdu sta ‰la brez luãi; z jasnega neba in redkih zvezd se je lilo vsaj toliko svetlobe na zemljo, da se je videlo kam stopiti. Pred steno nenaãetega gozda sta priÏgala prvo plamenico in kuhar je ‰el naprej, visoko ob strani nesoã plapolajoão luã ali pa jo drÏec zaradi vejevja pred seboj. »Kako si, brate Gorogranãe?« ga je ogovoril inÏenir, ko sta pri‰la v go‰ãavo. »Îe bo; zdaj je hrana bolj‰a in povi‰ani smo vsak za poldrugi goldinar na teden. Pri vseh delavcih da to na teden ãez sto goldinarjev. Kaj menite, kam je ‰lo poprej toliko denarja?« »Kam je ‰lo? RazloÏil sem vam, da so bila Ïivila draÏja.« »Tisto ne bo vse tako res, gospodine Franjo — ne zamerite!« Vilar ni zameril, a zopet se je poãudil, da ga 316 GOSPODIN FRANJO BESeDA nazivajo tudi delavci tako po domaãe. »Kdo bi meni pravil?« je nadaljeval Janez, smejoã se ob koãnjakih. »Îrli so na‰i gospodarji, Ïrli in spravljali v svoje bisage. Tako je bilo in niã drugaãe. Najveã je vzel gozdar, nekaj je ostalo Ïidu, tudi Gajer in Atif sta dobila svoje — vsi so Ïrli na na‰ raãun in vsi so namaziljeni s tatinsko maÏo. Nu, naj se jim zapeãe to tatinstvo na njih vesti. Odgovor bo dajal sodnji dan, kdor pije skozi mozolje revnega delavca njegovo izmuãeno kri.« »Dobro bi bilo, dobro, ko bi bilo vse res tako, kakor uãe,« je podvomil inÏenir. »O, kako se je vedno kuhalo in peklo in cvrlo za te proklete poÏeruhe, a nad menoj so vpili, da premalo me‰am in da je zato preÏganka preredka in plehka. A zdaj, ko ste jim vi zmedli ‰trene, so vsi povesili brke kakor krãmar, kadar nima gostov, ali pa cigan, kadar lakomnih oãi gleda na pogaão. Atif itak gleda kakor hudiã na Veliki petek, Gajer se zvija kakor ãrv v siru in gozdar se oblizuje krog nas kakor pes okoli vrele ka‰e. Veste, zato mu gre, da bi ne zahtevali od njega povraãila tistega, za kar nas je bil odrl v prej‰njih ãasih. Naj mu gnije na du‰i tisto, kar nam je ukradel hudiã.«, »âe bo le res tako. Dal Bog, da bi se zgodilo!« je potrdil Vilar. »Hudiãa, zakaj nas pa uãe, da pride za vsak greh gotova kazen. Za gospodo ni kazni, le nas hlapce stra‰e z 317 GOSPODIN FRANJO BESeDA njo. Hudiã naj vse vzame!« je rohnel Janez v trdo noã ter pljuval skozi zobe. Kraj je bil strahovit, kakor bi preÏale iz vseh kotov tolpe vragov na gre‰ne du‰e. Zdel se je mnogo stra‰nej‰i nego podnevi. Kamor je blisnil svit plapolajoãe baklje, povsod so se pokazala iz go‰ãave ogromna kosmata debla in z mahom pokriti skalnati roglji, kakor bi stopale po‰asti in spake iz brezden, hoteã s stotino spon vkovati bitji, ki kalita globoki mir v neprodirni temi. Grozna je bila ta tihota v umerjenem hrumenju Oskove, pa tudi to, kar jo je ru‰ilo, je. zbujalo grozo. Drsajoãi korak, ‰um in hrest vej, ki jih je pripogibal in odmikal bakljonosec, cvrketanje zelenega listjiãa, ki se je zadevalo v prasketajoãi plamen baklje, frfot ptice in beg Ïivali, ki se je zbudila v temi ter se zarila globlje v ‰umo, vse to je provzroãalo neko muãno pla‰ljivost in potrjevalo pravilo, da ima noã svojo moã. Dasi Vilar ni bil iz pla‰ljivega kota doma, ga je vendar prevzel strah in parkrat se je ozrl, ne prilomasti li iz go‰ãave gorska zver, ne pridrsa li za njim drzni hajduk ali sam pravcati slovenski hudiã, ki ga je bil klical kuhar. »Tiste marke bi nam odpravili, gospodine Franjo, s tistimi se nam dela v nebo vpijoãa krivica,« je povzel Janez. Vilar je bil vesel zgovornega kuharja, ker je Ïelet s kakr‰nimsibodi pogovorom pregnati stra‰ljivost. »Kaj 318 GOSPODIN FRANJO BESeDA delate z znamkami, kadar ne veste, kaj bi zanje kupili?« je vpra‰al. »Jaz jih imam Ïe sto in ne vem, kaj bi z njimi. Obleke ne potrebujem in ko bi jo, tistih cunj pri Samojlu ni vredno kupovati. Nekateri jih prodajajo Samojlu za poloviãno ceno, ker ne kaÏe drugega, drugi pa gredo, kadar sta dva praznika, k Ïidu in v dveh dneh vse zajedo in zapijo pri njem.« »Poizkusiti hoãem, da jih odpravim, toda moja obljuba naj ne dela pri drvarjih dolga. Kakor stene stoje tak‰ne zlorabe in razvade pred menoj in stene ne more‰ prodreti z glavo.« »Tako uãeni glavi, kakor je va‰a, se ne bodo ustavljali. Ste Ïe dokazali pri hrani, koliko premorete. V nedeljo smo se menili, da bi ‰li trije iz na‰e srede v tuzlanski konak prosit, da nas re‰ijo mark.« »Ni treba,« je pohitel Vilar. »Sam bom pisal v Sarajevo. âe to ne zaleÏe; tudi va‰a pro‰nja v Tuzli ne bo pomagala.« »âe boste pisali, se bojim, da se bo vleklo kakor tur‰ki post, preden pride odgovor. No povedal bom drvarjem, da ste vi vzeli to v svoje moãne roke. Bog vam plati za to!« Janez se je zadovoljno muzal predse, zakaj zdelo se mu je, da je zadevo z markami imenitno spravil na pravi tir. Tisto si je na lepem izmislil, da so bili trije drvarji 319 GOSPODIN FRANJO BESeDA namenjeni v konak. Podrezati je hotel v Vilarja, ker delavce je res skrbelo, ukrene li inÏenir kaj v tej stvari ali niã. Preteklo nedeljo so ugibali, kako bi ga spomnili na njegovo obljubo, zdaj je pa on sam, Janez Glavaã, po domaãe Mrkezkov od Sv. Franãi‰ka, sproÏil to zadevo, on sam je pripomogel, da se naposled pri oblasti izbeza odprava mark. Janez se je pred drvarji vedel zelo samozavestno, in radi so poslu‰ali zgovornega Kranjca Ïe zategadelj, ker se jim je zdelo njegovo slovensko nareãje tako ãudno. Vãasi je s kazalcem potrkal na ãelo ter rekel: Tu notri je veã masla nego v marsikak‰ni buãi, ki je leta in leta zijala iz ‰olskih klopi. Tako je sodil Janez, in jaz menim, da ima prav tur‰ki pregovor, ki pravi: Da se izneso vse pameti na trg, vsak bi zopet kupil svojo. Po kratkem premolku je vpra‰al inÏenir: »Ali je bil danes Atif Sarajlija kaj v Medvedjem Dolu?« »Pri drvarjih ga ni bilo, a jaz sem ga videl, da je ‰el malo pred noãjo visoko nad nami kraj posekanega gozda. Napravil je velik ovinek. Veste, to je pes, kakr‰nega ni veã pod boÏjim solncem. Birkov in Gajer sta poleg njega ‰e angela. Za paznika je pri nas in ni. Oblizuje se krog gospode kakor pes krog mesnice. Pravijo, da je bogato plaãan zato, da voha po deÏeli in spravlja ljudi v nesreão.« »Ali je komu Ïe ‰kodoval?« 320 GOSPODIN FRANJO BESeDA »O, ‰kodoval, pa kako! Glejte, pri nas je sekal lansko zimo neki Pavle Drljaãa iz Piliça, star, miren ãlovek in tako dobrih, milih oãi, da bi se ãlovek zagledal vanje. Nikdar ni zmerjal in grdil tujca s ·vabo, z vsem je bil zadovoljen. Ob praznikih, ãe ni ‰el domov v Piliç, in zveãer je sedel tisti Drljaãa v kotu kolibe ter krpal na‰o obleko, ker bil je nekaj krojaãa. In pravil nam je o starih tur‰kih ãasih ter hvalil na‰ega cesarja. Radi smo ga poslu‰ali, sedeã kraj njega. Govoril je umerjeno, polahno, kakor bi mu med tekel iz ust. Osivel je Ïe bil. ,Sneg mi je zapadel glavo,’ je rekel vãasi, ,in sneg pomeni smrt.’ Tak‰en dober ãlovek! Glejte, ãesa je zaÏelel! Rad bi bil videl Tuzlo, kak‰na je sedaj pod novim cesarjem. Ni se mogel naãuditi, ko je bil sli‰al, da je sedaj v mestu ãlovek, ki sedi na samem kolesu, z nogama goni kolo, ki hitreje teãe pod njim nego najbolj‰i konj. ,Opravek bom dobil, da pojdem v mesto, ãe ne prej pa takrat, kadar Marko vzame mojo Luco. Tisto ãudovito kolo vsekakor hoãem videti, preden umrjem. Ako ne drugaãe, pojdem po ‰ivanke v mesto. Posebno z enim drvarjem sta bila velika prijatelja. Marko âuruk se je imenoval tisti mladeniã. Bil je majhen, a silen hrust, sicer pa tudi on zelo miren in priljuden. Prsi je bil udatih, vratu biãjega, rok jeklenih in debelih kakor moje stegno; mlad hrast je prelomil kakor jaz ‰ibo. Vsakemu se je nasmihaval. Veste, Marko je hodil za Drljaãino hãerko Luco in ji je ob321 GOSPODIN FRANJO BESeDA ljubil zakon. Veãkrat je pri‰la tista punca v na‰ tabor k svojemu oãetu. Drljaãa in Marko sta ji dajala mesa in mi smo ji metali kruha, a ona je vse pobrala in odnesla domov materi in bratom. Drljaãa ni bil ubog ãlovek. Kmetoval je na zemlji Turãina Suljage in toliko si je pri‰tedil, da je redil govejo Ïivino. To mu ‰e ni bilo zadosti; tisto zimo, ko ni imel doma dela, se je v svojo nesreão pri‰tulil k drvarjem. Hãerka Luca je, kakor pravim, hodila za njim v Medvedji Dol. Atif jo je gledal kakor muha med in vãasi ji je nameÏiknil. No punca je bila po‰tena. Zgodilo pa se je, da je nekoã mahnil Atif skrivaj za njo, ko se je vraãala domov. Vdovec je bil takrat, pravijo, da je s sekiro ubil svojo prvo Ïeno. Udrl je torej nevernik za tisto punco in jo napadel v hosti. Pa Ïe mu je bil Marko za petami. Zapazil je bil hudiãa in spoznal, kaj namerava. Takrat je stal pri nas oni Jovica, kaludjer mu pravijo. I ta je tekel Marku na pomoã. In tam v hosti so se sprijeli. To je bilo ravsanja, praskanja in davljenja! Na vpitje in strel — Atif je bil ustrelil, pa ni nikogar pogodil — no, veste, takrat smo tekli s sekirami pomagat Marku. Pa njemu ni trebalo pomoãi. Îe je bil s kaludjerovo podporo spravil pod sebe Atifa in ga davil, davil tako, da je ãloveku srce od veselja igralo. Kleãal mu je na prsih in ga drÏal z eno roko za goltanec, z drugo pa ãof! ãof! ãof! Ves je bil zdivjal takrat Marko, zblaznel je, a prej je bil tako tih in miren. Groza je bilo ãloveka njego322 GOSPODIN FRANJO BESeDA vih izbuljenih oãi, ki so gledale v Atifov krvavi nos in v njegove ‰kripajoãe zobe. No brez Jovice bi ga ne bil mogel tako zdelati — lahko je ‰teti mrtvemu medvedu zobe —« »I — Atif ni bil mrtev,« je pritaknil Vilar, bojeã se, da se Mrkezkov Janez v Ïivahnem pripovedovanju ne bi zaletel v laÏ, katero iskrenim pripovednikom tako hitro prinese slina na jezik. »Ni bil mrtev, ampak samo grgral je ‰e pod Markom; zdelal ga je tako, da je bil najmanj napol mrtev in je tur‰ka du‰a Ïe trkala na peklenska vrata.« »Kaj pa tista punca Drljaãka?« »Luca je zbeÏala. No — do mrtvega bi bil zadavil Marko hudiãa, da ni pritekel Gajer in mu nastavil revolverja na vrat. O, da ste videli gibãnega Marka! Kakor ris je skoãil na noge in se zakadil v Gajerja. S tak‰no silo ga je sunil v prsi, da se je Nemec zvalil na tla in se liki svitek strkljal v grmovje. âeprav se je v nas hahljalo srce, zaãeli smo vendar miriti razjarjenega mladeniãa. Toda on je le bulil oãi, teÏko je dihal in se vedel kakor ãlovek, ki je izgubil vso razsodnost. ,Zdravo, bratje, o meni boste ‰e sli‰ali!’ je zavpil, pograbil na tleh leÏeã topor in jo udaril v planino. Kdo bi bil od njega kaj tak‰nega priãakoval! Pobrali smo Atifa in ga odvedli v kolibo. Teden dni pozneje je bil zdrav. Kopriva ne pozebe. Nekaj so preiskavali stvar, Drljaão so spodili od dela, Marka so 323 GOSPODIN FRANJO BESeDA iskali, pa ta je bil Ïe med hajduki. Kaludjera so zaprli za nekaj dni in potem ga dolgo ni bilo k nam na izpregled. Dolgo nismo sli‰ali o Marku. Mislili smo, da je beÏal ãez mejo. Lani nekako o sv. Jakobu pa se je zopet pokazal. K Drljaãevim je pri‰el — v njih nesreão. Veãkrat smo sli‰ali o njem, ta in oni je tudi govoril z njim. Na‰i so pogosto hodili v Piliç, nosili Drljaãi obleko popravit, vse so videli in vedeli. Ko je Atif zvedel, da se je vrnil Marko, ni maral sam hoditi ne ponoãi in ne po samotah. Najraj‰i se je potikal v bliÏini Ïandarskih straÏarnic. Naznanil ga je, pa Marko jo je pravoãasno popihal. Gospodine Franjo, ali ste kdaj kaj sli‰ali o haramba‰i Du‰anu?« »Jedva se spominjam, da sem nekaj sli‰al,« je odgovoril inÏenir, vesel, da mu kuhar s pripovedovanjem krati ãas. »Bogme na kolena bi padla oba pred njim, ko bi naju zdajle sreãal na tej peklenski stezi. O tem hajdu‰kem glavarju pravijo, da je nedotakljiv, namreã Turki in Srbi pravijo, da odskoãi od njega vsaka kroglja, a do smrti bi ga ranil samo grah, ki bi ga blagoslovil tuzlanski ‰kof v sveti noãi. Naj verjame to, kdor hoãe, jaz ne verjamem. Du‰ana dohite na‰e pu‰ke, kakor gotovo je pravica v nebesih in krivica na zemlji. Petdeset cekinov dobi oni, ki ga privede Ïivega ali mrtvega na‰i oblasti, vrhu tega pa ‰e odpustke, ako ima kaj greha na sebi.« »A kje se nahaja sedaj ta grozni ãlovek?« 324 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Hudiã ve. ·uma je njegovo polje, trata je njegova postelja, kamen njegovo zglavje, podzemske jame so njegove palaãe, burja mu je nevesta, tako namreã poje o njem hajdu‰ka pesem. Na piki ima oroÏnike in financarje, domaãemu ãloveku ne stori Ïalega, ako mu da rade volje hrane. Drugega ne zahteva. Nekemu kmetu v Majevici-planini, ki mu je odrekel hlebec kruha in je njegovo bivali‰ãe, neko duplino v skalah, ovadil oroÏnikom, je zaÏgal hi‰o in kmeta samega je spekel na ognju ter vrgel truplo v gozd, da se naÏro volkovi. Tako pravijo. Grozovit ãlovek!« »Kaj se je zgodilo z Markom?« je vpra‰al Vilar. »Marko âuruk je bil v Du‰anovi ãeti. Lansko jesen je ãeta streljala na financarje, ki so na âaklavici-planini preganjali tihotapce. Dva financarja je obstrelila. Oblast je z oroÏniki in vojaki obkolila âaklavico, pa hajduki so se bili Ïe poskrili. Marko je pribeÏal k Drljaãi in se pri njem skrival par tednov. Toda izvohal ga je Atif. ·el je v Samojlov han in ga ovadil oroÏnikom. Navalili so na Piliç, pa Marko je imel dober nos in je zbeÏal. Mesto njega so uklenili Drljaão in ga gnali v Tuzlo. Tam so ga postavili pred vojno sodi‰ãe, ki ima pravico, razbojnike in one, ki jim dajo hrane in zavetja, poslati v dveh dneh na oni svet. Drljaão so obsodili na smrt. Grbonog, ki je bil tedaj pandur v Tuzli, je pravil, kako krotak in miren je bil Drljaãa pred sodi‰ãem, tako miren, kakor bi sekal z 325 GOSPODIN FRANJO BESeDA drvarji ali pa krpal njih obleko. Ko so ga vedli iz mesta, da ga ustrele, je Drljaãa govoril duhovniku, ki je ‰el kraj njega: ,Glej, oãka, Ïelel sem opravka v Tuzli, da vidim ãloveka na kolesu, a zdaj je pri‰el opravek. Videl sem vãeraj popoldne ãloveka, ki se je peljal mimo moje jeãe na samem kolesu. Dirjal je mirno in izginil, kakor bi pihnil. Kakor bi pihnil v luã, tako ugasne tudi Ïivljenje. Sneg je na moji glavi in sneg pomeni smrt. Ne bojim se je.’ S solzami zalit je bil duhovnik, in ni on tolaÏil Drljaãe, ampak Drljaãa njega. Njegove poslednje besede so bile: ,Naj Bog pomore praviãnim ljudem, kriviãneÏi se bodo Ïe sami branili!’ Tako pripoveduje drvar Grbonog, ki paã vãasi z jezikom udari ãez mejo. Pa kaj je ‰e pravil. Vojak je hotel pred smrtnim strelom zavezati Drljaãi oãi, pa ta ni pustil. Snel je fes, ga vrgel v zrak in zavpil: ,Îivela pravica, ki je dovolila, da umrje starec juna‰ke smrti!’ Hoteli so ga obesiti; ker je imel pa sarajevski krvnik drugod preobilo posla, so ga ustrelili. Smrt na vislicah se zdi Bo‰njakom sramotna, smrt iz pu‰ke pa ãastna. Jaz pa pravim, da obe skupaj nista poãenega gro‰a vredni. Veste, gospodine Franjo, tak‰nega ãloveka, kakr‰en je bil Drljaãa, na ‰irokem svetu ne najdete. Mnogokrat premi‰ljujem o njem in vselej ga vidim, kako sedi med nami, krpa in govori pol ‰aljivo, pol resno. Po ‰ivanke bi bil ‰el v Tuzlo, da vidi kolesarja, in moral je iti po smrt. Skoraj vsako nedeljo govorimo o njem, on Ïivi v na‰ih 326 GOSPODIN FRANJO BESeDA srcih kot svetnik in muãenik. I, kaj pa je zakrivil tak‰nega? Laãnega je nasitil, Ïejnega je napojil, nesreãnega ãloveka je vzel pod streho — in zato precej tak‰na smrt! To podÏge ãloveka!« Janez je umolknil. Dvakrat je ogorãen pljunil v stran. »Veliko smolo je imel dobri Drljaãa. Pravijo, da se nesreãnemu krojaãu celo igla skrivi,« je rekel Vilar, da bi izpodbudil bakljonosca k besedi. »Glejte, smrt se ne zdi ãloveku vselej enaka,« je povzel kuhar. »Lani je strela ubila dva drvarja, pa me ta dogodek ni kaj dosti ganil, a Drljaãeva usoda me vselej ãudovito pretrese, kadar se je spomnim.« »Od ãlove‰kih zakonov priãakujemo usmiljenje in upo‰tevanje razmer, doãim se nam zdi, da priroda slepo uniãuje in gradi, pa udano zremo na njeno delo.« »Vas Ïe razumem, gospod Ïelir. Mrkezkov Janez ni tako zabit, kakor se komu zdi.« »Ali se je zgodilo Ïe dosti nesreã v gozdu?« »Gode se, gode. Poslednji, ki ga je zadela nesreãa, je bil neki Islamoviç. Hlod ga je bil pretrl, tako da je nastopila smrt ãez dve uri. Slovenci smo prvi priskoãili k ponesreãenemu drvarju. Sklepali smo roke in javkali: JeÏe‰, JeÏe‰! Islamoviã pa je nevoljno obrnil glavo k meni, rekoã: ,Ne javkaj, kuhar! Usojeno mi je bilo, danes poginiti. Da sem stal poleg tvojih kotlov, i tam bi bil umrl. Rad imam Bo‰njake in obãudujem jih, ker so tako 327 GOSPODIN FRANJO BESeDA trezni in varãni — vse bi shranili za svoje otroke — in ker se ne boje smrti. Pri nas pravijo, da brez boÏje volje ‰e vrabec ne pade s strehe, umrje pa kveãjemu obupani samomorec rad, ãlovek zdrave pameti pa ne mara, pa naj bo ‰e tako bolan, reven in naj mu ‰e toliko govore o nebe‰kem veselju.« »Kaj pa je z Luco, ali se je Ïe omoÏila?« »Tisto ne, na nesreãnega Marka pa tudi ne ãaka. Slabo se ne godi stari Drljaãki: sosedje ji pomagajo in delavci ji pomagamo. Odtrgamo si od ust in vsak teden ji po‰ljemo po dva hlebca kruha, vãasi pa ‰e krhelj mesa.« Janez je postal, da priÏge novo plamenico; ostanek dogorele je vrgel na tla in ga poteptal. Tisti hip se je zazrl Vilar v njegov obraz: debela solza se je bila razlezla kuharju po oÏganem brku. Molãe sta korakala dalje, zami‰ljena v usodo nesreãnih ljudi. Jezik jima je onemel, ker jima je srce gorelo v Ïaru usmiljenja. In ‰e bolj nego roja‰tvo ju je pribliÏal skupni ãut milosrãnosti. »Nisem mislil, da je v teh pragozdih toliko dobrih ljudi,« je po dolgem premolku izpregovoril Vilar. »To je lepo, da skrbite za zapu‰ãene sirote, ki niãesar niso zakrivile.« âez hip je poloÏil roko na kuharjevo ramo. »Sedaj pojde‰ pa nazaj, Janez, da se naspi‰. Tu doli mi je pot bolj znana. Daj mi goreão bakljo, zase priÏgi novo!« Îelela sta si lahko noã. Janez je na povratni poti ukal v pusto noã, da bi pregnal strahove. Vilar se je zamislil 328 GOSPODIN FRANJO BESeDA v teÏko usodo siromakov, ki pri teÏkem delu nosijo v sebi celo morje po‰tenja, in zamislil se je v podlo kulturo onih, ki vladajo tem siromakom. ,Je li treba, da mora zaradi par hajdukov, ki stra‰e po okraju, propasti nedolÏen ãlovek? Je li treba pognati ãloveka, ki se je uprl pre‰estnim in pijanim ljudem, iz toplega samostana pod kap?’ je robantil, ko je, v Ïarki svetlobi poãasno in sanjavo stopajoã, premleval ono, kar je bil sli‰al danes. Kraj njega je kipela in vrela jadrna Oskova, kakor bi smrãala v nemirnem spanju. Tu je hrumeã butnila ob peãino, tam se je v penah prelila s skalnega praga v tolmun, grgrajoã kakor vrela voda v loncu, potem je v rahlem slapu zdrknila po izmiti in izjedeni kameniti plo‰ãi, povsod bujna in Ïivahna. Vilar je jedva sli‰al njen drzni dir, tako se je zatopil v soãutje. ,·e nisem dolgo v teh krajih in Ïe sem sli‰al stvari, o katerih jih je sram pisati v novine. Ko bi pri nas pritisnili mirnemu, a preglasnemu ãloveku Ïveplen peãat na golo roko, bi bila to senzacija prve vrste, a tukaj je vse v redu. Kdor seje trnje, ne bere grozdja,’ si je rekel, muãeã se v teÏkih sanjah. Pri‰ed‰i h kolibam, na plan, je vrgel goreão plamenico v vodo. Ves razgret se je zazrl v gosto temo. Ko se mu je razjasnilo pred oãmi, je videl nad seboj lep kos vedrega nebosklona. Na njem so rojile zvezde in pri‰ãipnjeni mesec je migal z brado in se ‰aljivo smejal med njimi, 329 BESeDA GOSPODIN FRANJO ãe‰: Ako na zemlji vso njih pravico pobere vrag, krivice ne vzame nikdar. 22. N eki veãer zaãetkom avgusta je sedel Vilar k mizi, da napi‰e svoj prvi raport na deÏelno vlado. Po formularju, leÏeãem pred njim, je moral sporoãiti, koliko delavcev je bilo koncem julija nastavljenih pri podjetju, koliko jih je v preteklih dveh mesecih pri‰lo novih, koliko jih je od‰lo, in sicer a) ker se jim je odpovedalo delo, b) ker so odpovedali sami, c) vsled bolezni ali smrti, d) iz drugih vzrokov. Nadaljnja rubrika vzorca je zahtevala poroãila o zdravstvenem stanju delavcev, dalje o njih hrani, potem je stal razpredelek s predpisom: ,Izpolnjive Ïelje delavcev,’ dalje: ,PritoÏbe’ in naposled ‰irok stolpec za splo‰ne opazke. Ljudomil se je zdel inÏenirju ta vzorec in vreden, da ga izpolni vestno in po pravici. Seveda mora deÏelna vlada, ki je delodajalka, potem tudi ugoditi upraviãenim Ïeljam in vpo‰tevati pritoÏbe. Pomoãil je pero v tinto in razmahoma je napisal sedanje ‰tevilo delavcev. Tu se je spomnil, da mora pri prvem raportu sodelovati tudi Bierkopf, ker ves juni in ‰e nekaj dni julija je opravljal on vse gospodarske po330 GOSPODIN FRANJO BESeDA sle. Morda bi gozdar rad kaj posebnega postavil v listino, zato naj govori i on. Vstal je, stopil k steni in potrkal. »Gospod gozdar — raport pi‰em na deÏelno vlado, zato bi vas prosil, da sodelujete. Prosim!« »Kaj je meni do va‰ega raporta! Napi‰ite po svoji uvidnosti!« je zahre‰ãalo za steno. »Moje poroãilo obsega veã ko mesec dni va‰ega gospodarstva, zato prosim! Kar s pipo pridite! Je li kak‰en koncept prej‰njih raportov tukaj? ,Ta vrag bi mi lahko ‰e bolj olaj‰al moj mo‰njiãek. Bolje je, ãe sem priljuden z njim,’ se je odloãil Bierkopf. âez minuto se je prigugal s pipo v ustih v Vilarjevo sobo. Stopil je k odprti omari, pobrkljal med papirji, izvlekel. sveÏenj poÏoltelih listin ter ga vrgel na mizo pred inÏenirja. »Tu so vsi koncepti mojih raportov.« TeÏko je sedel nasproti Vilarju, ki je razvezal sveÏenj in v naglici preãital nekaj poslednjih listin. Gozdar se ni mnogo trudil z raporti: zabeleÏeval je drvarski pokret, o drvarskih Ïeljah in pritoÏbah ni nikdar pisal. InÏenir ni maral dela odpraviti tako ‰ablonski. S prvimi razpredelki je ‰lo ‰e zadosti gladko: Bierkopf je povedal, kateri drvarji so vstopili, kateri so od‰li. Pokazal je na dotiãna imena v imeniku. Vilar je pisal. Potem je preraãunal, se li vse ujema, ter na‰el pogre‰ek. »To se ne ujema, gospod gozdar. V svojem raportu koncem majnika ste priglasili 80 delavcev — glejte! — zdaj jih priglasim zopet 80 — glejte! 331 GOSPODIN FRANJO BESeDA Prihoda je bilo poslednja dva meseca 6 delavcev, odhoda pa le 5 — glejte! Torej bi jih moralo biti koncem julija 81, pa jih ni! Tu je pogre‰ek.« »âakajte, ‰e nekoga sem pozabil,« je rekel gozdar v nemajhni zmedi. »âlovek ne more vsega nositi v glavi. ·e nekdo je od‰el. Kako se je Ïe pisal? âiã… ãiã… So ein verfluchter Windischer « Vilar je na‰obil usta in z naivnim zaãudenjem se je ozrl na gozdarja. »I poglejte v imenik, vse je tam redno zabeleÏeno.« Vilar je preletel imenik drvarjev in pri njih stojeãe opombe. »Smrkoljãiã bo.« »Nu, napi‰ite ga! Da ni sam ‰el, bi ga bil spodil, malkontenta.« »Pri vas so bili vsi malkontenti, a sedaj so vsi zadovoljni.« »Zadovoljni… oh … pa koliko ãasa? Ne poznate teh ljudi —« »Dva Turka sta junija pobegnila, kakor kaÏe rubrika d) — zakaj li?« »Malkontenta sta bila, hajduka, pa sta raj‰a ‰la v gore, nego bi ãakala oroÏnikov. Ob vroãini marsikomu ne di‰i delo, pa se zatepe v gore.« »To je lep red v Bosni. Vse domaãe prebivalstvo uide pred nami v gore ali pa preko meje. Naposled uidem 332 GOSPODIN FRANJO BESeDA tudi jaz, ker dolgo ne bom mogel gledati tega zatiranja s strani ‰vabske gospode.« »Red in mir morata zavladati v Bosni,« je rekel gozdar ter na moã potegnil iz pipe, tako da mu je debela plast dima zakrila celo glavo. Dobro se mu je zdelo, da se je ta vsiljivi mladi moÏ menda Ïe naveliãal Konj-planine. InÏenir je dvignil glavo ter ostro pogledal na gozdarjeve zamazane zalizce, po katerih se je liki megla po travniku plazil ostanek dima. »Govorite, gospod gozdar, ali ne ustvarjamo sami malkontentov?« je razgret vpra‰al, vrgel pero na mizo ter si zaãel viti svalãico. »Vi mislite na kaludjera?« »Jovico Milo‰eviça imam v mislih. Kak‰en znamenit ãlovek, ko bi ga umeli pridobiti zase! In Drljaãa in Marko âuruk bi sekala ‰e danes drva, da so te razmere drugaãne.« Bierkopf je zopet zavil glavo v gosto meglo. Skrit za njo je zaka‰ljal, se zareÏal in zamomljal: »No—hm — res — da!« Razveselilo ga je, da ta neoprezni in razgreti inÏenir tako odkritosrãno razstavlja svoje simpatije do bosenskih nezadovoljneÏev in svoje sovra‰tvo do ‰vabske gospode, zakaj s tak‰nimi prevrnjenimi nazori kmalu doigra v Bosni. Ko se mu je razkadilo krog obraza, je rekel: »Vi se potegujete za upornike, ki odreÏejo Ïivemu ãloveku nos in u‰esa.« 333 GOSPODIN FRANJO BESeDA »To je izmi‰ljotina. Ko bi bili le enemu Ïivemu usluÏbencu odrezali nos ali u‰esa, bi njegovo ime stalo v vseh novinah, kazali bi tistega po vsem cesarstvu in denar bi nabirali zanj. Dogajajo se v vojski izgredi, saj je vojska sama najstra‰nej‰i izgred, toda dogajajo se na obeh straneh.« »Zdaj ni vojska in vse se godi po veljavnih zakonih in predpisih in v na‰ prid.« »Sluãaj Jovica Milo‰eviç kaÏe nasprotno. Je li v na‰ prospeh, ãe nastane novo krvoprolitje?« Gozdar se je tajno hahljal, ãe‰: O ãlovek zabiti, s tak‰nimi besedami ne bo‰ dolgo ‰u‰maril po Bosni; za ãastnika se ne spodobijo. »Dosti o tem,« je odmahnil Vilar, priÏgav‰i svalãico. »Dovr‰iva to pusto delo! Prokletega Slovenca Smrkoljãiãa napi‰em v razpredelek b). Tako meãemo v tej papirnati dobi ubogega ãloveka iz rubrike v rubriko in poslednji razpredelek mu je grob. To zaveti‰ãe je zanj ‰e najbolj‰e.« »Va‰a vera va‰ raj,« je prikimal Bierkopf. Njegove sovraÏne oãi so se zapirale od zdolaj navzgor kakor pri roparskih pticah. Vilar je rekel: »Zdaj pridejo na vrsto zelo vaÏne stvari: zdravstveno stanje, hrana i. t. d. Vi ste vselej napisali: Zdravstveno stanje je izborno, nalezljivih bolezni ni, hrana je okusna, redilna in obilna.« 334 GOSPODIN FRANJO BESeDA »To je dognal polkovni zdravnik Raps, ki pride vsak drugi mesec vse pregledat in se tudi podpi‰e. V omari je zdravni‰ko-pregledovalna knjiga. Zadnji pregled se je vr‰il 20. junija.« »To napi‰em z va‰imi izrazi. Kar se tiãe hrane, sem toliko privil Samojla, da je sedaj res v redu in jo z mirno vestjo lahko pohvalim. Ej, gospod gozdar, jaz smatram lahko vest za najbolj‰o imovino. Z njo smelo gledam v oãi komursibodi. Z zavestjo in namenom, da delam, kjer morem, samo dobro, pojdem odtod v ‰iroki svet. Kadar pride moj ãas.« ,Tu cika name ta zeleni sanjaã, zafrkava me neizku‰eni klativitez,’ je mrmral zase Bierkopf. Potopil je oãi v tla in niãesar ni odgovoril. Mislil pa je na Drljaão, ki je pred oroÏniki, ko so ga vzeli s seboj, trdil, da je njegova vest ãista liki p‰eniãno zrno in nebe‰ko solnce, da ni toliko madeÏa na njem, kolikor je ãrnega za nohtom, pa je vendar moral na mori‰ãe. »Na vrsto pridejo ,Izpolnjive pro‰nje’« je povzel Vilar. »Drvarji Ïele, da se odpravijo znamke in da dobe celo plaão v gotovem denarju. To se mi zdi upraviãeno in izpolnjivo. Sli‰al sem, da na Ogrskem odrivajo podjetniki delavske ljudi s tak‰nimi znamkami; kar velja na Ogrskem, ni treba, da bi se uveljavilo v Bosni. âemu utesnjevati delavca v njegovi svobodi? Naj razpolaga z zasluÏenim denarjem, kakor se mu ljubi. Marsikdo celo 335 GOSPODIN FRANJO BESeDA leto niãesar ne potrebuje, ne ve, kaj bi si za tiste znamke kupil pri Samojlu, pa gre in jih zapije pri njem, drugi mu jih za poloviãno ceno proda. Tako se ne ‰ãiti delavãeva korist, s tem se daje le potuha za nepotrebno zapravljanje. To hoãem pojasniti deÏelni vladi, gospod gozdar. Kaj nama pa morejo v Sarajevu? âe delava po‰teno svoje delo, lahko ‰iroko odpreva usta, kadar gre za praviãno stvar. Kdo drug se pase s temi znamkami nego nenasitni Samojlo? Izbezati mu moram i ta dobiãek. Kar srbi me v peresu.« Gozdar je kimal in molãal, misleã si: ,Le trkaj z glavo ob zid! Samojlo ne bo poãil, glava se razleti tebi. In potem pride zopet moja v veljavo. V Bosni treba tako plesati, kakor godejo drugi. Niã svoboda, enakopravnost in bratstvo! V enem letu dople‰e‰, tepec uãeni, ãe ne prej!’ Tudi Vilar je kimal, jasno gledajoã na listino in razmahoma pi‰oã. Prav grela ga je misel, da je vzel v svoje moãne roke potrebno po‰teno stvar in da jo tudi izvede do konca. Odtrgal jo je od srca, zato mu ta zadeva ne bo dala miru, dokler ni vse uravnano. Ko je bil dokonãal ta odstavek, se je pohvalil: »Nov veter veje sedaj pod Konjplanino. Nove metle dobro pometajo. Nisem pri‰el iz tistega zakotja, kjer ljudje molãe ob krivici. Jasna misel polje v meni in rad bi kaj koristnega zapustil v Bosni. Vsaj drvarji naj imajo lep spomin na gospodina Franja.« Segel si je v polno bradico in si naslonil glavo ob roko. 336 GOSPODIN FRANJO BESeDA ·e enkrat je preãital, kar je bil napisal, in zadovoljen je bil s svojim delom. »Zdaj pride rubrika ,PritoÏbe’. Kaj menite, gospod gozdar, so li kak‰ne pritoÏbe? Zadeva zaradi znamk bi lahko pri‰la v ta razpredelek, pa sem jo namenoma postavil v prej‰njega. Za sedaj naj mehko govori v raportu kot pro‰nja, pozneje bo grmela kot pritoÏba. Sicer je pa pritoÏba koãljiva stvar: pri vojakih jo hitro obrnejo v zlobno mi‰ljenje ali pa v nepotrebno nadlegovanje vi‰jih in vojak, ki se je pritoÏil, je navadno kaznovan; delavca bi pognali od dela. Cela skupina, vsi se morajo pritoÏiti, potem pomaga.« »Vi svetujete ‰trajk?« »·trajk je pravi izraz nevolje proti krivici.« »Revolucija je.« »Naj bo pa revolucija, da le pomore. Torej?« »Pri meni se ni nihãe pritoÏil,« je suho odgovoril Bierkopf. »A jaz sem sli‰al, da se drvarji pritoÏujejo zaradi glob, ki se jim nalagajo. Uide jim n. pr. hlod v brezno, pa jim naloÏi paznik globo. Strto orodje, cepine, sekire in Ïage so morali sami plaãati. Vpra‰anje je, kdo je uveljavil te globe: vlada ali paznik? Ako vlada, onda bi bila pritoÏba umestna —« Bierkopf je vstal, nasr‰il obrvi, pokazal svoje dolge zobe in vzplamenel: »Dosti dolgo sem poslu‰al va‰a modrovanja. Kako se sekajo drva, to ni va‰a stvar. Pitajte 337 GOSPODIN FRANJO BESeDA drvarje z rozinami, ãe jih hoãete; kar se tiãe dela samega, v to se mi ne vtikajte! Disciplina pri sekanju vam niã mar ni, to je moja in paznikova skrb. Odloãno si prepovedujem, da bi se vi vme‰avali v to, ki tega ne razumete in tudi nimate te pravice.« Vilar je odloÏil pero na mizo in, zroã na trepetajoãe gozdarjeve ustnice, je miril: »Nu, nu, gospod gozdar, ne prenaglite se, saj ne mislim slabega. Midva morava sporazumno delati, mirno se pobotati v vsaki zadevi. Ne gre, da bi drug drugemu polena metala pod noge. Zal, da ni nikjer natanãno zapisano, dokod sega moj delokrog in kje se zaãne va‰. Neumestno bi bilo in smejali bi se nama, ko bi vladi na nos obe‰ala tak‰ne pritoÏbe, ki jim ugodiva sama lahko. Niã se ne razburjajte! S ãasom pride i to, da bova v lepi harmoniji prijateljski vladala v na‰i koloniji. Rad sklonim glavo pred gospodarjem, ki se mi zdi pameten in se mu iz srca v glavo priliva to, kar imenujemo ãlovekoljubnost. — Zdaj pride poslednji odstavek: ,Splo‰ne opazke. Jih menda ne bo — a?« »Tja postavite, da samovoljno dovoljujete domaãinom jemati drva v Medvedjem Dolu,« je rekel Bierkopf, stojeã Ïe pri vratih. »O-o, gospod gozdar! Ali je to zloãin, ako poberejo siroma‰ni ljudje nekaj skleskov, ki bi sicer segnili? Toliko bo pa vendar humanitete in srca v vas, da se ne boste spotikali ob tak‰ni malenkosti.« 338 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Na gozdne tatvine se ljudje ne smejo vaditi. Zapomnite si to! Lahko noã!« Odhajaje se je gozdar v svojih mislih zopet rogal temu mlademu vsevedeÏu, prenapetneÏu in pobolj‰arju, ki meni, da je poklican, re‰iti Bosno. Prave olike ni poznal. Tudi ni mogoãa tam, kjer vodi vsa dejanja ozkosrãna sebiãnost. Vilar je dvakrat prepisal svoje poroãilo: en izvod je bil namenjen, da obleÏi pri tuzlanskem naãelniku, drugi je moral na deÏelno vlado. Prej je bil le sluãajno namignil gozdarju, da naposled tudi sam uide iz teh krajev, a zdaj se je pi‰oãega nenadoma polastilo prijetno ãuvstvo, da ni navezan na ta kraj, kjer mora opravljati tak‰ne ‰ablonske pisarske posle, se dreti s sirovimi ljudmi za tujo plaão in hrano ter poslu‰ati te podgane pod streho, ki bi mu s âumurpa‰o vred najraj‰i odgriznile nos. Teden pozneje je jahal s svojim poroãilom in po drugih opravkih v Tuzlo. Ker je tiste dni stra‰no pripekalo, se je odpravil z doma ob ‰tirih zjutraj. Krasna je taka zgodnja pot ob poletnem ãasu. Zdelo se mu je, da se nahaja v vseh predelih njegovega bitja sama sreãa in radost, ko gre mlad in krepak zbujajoãemu se dnevu naproti. Toliko pesnika ni bil, da bi zapazil kak‰ne primere vredno harmonijo med cvetjem, zibajoãim se po poboãjih nad Oskovo pod teÏko roso, in med svojim razcvetelim Ïivljenjem, polnim nad in sile, no ãutil je, ãeprav je ‰e mrak pokrival dolino, topli solnãnojasni sijaj 339 GOSPODIN FRANJO BESeDA v umu in v srcu. Jahaje mimo zaprtega Mu‰içevega hana, se je posebno toplo spomnil Danice. ,Niti uãiteljica ne sme biti, a njena skromnost in nedolÏnost bi zasluÏili, da jo povede po‰ten ãlovek k svojemu ognji‰ãu,’ si je rekel. Vilarju se je Ïe davno kazala neka prijetna perspektiva rodbinske sreãe. Îenitev je laskala njegovemu znaãaju, ki je bil neka sreãna me‰anica moÏatosti in mehkosti, idealizma in realnosti; veãkrat si je predstavljal sliko sreãnega zakona. Bil je pa tudi oprezen; za tak‰no stvar je imel tudi svoj ,ampak’. Dasi mlad, je videl Ïe nekaj nesreãnih zakonov, o drugih je sli‰al ali ãital. Brodeã po gozdih ali leÏeã pred svojo kolibo v hladu kraj Oskove, je mnogo mislil o tem predmetu. Premlel je bil vse znane mu nesreãne zdruÏitve od Menelajeve do Bajiçeve, naposled pa je vselej pri‰el do zakljuãka, da je zakon mogoãna zahteva prirode, ki se ji ni mogoãe ustavljati, ãeprav ni tiste pesni‰ke ljubezni do hladnega groba. Spominjal se je, kako so v njegovi rojstni vasi, ko je bil ‰e otrok, pol pomilovalno, pol nasme‰ljivo zrli na starega ãloveka, posebno mo‰kega, ki je toliko ãasa odla‰al z Ïenitvijo, da je naposled ostal zakrknjen, z vsem svetom nezadovoljen samec. To se je pa prigodilo samo tak‰nim moÏakom, katerim zaradi rev‰ãine ni bila dovoljena Ïenitev. V preprostih kmetih je Ïivelo prepriãanje, da je zakonstvo dolÏnost vsakega zdravega ãloveka. I on se 340 GOSPODIN FRANJO BESeDA mu noãe ogniti, Ïivljenski sili ne more odoleti, tu se pogreznejo vsi pomisleki v niã. V ljubezenskih stvareh je bil dosti praktiãnega mi‰ljenja, kakor je bila skozinskoz praktiãna njegova veda. Toda sebiãneÏ ni bil, ni hlepel po denarju bogate neveste, da bi v zakonu Ïivel na njene stro‰ke ‰iroko in udobno: kar potrebuje, si zasluÏi sam in tudi za naraslo rodbino si upa pridobiti. Ko bi dobil tak‰no Ïensko, kakr‰na je Hrenova Minka, onda bi mnogo let komaril z njo po svetu. Naposled bi paã morda pri‰lo naveliãanje in razoãaranje, ostali bi samo spomini na lepe dni, ki so nepovratno potekli, toda skrb za potomstvo bi ga ‰e moãno vezala na Ïivljenje. Vedno bi se nahajal v nekem priãakovanju, v neki prijetni radovednosti ali pa v neprijetni bojazni, kako si z njegovo pomoãjo zasnujejo bodoãnost oni, ki mu jih je rodila soproga. Sladki jutranji trepet v du‰i je Vilarju zbudil domovinske pesmi. Konj je ãilo beÏal, kakor da se naslaja ob bistri pesmi in ãistem zraku. Ob sedmih je bil v hanu ob Spreãi. Dal je du‰ka konju in sam je popil ãa‰o kave. Samojlo se je udano vrtel krog njega ter mu ponujal razliãne dobrote svoje kuhinje in kleti. »Moje Etelke sicer ni doma, pa sam vam lahko napravim sveÏ biftek,« je rekel Ïid. »Ali ste poslali gospo soprogo v toplice?« je pozvedoval Vilar. 341 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Vãeraj se je peljala v mesto, da nakupi nekaj potreb‰ãin in poseti svoje prijateljice. Gotovo so snoãi v kazini nastopili kak‰ni pevci in prijateljice so jo obdrÏale ãez noã pri sebi. Prav ima sirota, na deÏeli itak ni zanjo razvedrila. Naj se pokratkoãasi! O, Etelka se rada poveseli.« Vilar ni zaÏelel niãesar. âez dobre pol ure je odjahal. Kmalu je sreãal Samojlov voz, na katerem je med razliãnim blagom dremala gospa Etelka. Tiho se je ognil v stran, da je ne bi probudil. Vrh poloÏnih brd, ki loãijo dolino ob Jali od Pospreãja, je zasli‰al igro trobent in bobnov ter streljanje iz pu‰k in topov: tuzlanska posadka je imela vaje v jalski dolini in po poboãjih Majeviceplanine. Prenehal je konja draÏiti z vajeti in stegni, privolil mu je poãasen korak, da ne bi pri‰el v pusti voja‰ki vrveÏ. Gledal je, kako bi se ognil podroãju teh vaj, in krenil je na stransko pot, drÏeão mimo Sem‰ibegovih dvorov v Tuzlo. A tudi na tej poti je trãil ob ljudi, ki ga niso mikali. Zdajci je zagledal pred seboj gruão vojakov na konjih. Obodril je konja in sam se je vzravnal, da ne bi kazal Ïalostne postave znanega ‰panskega viteza. Ko se je pribliÏal, je spoznal generala, ki je z daljnogledom zrl na vaje. Poleg njega so stali, oboroÏeni z vojnimi kukali, adjutant pl. Merks, potem oni stari polkovnik, ki je smatral vojaka za potrebnega pospe‰evalca hitrega denarnega prometa, in ‰e neki major. ·tabna ãastnika sta 342 GOSPODIN FRANJO BESeDA pri tisti vaji poslovala kot razsojevalca. Ti ‰tirje gospodje so stali na nezaraslem porobku na poti, odkoder so imeli dober razgled v dolino. Ob kraju sta stala ‰e dva konjika: trobentaã in huzarski podãastnik kot ordonanca. Vilar je odvaÏno jahal in smelo upiral oãi v Ïivo pregrajo na poti. Ko ga je zagledal general, mu je z dvignjeno roko namignil v pozdrav in je tista roka liki ptiãja perotnica zaplapolala po zraku v znamenje, naj poãaka. Istotako je migal pl. Merks, posnemajoã svojega gospodarja. General se je okrenil k ãastnikom ter rekel: »Vedno isto kakor na vrtiljaku. Vrag poberi tak‰ne vaje. Ta terenski oddelek je Ïe tako znan in obrabljen, da z vajami tratimo todi samo ãas in ãlove‰ko silo. Tu Ïe vsak kapral pozna vsako krtino, zemeljsko bradavico in ‰krbino. Glejte — kompanije se suãejo in brezskrbno gibljejo, kakor bi igrale kadriljo. Je li kaj takega mogoãe v nepoznanem terenu, je li mogoãe v vojski, pri ostrih patronah?« Adjutant je udano kimal generalu, zroã mu zvesto v oãi. »Vojni minister bi moral skrbeti za primeren teren,« je rekel polkovnik. »Kajpada,« se je z visoka posmejal general. »On naj bi umel prestvarjati zemeljska tla. Umel naj bi z dlanjo potlaãiti goro in na njenem mestu narediti ravnino, dru- 343 GOSPODIN FRANJO BESeDA god pa na ravnino nakopiãiti goro, kakor to delamo po zimi pri vajah s svinãenimi soldatki na mizi.« »Ne menim tako, gospod general,« je razÏaljen odvrnil polkovnik, »ampak bolj bi moral preme‰ãati vojne oddelke. Noben polk bi ne smel ostati ãez dve leti v eni posadki.« General je dvignil desnico ter posvalkal s palcem in kazalcem, ãe‰: veãno preme‰ãanje velja denar, tega pa ni pri nas — major pa je ‰aljivo pripomnil, da bi trebalo polke sem in tam nastaniti v sovraÏnikovi deÏeli, da bi i tam tako natanãno spoznali ozemlje. General je odmignil z roko, veleã: »Za danes je konãano! Vsa banda domov, ker solnce Ïe pripeka! Trobentaã — odtrobiti!« Tedaj so se raznesli ãvrsti glasovi trobente po vsem ozemlju. Polkovnik in major sta odjahala k oddelkom. General je namignil Vilarju, naj se pridruÏi. Spotoma mu je rekel: »Denar za jalski most je dovoljen, gradivo Ïe vozijo, vojaki delavci ãakajo strokovnjaka, ve‰ãaka. Prosim, gospod inÏenir, bi li ne mogli zaãeti 20. tega meseca ali pa par dni pozneje? Kadar pridete, vam sestavim delavski oddelek.« Vilar je pritrdil. Nobenemu generalu bi ne bil mogel odreãi, no ta mu je bil simpatiãen in njegovo zaupanje ga je nekako dvignilo: ãutil se je odlikovanega s tem, da 344 GOSPODIN FRANJO BESeDA se mu poveri vodstvo veãjega dela, ki ga dovr‰i tako, da bo vsaj nekaj let priãalo o njegovi sposobnosti. »Z gradbo mostu pojde poãasi, ker koncem avgusta, ko se priãno veliki manevri, potrebujemo vojake za vaje,« je rekel pl. Merks. »Kar ne pojde zdaj, se dodela po manevrih,« je razsodil general. »Sicer pa pustim gospodu inÏenirju nekaj voja‰tva tudi med vajami na razpolago, tako da bo most konãan do jesenskega deÏevja.« »Tudi, tudi,« je sogla‰al adjutant. Obrnil se je k Vilarju. »In ‰e nekaj, gospod inÏenir! Izdelal sem neki osnutek ali naãrt za most, ki bi vam ga rad pokazal. Prosim, pridite, preden zaãnete, k meni v pisarno, da ga pregledava.« Vilarju ni ugajal ta vsiljivi in pregoreãi vsevedeÏ generalnega ‰taba. Molãe mu je prikimal. »Gospod inÏenir naj dela po svojem naãrtu. On se je uãil stavbarske umetnosti, torej ume. Preveã mojstrov skazi delo. Tega sem se Ïe veãkrat prepriãal,« je rekel general, ki je vedel, da inÏenir ne mara pregledavati in vpo‰tevati naãrtov neukega ãastnika. Pognal je konja v dir. Pl. Merksa je uÏalilo, da ne priznavajo njegove goreãnosti. Sin vi‰jega voja‰kega dostojanstvenika, Ïiveã Ïe od otro‰kih let v voja‰ki druÏbi, je bil ves udan voja‰kemu stanu. Njegov suhljati, bledikasti obraz je bil ved345 GOSPODIN FRANJO BESeDA no nabran v radostne, presreãne ãrte mladostne uãenosti in dostojanstva. Njegova oprava je bila vedno brezhibna, fina, celo na vajah so puhtele iz njegove obleke di‰ave jutrovih deÏel in se borile z duhom po konjih. Pri onih ãastnikih, ki se ne ‰tejejo k generalnemu ‰tabu, je kazal obraz vsevednega oraklja: po porcijah jim je ‰ãukal od svoje uãenosti; pred njimi je na ‰iroko razprostiral svoje znanje. Natanãno je vedel povedati, kje Ïuli ãrevelj Italijo, poznal je vse strategiãne ugodnosti in ovire za avstrijski pohod preko Podolja in Volinije v srce Rusije, vedel je, na ãem boleha francoska republika, kaj se kuha na Balkanu, vedel, kam pes taco moli, ãe nam Bismark obeta zvestobo, vedel, kako bi se najlaÏe zadala smrtna rana angle‰kemu svetovnemu imperiju: o vsem je umel oblastno govoriti pred ljudmi, ki so dan na dan capali s kompanijami na veÏbali‰ãe, no pred vi‰jo voja‰ko gospodo je govoril vselej oprezno in s pomisleki. Zveãer ni ostajal dolgo v kazini; sedel je raj‰i pri voja‰ko-znanstvenih knjigah ali je pa ãital Ïivotopise slavnih vojskovodij. In tem je hotel postati podoben, ker njegova slavohlepnost in domi‰ljavost je bila ba‰ tako velika kakor njegova nervoznost, izvirajoãa iz premnogega uãenja in fantaziranja. VlaÏne in oblaãne noãi so njegove Ïivce tako zrahljale, da dolgo ni mogel zaspati. Takrat je v postelji premi‰ljeval o slavnih ãinih, ki ga ãakajo: zdaj je vodil svoj dragonski polk po sarmatskih ravni346 GOSPODIN FRANJO BESeDA nah, potem je podil s svojo hrabro brigado Lahe ãez reko Brento in — lej ga! — naposled ustanavlja s svojo nepremagljivo armado nove kneÏevine in carstva na balkanskem polotoku: Vojna zgodovina bo govorila o njem, rod pl. Merksov bo ovekoveãen v ble‰ãeãi vojni epopeji. âemeren je dirjal adjutant za svojim poveljnikom, mrko je zrl na Vilarja, ker se ni obveselil njegovega naãrta, in pa zato, ker je pri‰el civilist v tak‰no milost, da je jahal kraj generala, doãim mora on zaradi preozke poti ostati zadaj, in ker je videl, da je civilist sploh ve‰ã jahanja, ki ga je pl. Merks smatral za prednost bolj‰e bire voja‰tva. Preko neke tratine so udarili v skok. Preden se je poglobila pot v ozko sotesko, so prestavili v korak. »Izborno jahate, gospod inÏenir. Nisem mislil,« je pohvalil general, boÏajoã razpenjenega konja po vratu. Razpaljeno adjutantovo lice je izpreletela zavist. »Ee, gospod inÏenir ima vztrajnega konja, dobro pleme.« Zajahali so po globoko zarezani poti v sotesko. Precej so do‰li Bo‰njaka pod ãrnim turbanom, ãigar zamazani konec je koketno visel ãez uho. Gnal je pred seboj konjiãa, natovorjenega z drvi. Kljuse se je le poãasi pomikalo naprej ter zapiralo s ‰irokim tovorom pot. General je potrpeÏljivo zadrÏeval konja in vsake pol minute je postal. Tak‰na poãasna jeÏa pl. Merksu ni bila pogodu. Preril se je po breÏini mimo Vilarja in generala naprej ter 347 GOSPODIN FRANJO BESeDA viknil: »Hej, ãuÏ,* ali ne sli‰i‰, da gre gospoda za teboj! Ne zavezuj si u‰es s to cunjo! S poti!« Rekoã, je ‰vrknil z jahalsko paliãico Bo‰njaka ãez uho, prikrito s turbanovim koncem. Oni se je zganil, pokril z roko uho ter zavpil: »Jao meni, care ãestiti!« Bojeãe se je ozrl. Ko je videl za petami prhajoãe konje, se je silno prestra‰il. Udaril je po svojem konjetu, z dvignjenima rokama in kriãanjem ga je priganjal, pa to ni pomagalo. Naposled ga je z rokama rinil naprej, a tu se je kasni kljusi spotaknilo in je padla na prednji nogi. »Polagoma, polagoma!« je vikal general in postal. »Mi se ne moremo, on se ne more ogniti, torej treba potrpeti.« Skomizgnil je z ramenom, kakor bi hotel reãi, da ne ume adjutantove sirovosti. »Ne mudi se nam nikamor. âemu muãiti ãloveka, ki se trudi, da plaãa svoj davek! Ovce se striÏejo, muãiti jih pa ni treba.« »Plaãuje li tak‰en ãuÏ tudi davek?« je vpra‰al nekoliko v zadregi pl. Merks, ki pri vsej svoji uãenosti ni vedel, iz ãesa Ïivi voja‰tvo in s ãim se ustanavljajo kneÏevine. »Na mitnici bo plaãal dva novãiãa.« Adjutant je na‰obil ustni. * Nem‰ki vojaki so sli‰ali pri Hercegovcih mnogokrat glagol âuje‰ — (âuje‰ li? âuje‰, brate!) Iz te besede so napravili kratico âuÏ — ter jo rabili kot psovko za Hercegovce. Raz‰irila se je tudi po bosenskih posadkah. 348 GOSPODIN FRANJO BESeDA V tem je Bo‰njak, v katerem je Vilar spoznal Bobojedca, pomagal svoji Ïivali na noge. Prijel jo je za rep ter jo tiral naprej. »Polahkoma, po malem!« je veleval general. Kmalu so pri‰li iz soteske in Bo‰njak se je ognil na trato. Ko je ‰la kavalkada mimo, si je zatisnil uho in, prestra‰eno zroã na generala, je vzdihnil: »Uh, ja bedni katolik! Crna si me rodila, majko! Bolje je sit plakati nego gladan uzdisati!« General je ustavil konja in vpra‰al v hrvatskem jeziku: »Po ãem proda‰ drva?« »Tebi, gospodar ti na‰, jih dam za osem gro‰ev. Veli, kam naj jih prinesem!« »Drugemu jih da‰ ‰e ceneje — lopov!« »Bolje je i bobova slama nego prazne jasli,« je vzdihnil Bobojedac, drÏeã se ‰e vedno za uho. General je izvadil iz Ïepa ‰est gro‰ev ter jih vrgel na trato, rekoã: »Na, tu ima‰, a tvojih drv ne potrebujem. Prodaj jih, komur more‰.« Govoreã vroãe zahvale, je bedni katolik mahoma pozabil na u‰esne boleãine. Planil je pobirat novce. Ko je vstal in dvignil oãi, je spoznal Vilarja. Tedaj je padel na koleni, poloÏil roki na srce, globoko se sklonil in viknil: »O, gospodine Franjo, dobrotnik ti moj edini! Pomagal si meni, bednemu katoliku, delavcem si pomagal, vsem pomaga‰. Vzi‰lo je solnce izza planine in nas ogrelo, 349 GOSPODIN FRANJO BESeDA odkar si ti tukaj. Îivio, gospodine Franjo, ti i car tvoj ãestiti — bogme!« General je, visoko dvigniv‰i obrvi, pogledal na Vilarja, potem na Bobojedca, pl. Merks se je porogljivo posmejal. »To je siromak, vdovec, ki Ïivi s kopico otrok ob Oskovi. Dovolil sem mu, da sme na na‰em sekali‰ãu pobirati hosto, zato mi je hvaleÏen,« je pohitel Vilar. Zajahal je bliÏe k Bobojedcu: »Nu, Ante, kaj se plazi‰ po zemlji? Vstani!« Zroã na tovor, je z rahlim glasom pripomnil: »Glej, kak‰na debela drva jemlje‰ v Medvedjem Dolu. Tega ti paznik ne bo dovolil. âuvaj se ga!« Bobojedac se je spravil na nogi. »Delavci so mi dali s tvojim dovoljenjem —« »Ako sem ti rekel: pij! — nisem ti rekel: vse popij! Hosto bi spravljal, ne polena! No danes si dobro opravil, Ante. Gospod general ti je plaãal ves tovor in ‰e enkrat ga lahko proda‰.« Ante je prepeljal svoje lokave oãi na generala. Po kratkem premisleku je skoãil k visokemu gospodu in mu poljubil koleno, rekoã: »Za vse ti hvala, BoÏe mili! Bog zna, kaj je za koga, a ãloveku ni nikdar dosti. Bogme, noben dar mi ni na kvar.« General ga je odrinil z roko in odjezdil. Bobojedac je vedel svojega konjiãa za jezdeci. Sli‰ali so, kako je za njimi momljal in vzdihoval: »Bogu boÏje, carju carjevo, pa mirna Bosna! O, gospodine Franjo — dober ãlovek! 350 GOSPODIN FRANJO BESeDA Mili BoÏe, sami po‰teni in modri ljudje so to. I njih konji-vitezi so uãeni — zahvaljen bodi Bog! Zdrav bil, gospodine Franjo, ti in tvoji prijatelji!« »Gospod inÏenir, vi ste Ïe dobro znani v tem kraju. I vulgarno ime ste Ïe dobili,« je rekel general, ko Bobojedca ni bilo veã sli‰ati. »Dobrotnik, dobrotnik,« je pri‰ãipnil pl. Merks. Malo pred mestom so prevrgli v dir. 351 BESeDA GOSPODIN FRANJO 23. P opoldne je na ulici sreãala Vilarja vsa Bajiçeva rodbina, ki je bila na potu v Obrenov han, kjer je imelo srbsko pevsko dru‰tvo svojo zabavo. Ta han stoji v Solinski dolini, slabo uro hoda na severu od mesta. I Vilar je moral z rodbino, ãeprav je bil truden. Katica mu je tako zapeljivo zrla v oãi, da ji ni mogel odreãi. Njej in Ljubici ni bil izlet na srbsko zabavo niã pogodu, toda Bajiçeva mati je Ïelela, da gredo, in z njo je potegnil sin. Mladi dami sta bili Ïe skrivoma poskrbeli, da pridejo proti veãeru njiju kavalirji za njima, no do tedaj je bilo ‰e dolgo in inÏenir jima je dobro do‰el. Kmalu za Tuzlo so izletniki krenili na stransko pot, ki jih je, izpremeniv‰i se polagoma v gladko stezo, vedla preko podolgovatega senãnatega hriba. Bajiçeva mati je bila danes zopet zgovorna. Zunaj pod milim nebom se ji je vselej nekoliko skrhal ãut za tisto sramoto v rodbini, ki jo je zakrivila ona Ïenska, ki moãnih bokov tako bodro koraka pred njo in, zatopljena v tajne misli, s koncem solnãnika tu in tam pobeza v sipko prst, v mehki mah ali pa med visoko praprot. Razodela je Vilarju, da namerava prihodnjo spomlad posetiti 352 GOSPODIN FRANJO BESeDA svojega sina Îivka v Ni‰u, potem je na dolgo govorila o srbskih razmerah, o knezu Milanu in Nataliji, o Belgradu i. t. d. Katici ni bilo v‰eã, da spotoma skoraj niã ni mogla govoriti z inÏenirjem, tako si ga je bila osvojila stara majka. Na vsakem ovinku se je vsa razÏarjena zazrla vanj in on ji je nehote redoma vraãal paznost. Ko je gledal na njen beli vrat, ki se je brezhiben pravilno izlil iz fino oblikovanega, spredi in zadi globoko obnaÏenega ãoka, na njene moãne lase pod majhnim slamnikom, na njeni polni roki v prozornih rokavcih, se mu je zdajci porodilo vpra‰anje: Ali bo tudi ona v zakonu podobna svoji sestri? Na tratini pred Obrenovim hanom je bilo zbrano mnogo ljudi. Ko so zagledali Bajiçeve, so jih pri‰li trumoma pozdravit, posebno so srbske gospe obsule Bajiçevo mater. To priliko so porabili mladi ljudje, da so se pome‰ali v kolo. Mimo koloplesov je stalo na sporedu predavanje, zborno petje in naposled guslar. Ko je pri‰el na vrsto guslar, je prijela Katica inÏenirja pod pazduho in mu po‰epetala: »Pojdimo naproti gospodom, ki pridejo iz Tuzle za nami!« Vilar se je pokoril. Tihoma sta se loãila od druÏbe, in Ljubica se jima je pridruÏila. Tudi Bajiç je ‰el za njimi. ·li so po ravni poti proti Tuzli. Katica je venomer Ïgolela kraj malobesednega Vilarja, spravila je na dan nekaj pametnega in mnogo abotnega kakor otrok, ki obojega ‰e ne ve loãiti, no spremljevalec 353 GOSPODIN FRANJO BESeDA je uvaÏeval samo njen draÏestni glas ter ãutil tople pritipe njenega razko‰nega telesa, premikajoãega se tesno ob njegovem. Ob njeni strani je bil Ïe pozabil na njeno tesno sorodstvo z Bajiçevo soprogo, na njeno lahkomi‰ljenost in plitvost v nazorih: v navalu nekega tajnega nagona ji je bil Ïe vse odpustil. Zbudila se je v njem ljubosumnost radi onih kavalirjev, ki jim gre naproti. Sedli so v mejo in tako so doãakali tuzlansko gospodo, gruão ãastnikov, v kateri se je nahajal tudi okrajni naãelnik. »Veste kaj, gospoda,« je povzel Buzduga na poti pred Obrenovim hanom. »Naposled je konãana pravda zoper Husejna Durakoviça. ·tiri mesece ga je pestilo civilno sodi‰ãe, preden ga je obsodilo in je pri‰la potrditev smrtne obsodbe. Jutri ga obesijo.« »Ob kateri uri?« je hitro vpra‰ala Katica. »Ob sedmih zjutraj. Krvnik se pripelje danes ponoãi.« »O gospod inÏenir, na to morate pogledati!« je viknila deklica, stopiv‰i k Vilarju. In kakor iz sanj je vpra‰al: »Na kaj, gospica?« Vest o nasilni smrti, ki ãaka zloãinca, ga je pretresla. »Na usmrtitev. Zanimivo je gledati, kako peljejo zloãinca iz okrajne jeãe pod hru‰ko pred voja‰kim streli‰ãem, kjer mu posvetijo na oni svet. Lani so ‰e vsak teden ustrelili enega ali dva hajduka, nekoã pa kar trinajst skupaj.« »Nesreãna trinajstica. In vi hodite gledat?« 354 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Moj navadni jutranji izprehod je bil proti streli‰ãu.« Vilarja je izpreletel mraz. ,Njeno telo je krasno, toda njena du‰a je ledena,’ je pomislil. Po malem je zaostajal. Niã veã ni bil ljubosumen. »E-e!« se je oglasil pl. Merks. »Vse premalo kompetence so odmerili voja‰kemu naglemu sodi‰ãu. Nagla sodba in nagla smrt! âemu so krmili Husejna Durakoviça ‰tiri mesece? Jasno je bilo in sam je priznal, da je ubil svojega kmeta.« »Zakaj ga je ubil?« je vpra‰al Vilar. »Kaj vem? Zaradi neke detelje.« »Kmet ni hotel pokositi detelje, ker bi bil moral dati Durakoviçu tretjino. Ta se je razjezil in ga je ubil na njivi,« je pojasnil Buzduga. »Naglo je obsodil in naglo je kaznoval. Po tem merilu bi se bilo moralo zgoditi Durakoviçu,« je rekel naãelnik. »Jaz sploh nisem za smrtno kazen,« je zamodroval Vilar. »Durakoviç je ravnal v nagli jezi. Da je sodil tako dolgo kakor njegovi sodniki, ne bi bil ubil nepokornega kmeta. Mnogo kazni se je Ïe naloÏilo po krivem, ko pa je pri‰la istina na dan, se je krivica poravnala, kolikor je bilo mogoãe; pri ãloveku pa, ki ga usmrte po nedolÏnem, kak‰en popravek ni veã mogoã. Zgodilo se je Ïe —« 355 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Durakoviç je umor priznal,« je naãelnik prekinil Vilarja. Ta pa je nadaljeval: »·e druge razloge imajo oni juristi, ki govore in pi‰ejo proti smrtni kazni. V onih drÏavah, kjer je Ïe odpravljena, se niã ni pomnoÏilo, ‰tevilo tistih zloãinov, katere so prej kaznovali z njo. Statistika je dokazala, da kot stra‰ilo ni potrebna. Smrtna kazen posebno tistih ne ostra‰i, ki se bore za kak‰no idejo. Ako so jeseni 1849. leta usmrtili trinajstorico madÏarskih upornih generalov, s tem groznim ãinom niso potlaãili madÏarsklh teÏenj za svobodo, ba‰ nasprotno so dosegli. Tako se je godilo tudi v Italiji. Treba je pomisliti, da je pri zloãinih, kakr‰en je Durakoviçev, udeleÏena tudi uprava, oziroma zakoni sami, ki so bili ustanovljeni v prastarih ãasih, ko so smatrali narod, ki je podlegel meãu in ognju, za brezpraven in so mu vzeli zemljo. Ubojstva, katerim je bil vzrok agrarni tur‰ki zakon, so se vedno godila v Bosni in ne izginejo, dokler Avstrija ne re‰i agrarnega vpra‰anja. Durakoviç je zasluÏil kveãjemu pet let jeãe in toliko bi bil dobil pri sodi‰ãu onstran Save.« »Tukaj so razmere drugaãne. Durakoviç je bil obdolÏen dvajseterih zloãinov in pregre‰kov, med njimi skrivanja oroÏja in nevarnega pretenja,« ga je poduãil Buzduga. »Niã drugega mu niso mogli dokazati kakor oni umor,« je izpregovoril Bajiç. »I to je mnogo, toda majh356 GOSPODIN FRANJO BESeDA na je za‰ãita, ki so jo s kruto kaznijo izkazali kmetom. Ti noãejo krvi, ampak zemljo bi radi. Sam sem bil dvakrat navzoã pri obravnavi. âemu obravnavajo pri zaprtih durih? Zakaj smejo v sodno dvorano samo ãastniki in uradniki, in ‰e ti ne vselej, ljudstvo pa ne sme. Ko se je vr‰ila obravnava proti Milo‰eviçu, tudi uradniki niso smeli. âemu se boje sodi‰ãa solnãne svetlobe? âemu se vr‰i vse na skrivnem? To je dokaz, da imamo do pravega reda ‰e daleã.« »Tu sentimentalnost ni umestna,« je rekel pl. Pester z napol zbadljivim, napol obÏalujoãim glasom. »Proti smrtni kazni so sentimentalni ljudje, posebno pa rahloãutne Ïenske.« »Rahloãutnih Ïensk na na‰i strani ni mnogo. Jutri zjutraj bodo vse drle na mori‰ãe, da vidijo usmrtitev,« je odgovoril Bajiç z brezzvoãnim glasom, pogreznjen v neprijetne misli. Mislil pa je o prerani smrti, ki mora zadeti njega ali naãelnika radi Ljubice. Zabava ni trajala dolgo. Ko so Srbi videli, da se je nateplo dokaj ‰vabske gospode na njih veselico, so skraj‰ali veseliãni spored. Pred mrakom so se vrnili vsi izletniki v mesto. Vilar je bil radoveden, kako pojde Husejn Durakoviç na svojo poslednjo pot. Drugo jutro je ‰el ob tri ãetrt na sedem pred okrajno jeão. Tu je stalo na cesti pol bataljona pehote pod oroÏjem. Stopil je k gruãi ãastnikov in 357 GOSPODIN FRANJO BESeDA dam, ki je ãakala kraj voja‰tva. Morali so dolgo ãakati; vsi so zrli v vrata mraãnega poslopja, ne priÏeno li zloãinca. »E-e, njegova ura ne kaÏe prav; zakasneva,« je rekel nedoãakljivi brigadni adjutant, iztegniv‰i vrat in zroã preko voja‰tva. »âe mu le prehitro ne teãe,« se je po‰alil Hvalibogovski, hahljajoã se … »Kaj pravite, kak‰en obãutek mora imeti ãlovek, preden se napravi na tak‰no pot?« je vpra‰al neki uradnik. »Gotovo ga srbi po vratu,« je nekdo odgovoril. Drugi je obljubil, da hoãe biti do konca navzoã pri tej sveãanosti, tretji je menil, da se Durakoviç morda ‰e ni zadosti nazajtrkoval, ãetrti, da ga pravi zajtrk ãaka pod hru‰ko. Vilar se je zgraÏal ob ostudnih dovtipih. Rekel je sam v sebi: ,Gre beden ãlovek na mori‰ãe, in njih zakrknjeno srce igra v radosti. In ‰e h kulturnim ljudem se ‰tejejo!’ »Morda se ‰e preoblaãi in frizira,« se je oglasila Katica v gruãi ãastnikov. Mnogi so se zakrohotali. ,Odurno, gnusno je njeno vedenje. Ta ne pozna sentimentalnosti. Kak‰na krasna lupina in kak‰no ãrvivo jedro!’ je pomislil inÏenir ter stopil par korakov nazaj. Tedaj je pripeljala ãeta vojakov Husejna Durakoviça iz jeãe. Îelezja veã ni bilo na njem. Obsojenec je bil 358 GOSPODIN FRANJO BESeDA srednje postave, toda silen ãlovek ‰irokih pleã, temnorjave polti, strogih potez na licu, pricajoãih o veliki energiji. Trdno izboãenih prsi, smelega pogleda je stopil v spremstvu hodÏe pod belordeãim turbanom na cesto na oni prostor, ki je bil namenjen zanj v sredini dveh kompanij. Dvignil je roko k ãelu, kakor bi pozdravil voja‰tvo. »Selam çete, braço, tko po meni pita!«* je zaklical Turkom, ki so v gruãi stali na nasipu kraj ceste. Vilarju je odleglo, ko je videl toliko hladnokrvnost tik pred smrtnimi vrati. »Îiva glava dugovanje plaça, Ïiva ikada, mrtva ba‰ nikada.«** Te besede je govoril nekdo za njegovim hrbtom. Okreniv‰i se, je zagledal za seboj ‰unnarja Milana Nikoliça in Jovico. »Na Durakoviçevi kmetiji bosta mesto ene dve vdovi,« je potihoma rekel Jovici ter mu pokimal. Imel je en razlog veã proti smrtni kazni. Izprevod je z Durakoviçem ob rahlem bobnanju nastopil pot. Med gledalci je nastafo Ïivahno kretanje in beganje, le gruãa Turkov se ni premaknila. Katica je zagledala Vilarja in skoãila k njemu. Prijela ga je za roko. »Idite, gospod inÏenir, po bliÏnjici z menoj!« »Lepa hvala, gospica! Po nobeni bliÏnjici ne pojdem.« * Pozdravite ga, bratje, kdor po meni vpra‰a! (Selam = pozdrav). ** Îiva glava plaãa dolg, Ïiva ‰e kdaj, mrtva nikdar. 359 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Kaj vam je?« je hlastno vpra‰ala, videã njegov lemni obraz. »Niã,« jo je odurno zavrnil. »Le hitite, da ne zamudite!« Deklica je uÏaljena odhitela za drugo gospodo. Dopoldne je Vilar opravil svoje posle, po obedu je dve uri poãival v hotelu. Potem je vstal, se umil in, bri‰oã se, je stopil k odprtemu oknu ter se zazrl na minaret, ki so ga obletavale jate vran. Takrat je zasli‰al pod seboj dekli‰ki smeh, ki ga je zvabil, da se je nagnil naprej in pogledal na ulico. Tam so ‰le tri deklice, drÏeã se pod pazduho — tri roÏe, povite v ‰opek. V sredi je ‰la Katica, ob njenih straneh pa Kaliopa in njena sestra Olimpija, krasno se razvijajoã ‰tirinajstleten roÏnat popek. Ko je bil spoznal veselo se hahljajoão trojico, se je umaknil in hitreje mu je zabilo srce. »Ve‰, Olimpija,« je sli‰al govoriti Katico, »glej, ono je njegovo okno. Pod oknom te u‰ãipnem v laket in ti mora‰ dvakrat zakriãati: ,Katica, daj mi mir! Katica, ne nagajaj mi!’ Na ta ne veã neobiãajni naãin ga spravimo pokoncu. In potem mora z nami na Kreko. Prijetneje bo, ako imamo kavalirja s seboj!« Tri roÏe so se glasno posmejale in tudi Vilarja, stojeãega za zastorom, je sililo na smeh. ,Atako hoãejo napraviti name,’ si je mislil. ,Kako ljubeznivo, ãeprav ne posebno iznajdljivo! Uboge Olimpije bi ne bilo treba 360 GOSPODIN FRANJO BESeDA ‰ãipati. Kak‰en otroãji napad so zasnovale te mladostno-sreãne gracije zato, da bi me Katica priklicala na ulico! Vsekakor pojdem, da ji ‰e enkrat in poslednjikrat povem svoje mnenje in se za vselej iznebim brezsrãne kokete.’ No preden je mogel do kraja izpiti ãa‰o radosti, katero mu je nalila njegova domi‰ljavost, so deklice Ïe izvr‰ile nameravano atako, toda ne pod njegovim oknom, ki je bilo prvo v oglu, ampak pod ‰estim, ki je bilo poslednje in na koncu nedolgega hotela. ,Kaj menijo, da stanujem na onem koncu? Zmotile so se — ãopke,’ si je rekel ter se zaãel hitreje opravljati. âez hip je za sli‰al odpiranje okna na drugem koncu hotela in enoglasno ãebljanje treh gracij: »Gospod nadporoãnik — vi ste zaspanãek. Pridite dol in spremite nas na Kreko!« Vilarju se je zjasnilo. Torej nekega nadporoãnika so pri‰le klicat in ne njega! Zdajci se je razdal iz onega okna mo‰kotrd glas, ki je, kolikor mogoãe razneÏen in oslajen, obljubil, da se precej odzove prijaznemu povabilu, ki si ga ‰teje v ãast. Po glasu je inÏenir spoznal Buzdugo. Neprijetni obãutek razoãaranja ga je prevzel. Kakor bi ga bil zagnal mrzel veter, tako hitro je stopil od okna; tako neprijetno je zadel ta malenkostni dogodek ob njegovo samoljubnost. Da so mlade deklice klicale kogarsibodi drugega, bodisi Mika ali kak‰nega drugega ãastnika ali uradnika, ne bil bi jim zameril, no da so se v svo- 361 GOSPODIN FRANJO BESeDA jem dolgoãasju in hlepenju po zabavi zatekle k temu okrutnemu in pohotnemu gre‰niku, tega jim ni mogel odpustiti. Nameril se je v pritliãje v kavarno. Spotoma je na hodniku sreãal sobarico, ki je vselej z moãno usluÏljivimi pogledi postala pred njim. Vpra‰al jo je, od kdaj stanuje nadporoãnik Buzduga v hotelu. »O, gospod Buzduga si vselej najme pri nas sobo, kadar se pripelje v mesto neka Ïidinja —« »Aha!« je prekinil jeziãno srako ter odmahnil z roko. Uro pozneje je odjahal. Ko je jezdil mimo Kreke, je zagledal dvesto korakov od ceste krdelce gosposkih ljudi, pohajkujoãih krog nove veãje stavbe, ki je bila namenjena za ‰piritno tvornico in ‰e ograjena s stavbnimi odri. V krdelcu je spoznal Buzdugo z onimi tremi ,ãopkami’ in naãelnika pl. Pesterja z gospo Ljubico. Preden so ga oni zagledali, je pognal konja v dir. Od strani je zapazil, da mu z robci mahajo v pozdrav. Prihulil se je, kakor da jih ne vidi. ·ele pred Bukinjami je prijenjal konju. Neki ãut svobode ga je navdal. Vse tiste ljubezenske misli, ki so se dobre ‰tiri tedne sukale krog Katice in ga drÏale v nekih sponah, posebno kadar je stal pred njo in je njena lepota neposredno vplivala nanj, so padle v vodo. Pometel je v svojem srcu, vse jasno in novo se mu je zdelo tam. Izgnal je iz njega ‰krata, ki ga je vãasi prijetno poboÏal ter ga naposled ljuto u‰ãipnil. Samo svet- 362 GOSPODIN FRANJO BESeDA lobo in ãistoto je ãutil v svoji notranjosti in stopil je vanjo kakor v sveti‰ãe, ki je bilo prenovljeno in vnoviã posveãeno. 363 BESeDA GOSPODIN FRANJO 24. V ilarju se ni mudilo v Tuzlo; ostal je nekaj dalje pod Konj-planino, nego bi bil smel po obljubi, dani generalu. V soboto je plaãal delavce, in pri tisti priliki sta dva drvarja prav o‰abno, oãitajoãe in izzivalno pometala v hosto znamke, ki jima jih je bil od‰tel. V nedeljo dopoldne je sprejel deputacijo: pri‰li so k njemu ‰tirje najzgovornej‰i drvarji, med njimi Batiniç in Grbonog, ter ga v imenu vsega delavskega zbora prosili, naj v Tuzli pri naãelni‰tvu deluje za odpravo mark. RazloÏil jim je, da je Ïe storil korake in pisal v tem smislu na deÏelno vlado, ker blagostanje delavcev mu je srãna zadeva, o kateri vedno premi‰ljuje; storil bo vse, kar mogoãe. Priporoãal jim je potrpeÏljivost, hladno kri, udanost za sluãaj, ako deÏelna vlada odbije njegov predlog; ãudeÏev mu ne bo mogoãe delati. S tak‰nimi frazami jih je odslovil. Delavci so bili z njimi zadovoljni, saj so jim utrdile prepriãanje, da mora zmagati pravica, ako jo zagovarja njih vsegamogoãni, po‰teni in uãeni gospodin Franjo. Tisto nedeljo popoldne je ‰el ob Oskovi navzdol na izprehod. V bistrem tolmunu, skritem med drevjem, se je okopal. Skraja ni bil namenjen daleã, ker je pripeka364 GOSPODIN FRANJO BESeDA la silna vroãina; po kopelJi pa se je ãutil tako osveÏenega in poÏivljenega, da je ubral pot proti Mu‰içevemu hanu. Îe od daleã je sli‰al tanke zvoke tamburice. Pri‰ed‰i pred han, je zagledal zelo pestro druÏbo pod pristre‰jem in v meji za siroma‰nim poslopjem. Veã mladih in starih ljudi obojega spola iz Piliça je bilo napravilo v dolini zabavo, takozvani teferiç. Njim se je pridruÏilo nekaj drvarjev. ·tirje mladeniãi so udarjali na tamburice. Ob zidu je ãepel stari Trkulja z guslami v naroãju, blizu njega pa ,bedni katolik’ s ãutaro v rokah, ki jo je dvignil k glavi, kakor bi hotel dati blagoslov svojemu dobrotniku. Med delavci sta bila navzoãa tudi Batiniç in Grbonog. V tej pisani druhali se je vrtel Vazko ter nalival kavo, Mu‰iç pa je v veÏi kuhal vroão ãrnino. Vilar je le povr‰no pregledal druÏbo, ker Ïe je pristopila Danica in mu prinesla stolãek, da sede. Deklica je bila vsa razÏarjena, ko je danes prvikrat sanjavo dvignila oãi naravnost k njemu. In le za hip je mogla prenesti jasni odgovor njegovega pogleda. Obstala je pri njem, ãeprav si je bil Ïe pri njej naroãil kave, stala je s stranjo obrnjena k njemu, njene oãi so bile uprte v tambura‰e, na njenem obrazu je gorela nasme‰ljivost, spojena s srameÏljivostjo. Sme‰no se ji je zdelo to, kar kipi v njenem srcu, a sladko tako, da ne sme na beli dan. Vsi so precej opazili navzoãnost odliãnega gosta. Utihnili so: nekaj jih je strmelo vanj, drugi so stikali gla365 GOSPODIN FRANJO BESeDA ve. Tedaj je skoãil pred tambura‰e mladi Grbonog, poloÏil roki na pas, ki ga je ovijal nad moãnimi boki, zabrundal je liki medved na povodcu, potem je ob zvokih tamburic zapel nastopno pesem: Tamburao tamburdÏija Ivo, tambura se na daleko ãuje, na daleko po svem Sarajevu. To su ãule Sarajke devojke; jedne vele: da ga pogubimo, druge vele: da ga proteramo treçe vele: da ga obesimo. Al govori tamburdÏija Ivo: Nisam kurva, da me proterate, ni ve‰tica, da me pogubite, veç sam junak, da me obesite! Kad bi znao, za koje bi drvo, no bi drvo zlatom obaljao, na vr‰iki i srebrom i zlatom, od zlata bi kline popravio i na kline tamburu ve‰ao, neg se znade, s ãeg’ sam poginuo: s tamburanja i s’ a‰ikovanja! Pojoã je Grbonog meÏikal in se oziral na Vilarja, kakor bi pel samo njemu in bi hotel zbujati samo njegovo 366 GOSPODIN FRANJO BESeDA pozornost. Ko je bila konãana ‰aljiva pesem in so tambure jenjale doneti v razgreta srca, so obsuli Vilarja njegovi drvarji. Batiniç, ki se je ‰tel za modrega in razsvetljenega ãloveka in ki so ga porivali naprej pri vseh priloÏnostih, ko je bilo treba prepriãati koga z gladko in premi‰ljeno besedo, ga je pozdravil v imenu vsega zbora in izrazil veselje, da je pri‰el tako odliãen ãlovek v njih druÏbo. »Glejte!« — je rekel — »po‰tenjak, ki obãuje z generali, muta‰erifi in metropoliti, je pri‰el in sedel k preprostim ljudem.« In ti preprosti ljudje so nategovali rjave, Ïilaste vratove in spo‰tljivo zrli na gospoda, ki je po svoji srãni dobroti tako hitro zaslul po okraju. Trkulja je prinesel ko‰arico sliv, ãe‰: Vse vzemi, dobrotnik na‰! — no Vilar se je zadovoljil s polnim peri‰ãem, rekoã: »Hvala ti, Trkulja! Rad vzamem, ker sem Ïejen.« V tem mu je prinesla Danica kavo. Nasmehnil se je deklici in jo pobliÏe ogledal. Vse na njej ji je pristojalo, od fesiãa do opanãic. Tista dimlija ga je s svojo belino in stoterimi zgibi in gubami naravnost oãarala. Da je blago njenega proÏljivega jopiãa posvalkal z ve‰ãimi prsti, bi bil na‰el, da ni od najfinej‰e tvarine, a po tistih v‰itih arabeskah, cveticah, ‰koljkah in ptiãkih bi bil razsodil, da je jopiã umetnina, kupljena na razstavi Ïenskih roãnih del, kjer se je pona‰ala na prednjem mestu. Koliko je trebalo ãrpati iz Ïive domi‰ljije, preden se je dovr‰ilo tak‰no mojstrsko delo! In ko se je Vilar ozrl v njeno lice, 367 GOSPODIN FRANJO BESeDA se mu je zazdelo, da noben spomladanski dan ni rodil cvetice, ki bi se glede lepote mogla primerjati oãarujoãemu obrazu te siroma‰ne deklice. MoÏaki so se ob toliki krasoti pomenljivo namuznili in Trkulja se je z razmotrivajoãim, milim pogledom, ki je lasten samo izku‰enim starcem, ozrl na inÏenirja in na deklico, kateri je ponudil sliv. Batiniç se je spomnil, da so mu nekoã v zagreb‰ki kavarni, kjer je ãakal na, vlak, po kavi v preteku poldruge ure prinesli trikrat sveÏe vode in da so tudi gospodi nosili vodo, samo: vodo. Zato se je obrnil k Danici, rekoã: »Devojãica, prinesi gospodinu Franju studene vode! Rad jo pije.« Tedaj je Grbonog pomolil inÏenirju ãutaro s slivovko, a odrinil ga je Batiniç z besedami: »Gospodin Franjo si lahko kupi rujnega vina, kakr‰no so pili pri nas gozdar in oba paznika, pa zdaj ne morejo veã. Tem ponudi svojo smrdljivo brozgo!« Potem je tlesknil v roki, se udaril po kolenih, kakor je videl delati MadÏare, preden so se spustili v ãarda‰, in viknil je tovari‰u: »Kolovodjo, diko na‰a, okom treni, kolom kreni!« Grbonog se ni dal dolgo prositi. Zaigral je z nogama in mlado in staro se je zaãelo zbirati v kolo, prijemale so trde in grãave roke za bele in mehke. Kolovodja je stopil na ãelo vrste. Zazvenele so strune, ubrale se noge in zaãele udarjati po glasbi. Glasovito je zapel Grbonog in za njim vsi drugi: 368 GOSPODIN FRANJO BESeDA Majka Maru kroz tri gore zvala: »Jesi l’ Maro, ubelila platno?« Vilar je zami‰ljeno gledal v dolgo vrsto in skoraj zavidal je tem ljudem za njih preprosto zabavo. Spomnil se je podobnih zabav na Slovenskem. Kako so vse prisiljene, pa tudi robate so, ker ni niã domaãega in narodnega v njih. Kar je bilo narodnega, vse so Ïe v starih ãasih pogazili tujci ali pa je zatrla vera, ko je zaãela z askezo. Kolovodja je uredil vrsto prav njemu nasproti, kakor bi se vse vr‰ilo le njemu v proslavo. Vite‰ko se je vedel Grbonog. Prosto roko si je zataknil zadaj za pas, z drugo je drÏal brhko Srbkinjo za roko. Kako je tolkel z juna‰kima opankama ob tla, kakor bi zabijal tope kolce ali teptal du‰mane v prah ali brcal po poljskih mi‰ih! Kak‰ne posunke in kretnje je delal s kodrasto glavo, sijajoão v zmagoslavni radosti! In jutri bo prav z istim zmagoslavjem vihtel sekiro, ker delo smatra za ãast, kakor se mu zdi ãastno, igrati v kolu na prvem mestu. Najveãjo pozornost je obraãal Vilar na Ïenske, ki so mu srameÏljivo vraãale njegovo pazljivost. Zlasti sta se mu dve mladoomoÏeni Srbkinji zdeli veliãastni, kar se tiãe bogate obleke ter vaÏnega in samozavestnega nastopa. Posebno so mu sijali v oãi zlati dukati starega kova, na‰iti na fesiã in nanizani na zlati vrvci krog vratu. Na koncu vrvce je visel ãez prsi dragocen medaljon, 369 GOSPODIN FRANJO BESeDA delo dalmatinskega ali pa celo bene‰kega zlatarja. V prvih letih okupacije se je pri vsakem kolu videlo tak‰no dragoceno Ïensko nakitje in zelo so po njem hlepele avstrijske gospe. Bolj ko vse nakitje je zanimala Vilarja Danica. Kako ãedno je umela drobneti z lahkima nogama! Ple‰oã sredi dveh mo‰kih, je gledala na konce svojih opanãic, kakor bi bile tam zapisane note za razvedrilno igro, ki jo je igrala krotko, pohlevno in poglobljena v lepe misli. Lahno poskakujoã in nihajoã, se je nesla, kakor bi plavala na zlatih oblakih. Vãasi je dvignila Ïarke oãi ter jih uprla v gospodina Franja, ãe‰: Oh, ko bi ti ãutil mojo sreão! âudil se je, da se je vedla v tej mnoÏici ljudi tako svobodno in odkrito in mu je njeno srce brez bojazni letelo naproti, doãim je tako skrbno ãuvala svoje najslaj‰e obãutke takrat, ko sta bila malone sama v hanu. Gospodin Franjo menda ‰e ni vedel, da si ljudje plesa niso izmislili zato, da bi skakali in telovadili, ampak zato, da ple‰oã kaÏejo vsemu svetu to, kar tli v srcu, in da je nastal prav iz najbolj praznicnih obãutkov. Vedel pa je, da Ïe ãuti del njene sreãe, kadar ujame njen globoki pogled. Kola‰i so dopeli, strune so izzvenele, vrste razgretih ljudi so se razmaknile. Danica mu je prinesla zopet kave. Dotakniv‰i se njene roke, je segel po ãa‰ici. »O gospodine Franjo, dobrotnik ti na‰! Blagor onemu, ki se ga dotakne tvoja roka — uh!« je zdajci vzdih370 GOSPODIN FRANJO BESeDA nil kraj njega Bobojedac. Med plesom se je bil tiho priplazil in poãenil kraj Vilarja. »V tvojih prsih leÏi kepa zlata in ti odlu‰ãi‰, odkru‰i‰, pa da‰,« je bera‰ko zajavkal bedni katolik. Vilar se je posmejal deklici v obraz, ker prav sedaj mu je dobro del Bobojedãev slavospev. Me‰aje kavo ji je, odvrnjen od sitnega zajedalca, tiho rekel: »Danica, i ti hrani‰ grudo zlata v svojem nedrju … Bi li odkr‰ila, oddrobila?« Tisti hip ni znal vladati ni glavi ni srcu. V sladki omotici bi bil govoril kdove kak‰ne neumnosti, da ni Danica, bojeã se druÏbe in svoje nove, nepriãakovano velike sreãe, zbeÏala od njega. Tedaj je stopil predenj handÏija Pero z lepim kosom peãenega purana in s kolaãem na kroÏniku. »O, o Pero, lepa ti hvala za vse!« je viknil Ante in razprostrl roki. »Daj, podaj! Gladen ãlovek ne pozna stida, ne razbira dlake.« »Ni peãenka za Bobojedca, boleli bi ga zobje,« ga je zavrnil handÏija. Bedni katolik se je zvito namuzal. »Zardel bi od sramu, toda gladen Ïelodec ne poslu‰a pridige.« Vilar je vzel kroÏnik na naroãje in zaãel razrezavati. V slast mu je ‰la bela peãenka. Pero, stojeã kraj njega, je zadovoljno zrl nanj. »Izborno kuhinjo ima‰, handÏija,« je pohvalil inÏenir, Pero pa je pojasnil, da se peãenka ni pekla na njegovem 371 GOSPODIN FRANJO BESeDA ognju, poslala sta mu jo moÏa onih dveh bogatih Srbkinj, ki sta igrali v kolu; sama ga nista upala pogostiti, izbrala sta njega, handÏijo, za posredovalca. Vilar se je zahvalil, jedel, kimal z glavo ter nadaljeval »·e ni do golega obuboÏana Bosna, dokler si ãlovek na kmetih ‰e lahko privo‰ãi toliko blagodat. Res izborna jed, kar topi se v ustih. Na, Ante, pokusi i ti pa povej, kako ti ugaja!« Ponudil je Bobojedcu kost in pol kolaãa, za kar je ta zajedalec pograbil z obema rokama. »Moder si, gospodine Franjo,« je odgovoril Ante, prekanjeno zroã na dar, »zato ãita‰ na obrazu, kak‰no tajnost skriva ãlovek v sebi. Ba‰ sem Ïelel izreãi svojo sodbo o puranu in kolaãu. Glej, pregovor pravi, da dva psa ne moreta mirno glodati na eni kosti, a midva ,se niã ne prepirava, ker sva po‰tena ãloveka.« Vilar se je posmejal premetenemu skledolizu, ãigar siroma‰tvo je vpilo v nebo. Okrenil se je k Peru ter rekel: »Veseli me, da vas vidim sloÏne pri delu in pri zabavi. Morda ni bilo vselej tako. Boga ne razume tisti, ki misli, da se moramo zaradi njega prepirati in sovraÏiti. Spoznali ste sedaj, kako potrebna vam je sloga.« »Ljudska sloga prodira planine,« je zami‰ljeno odgovoril handÏija. »Na kratko govori‰, Pero, pa kratke besede so vse modre in jasne,« se je vme‰al Bobojedac. »Prej so se pri nas ljudje dostikrat stepli, z noÏi in handÏarji so se zbili; od372 GOSPODIN FRANJO BESeDA kar nam pa vlada modri amidÏa, ne pride do pobojev. Mirno se snidemo in razidemo. Danes teden smo imeli v Moranãanih cerkveno slavnost, sarajevski ‰kof je pri‰el tja. Vse se je trlo ljudstva. MnoÏica se je razpoloÏila po vrtovih, igrala kolo, gostila se, pila rakijo in prepevala. Vnel pa se je prepir med dvema kmetoma. Îe sta zaigrala z oãmi kakor hajduk in segla po noÏih, pa takrat je stopil med nju oroÏnik, oni Mijo Kovaãeviç iz Puraãiça, ki je bil tudi navzoã. Tisti je stopil k nemirneÏema, prijel vsakega za ‰op las in parkrat je trãil z glavama skupaj — takole.« Ante je pokazal, kako je trãil oroÏnik, potem je nadaljeval: »Mijo Kovaãeviç je pa tudi dober govornik. Ko je spravil onadva narazen, je ogovoril zbrani narod z besedami ,Kaj bi se trkali in prepirali, saj smo med svojimi. Vsi smo sami katoliki in nismo kak‰na zmes Turkov, ciganov in ãifutov.’« »Vse nas Ïivi en Bog, i Turkom, ciganom in ãifutom da, kar potrebujejo,« je govoril handÏija. »Zato sodim v svoji glavi, kjer vrta kolikor toliko pameti, da i one ljubi kakor nas, ki trdimo, da je na‰a vera edinozveliãavna.« »Vsi to trdijo, pa nihãe ne ve. A Mijo Kovaãeviç je dober ãlovek in modro je storil in govoril. Tudi med oroÏniki se nahajajo po‰teni ljudje.« Pero se je pazljivo zazrl v hosto. »Dobri so kakor poletna toãa. Ne govori o volkovih, da se ne pojavijo. Ako 373 GOSPODIN FRANJO BESeDA bi vedeli, da je tukaj zbranih nad deset ljudi, gotovo bi pri‰li. Pa Atifa Sarajlije ni doma, zato ne vedo. âe maãka ni doma, igrajo mi‰i kolo. A slabi ãasi nikdar ne vpra‰ajo, kdaj naj pridejo.« Po teh besedah se je starec pome‰al med mnoÏico, ki se je iznova zbirala v kolo. »Pero, ali pojde‰ v kolo?« mu je zaklical Grbonog. »Hajdi v kolo, kdor je za kolo! Moji beli lasje kaÏejo na bridko smrt kakor sneg na mrzlo zimo. Kaj bi jaz v kolu?« je rekel handÏija in ‰el v han. »Hajdi ti, Ante!« je velel kolovodja. »Daj oslu orglice v gobec in vse se mu bo smejalo,« je odgovoril Bobojedac. Zabrnele so tamburice in kola‰i so zapeli: Îito Ïela lijepa devojka, sama Ïela, sama i vezala. K njoj dolazi ãoban od ovaca, pa govori lijepoj devojci: Aj, borati, lepoto devojko! Bi l’ ja tebi Ïito povezao? Odgovara lijepa devojka: Ako hoçe‰, ãoban od ovaca! Opet veli ãoban od ovaca: Aj, borati, lepoto devojko! Bi l’ ja tebi bunar ogradio? Odgovara lepota devojka: 374 GOSPODIN FRANJO BESeDA Ako hoçe‰, ãoban od ovaca! Opet veli ãoban od ovaca: Aj, borati, lepoto devojko! Bi l’ ja tebi hladak napravio? Odgovara lijepa devojka: Ako hoçe‰, ãoban od ovaca! Opet veli ãoban od ovaca: Aj, borati, lepoto devojko! Bi l’ ja tebi lice obljubio? Al govori lijepa devojka: Ajd’ ne luduj, ãoban od ovaca! Ako si mi Ïito povezao, tvoje s’ ovce po njem travu pasle; ako si mi bunar ogradio, tvoje s’ ovce na njem vodu pile; ako si mi hladak napravio, tvoje s’ ovce u njem plandovale. Vilar je zopet strmel v dolgo vrsto. Zdelo se mu je, ko da se mu kola‰i venomer priklanjajo in ga pozdravljajo. No Danice sedaj ni bilo v vrsti. Ko je vsa razgreta stala pred Vilarjem in zasli‰ala njegove besede: Bi li odkr‰ila, oddrobila od grude zlata, ki ga hrani‰ v svojem nedrju? — se je nekaj vnelo v njenem srcu, ãesar se odsihdob veã ni mogla iznebiti. VÏgalo se je solnce in je posijalo v temo njene zavesti. Ta prikupljivi mladi tujec, ki ga vsi 375 GOSPODIN FRANJO BESeDA imenujejo dobrega in po‰tenega, hvali ga celo njen brat, ki je neizprosen sovraÏnik vseh tujcev, ta se je je dotaknil in nekaj neznanskega je izpreletelo vse njeno bitje. Njegove besede so se ujemale z njenimi sanjami. Presunil jo je meã prve ljubezni in postalo ji je tesno v hrumeãi druÏbi. Vzela je konvico in tekla k Oskovi. Sedla je na kamen v senco stare jel‰e. Ob nenadnem velikem spoznanju ji je radosten vzhit zaigral po vsem Ïivotu. V tem je sedel mladi ·vaba pred rajajoãimi kola‰i, ne vedoã, kak‰en ogenj je zanetil s svojimi nepremi‰ljenimi besedami v prsih nedolÏne deklice, o kateri je bil prepriãan, da ne pozna ‰e nobene nedevi‰ke misli. Tudi v njem je pred Danico zavalovila kri. Zroã na kola‰e, se je naslajal z nekim prijetnim obãutkom, izvirajoãim iz splo‰nega radostnega razpoloÏenja vse druÏbe. Odigravala se je v njem in pred njim pastirska idila, kakr‰ne prej ‰e nikdar ni bil deleÏen. In zdelo se mu je, kakor bi bil v tej idili on sam tisti ,ãoban od ovaca’, ki je silil v lepo devojko, naj odkr‰i in oddrobi od grude zlata, ki ga hrani v svojem nedrju. 376 BESeDA GOSPODIN FRANJO 25. K o so bili doplesali kolo, je zopet zahrumelo kraj hana. V neki gruãi so peli, v drugi so ‰epetale Ïenske, moÏje so se pogovarjali o hudih ãasih, o zanikarni tur‰ki carevini in o hudem severnem stricu, otroci so igrali svoje posebno kolo na poti pred hanom ali pa se podili in kriãali med gruãami. Vilar je sedel zami‰ljen v ono, kar mu je tako razvalovilo kri, z oãmi je iskal Danico, no ta je ‰e vedno sanjarila ob Oskovi. Bobojedac, ki je sedel kraj njega in ves ãas vrtel prazni ãibuk med prsti, se mu je zdaj in zdaj zvesto zazrl v obraz, kakor bi hotel razbrati njegove Ïelje in jim mahoma ugoditi. Ker se Vilar ni zmenil zanj, ga je oni prijel za rokav ter tihoudano rekel: »Gospodine Franjo, verjemi mi: ãeprav prosim, torbe ne nosim. Duhana nimam, po‰el mi je…« Vilar mu je ustregel, vrhutega je mignil Vazku in mu naroãil, naj prinese i Bobojedcu kave. Ko se je bedni katolik videl tako pogo‰ãenega, je zakrilil z rokama in tiho zapel svojo pesem: Dobro mi je i boljem se nadam, u ãem hodam, u tome i spavam, 377 GOSPODIN FRANJO BESeDA kad veãeram, ruãku se ne nadam. BoÏe mio, ‰to sam ti skrivio! Po polurnem odmoru je Grbonog zopet zbralsvojo ãredo v kolo. Peli so nastopno pesem: Leti soko preko Sarajeva, traÏi hlada, gde çe hladovati. Sedaj je bila tudi Danica v vrsti. Vilar je videl, da deklica ni s tisto du‰o pri plesu, kakor je bila prej, dasi so bile njene kretnje brezhibne. Njeni ustnici sta bili zaprti, ni vrela iz njih polnoustna pesem po taktu godbe in telesnih kretenj, njene oãi so gledale v tla in le enkrat so se dvignile motne in zastrte v mrak srameÏljivosti k njemu. Prepriãan je bil, da je bila to pristna srameÏljivost, ne ponarejena zato, da prija mo‰kemu, ne tak‰na priuãena, kakr‰no kaÏe nevesta, ki je Ïe davno zgubila cvet, pa se paãi in prisiljeno vede. Na fesu in na vratu ni imela zlatnine, toda zdel se mu je njen obraz kakor Ïarko solnce in njen vrat kakor bela meseãina. Iz zami‰ljenosti ga je probudil Vazko, ki mu je, dotakniv‰i se njegove rame, po‰epetal: »Gospodine Franjo, pozna‰ li Drljaãino Luco?« Vilar se je radovedno okrenil k deãku. »Sli‰al sem o starem Drljaãi. Luce ne poznam.« 378 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Tista, ki igra prva na desno od Danice. Med devojkama igra njen Ïenin Luka Brnjavãiç, sin imovitega in svobodnega kmeta iz Moraãan. Njegov oãe se pa brani vzeti Luco v svojo hi‰o. Sporoãil je njeni materi: ,Po‰lji par volov, potem naj pride sama!’ »Ima li Drljaãka par volov?« »Jok — enega vola ima in kravo, ki se je otelila spomladi. Prodala je tele in porabila ves denar, Suljagi pa je ostala tretjino od teleta na dolgu. ZaÏugal ji je, da jo bo toÏil in pognal s kmetije.« Vilar se je zazrl v jedrnato, nekoliko zatepeno Luco in v jakega mladeniãa robatih potez, ki je v kolu vodil z eno roko Luco, z drugo pa Danico. «Dolg in tuga sta brat in sestra; vedno gre eden za drugim,« je rekel. »Smili se mi deklica, ki je izgubila oãeta.« Bobojedac je povesil mrke brke. »TeÏko je bosemu iti preko strni‰ãa, ‰e teÏe je ãloveku, ki nima denarja,« je vzdihnil. âez hip je pristavil: »Z denarjem nevesta je iz zlata, brez denarja je re‰eto blata. Neprestano se gledata kakor kozja rogova, a to ne pomore, ãe se je ona rodila gola kakor repa. Golih kosti ‰e pes noãe, kaj bi jih maral stari Brnjavãiç.« ,Krepko se ume izraÏati bedni katolik,’ si je mislil Vilar. Ker je rad poslusal prosja‰kega modrijana, je vpra‰al: »Pa ãemu se je Luca obesila na bogatega. Luko, ãe sama nima kaj pod palcem?« 379 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Kakor meni so ji lakomne oãi pri kolaãu, pri pogaãi in dukatih Ïoltih.« InÏenir je nekaj pomislil, potem se je obrnil k Vazku. »Koliko je dolÏna Drljaãka svojemu gospodarju na tretjini od teleta?« »·e danes poravna svoj dolg. Drvarji so nabrali in ji danes prinesli toliko, da je dosti,« je odgovoril deãek. »To mi ugaja, to je lepo!« Po konãanem plesu so ljudje zopet zahrumeli. Ko pa je sivi Trkulja zaãel brenkati na gusle, so se nekoliko pomirili. Mnogi mo‰ki so obstopili guslarja, ker starãev ubiti glas ni bil daleã sli‰en. Tudi Vilar, ki je sedel blizu, ni mogel povsem razbrati vsebine juna‰ke pesmi, dasi se je sklonil, oprl komolec ob koleno, podprl glavo in zvesto vlekel na uho. Drugega ni razumel nego to, da je Trkulja pel o nekem kralju, ki je pisal ,knjigo’ (pismo) in jo poslal nekemu junaku ,na koleno’. Nameraval je stopiti bliÏe, toda lepo soglasje, v katerem se je doslej vr‰ila zabava, je skalilo troje prestra‰enih otrok, ki so zdajci pritekli po rebri doli. Zaripan deãek, najstarej‰i trojice, ki ga zaradi preslabe obleke star‰i niso vzeli na veselico, je pokazal svoje predstvo s tem, da je vrh meje, zasedene po starih ljudeh iz Piliça, prvi in na ves glas zakriãal v druÏbo: »BeÏite, pravoslavni ljudje, zaptije so navalili na na‰o vas!« Drugi deãek pod oguljenim fesiãem, no v ãedni beli obleãici, ni odla‰al, izpopolniti razburljivo 380 GOSPODIN FRANJO BESeDA novico in je skoraj obenem s svojim starej‰im tovari‰em zavpil: »Pri Mu‰içu so vdrli v hi‰o in zaplenili vse oroÏje.« Najmlaj‰e bitje te trojice, ‰estletna dobro izpitana smrkolinka, ki je bila ob sovraÏnikovem navalu mimo srajãice pozabila vso svojo toaleto doma, se je vrgla z obupnim krikom: »·vaba, ·vaba!« najbliÏji majki, sedeãi v meji, v naroãje. Ob tej stra‰ni besedi, ki je zanjo obsegala vse, kar je najhuj‰ega na zemlji in v peklu, je zastrmela v nekaj oddaljenega, nedoloãnega, grozovitega, na kar je vtaknila konãek prstka v usta, da si osladi pusti obãutek. Vsi so dvignili glave ob neprijetni novici, ki so jo prinesli otroci. Sicer so bili vajeni, da je oblast stikala po domih za oroÏjem in mnogokrat po nepotrebnem nadlegovala ljudstvo; preteklo pa je Ïe leto dni, odkar v Piliçu ni bilo veã hi‰nih preiskav. Sedaj pa je zopet navalila in kakor se vidi, ne brez uspeha. Guslar je umolknil; kdor je ãepel na zemlji, je vstal. MoÏje so obstopili deãka, ki sta, zasopljena in prevzetna, ker sta prva prinesla vest, goreãe pravila, kaj in kako se je vse dogodilo. Popoldne je prikorakalo v vas pet oroÏnikov. Krenili so naravnost k hi‰i, kjer biva Jovica z Danico, Mu‰içem in Vazkom. Nikogar ni bilo doma. Odprli so nezaklenjena vrata. Dva oroÏnika sta ostala zunaj, trije so vdrli v hi‰o. Ko je starej‰i deãek izza plota videl, kaj se godi, se je osmelil ter pristopil bliÏe. Pripomnil je oroÏnikoma, da v tej hi‰i danes ni Pera ne Vazka ne brata ne sestre in 381 GOSPODIN FRANJO BESeDA nikogar ni doma, na kar je dobil tak‰no brco, da je strmoglavil za deveto ãe‰pljo. Vse so preiskali ·vabe po veÏi in v izbi. Pogledali so v vse lonce, prevrnili so ‰olsko tablo, prebrskali vse papirje in knjige. Naposled sta zlezla dva pod streho in od tam sta vrgla na tla dva handÏarja in samopal. Eden pa je stal pod jablano in je vse zapisal. Potem so vzeli oroÏje s seboj in ker so se spustili navzdol, morajo vsak ãas priti v han. Ob tej povesti so se moÏje spogledali, Ïenske so za njimi iztegovale vratove in vlekle na u‰esa. Precej je vsa druÏba vedela, kaj se je zgodilo in da pridejo hudi strici na veselico. »Kaj i‰ãejo pri meni?« je popolnoma mirno govoril Mu‰iç. »Te moje delavne roke so prijele za marsikak‰no orodje, nikdar pa ‰e ne za oroÏje z namenom, da bi po‰kodovale koga. Naj mi povrnejo zemljico, ki so mi jo siloma vzeli! In rovnico ter motiko naj mi dajo — to je moje oroÏje! âemu bo meni handÏar in samopal na stara leta? Zvali so me pred tremi leti na vstajo, pa kako naj vstanem, ko me je Bog tako nizko posadil na zemljo? Pa tudi pri Jovici nisem videl oroÏja, odkar je pri meni. Bavil se je s knjigami, uãil je va‰ke otroke, dokler je smel. Veãkrat mi je rekel: ,Moje oroÏje je sedaj papir; razsvetliti hoãem glave bosenskim ljudem, da izpregledajo, pri ãem so. I on ni imel prepovedanega oroÏja pod streho.« Ko je Vilar zasli‰al iz gruãe ljudi Perov glas, se mu je pribliÏal. MoÏ mu je bil zaradi svojega siroma‰tva in 382 GOSPODIN FRANJO BESeDA mirnega znaãaja tako simpatiãen in tako se mu je zdel odkritosrãen, da mu je do piãice vse verjel. Smilil se mu je, a pomoãi ni vedel zanj nobene, ako pridejo oroÏniki ponj. Tedaj je tik ob svoji strani zagledal Danico. Zalomila je z rokama in razdal se je njen ihteãi glas: »Moj brat ni skrival oroÏja. Odkrito ga je nosil, ko je bil ãas za to, a sedaj ga nima. Ni teden tega, kar sem bila pod streho, in tam ni bilo oroÏja. Pero in moj brat — oba sta nedolÏna.« Te besede so mu zbudile ‰e veãje soãutje, ker mu je vzrastla misel, da se je deklica namenoma zatekla na njegovo stran, samo k njemu, ki ga smatra za dobrega in praviãnega. UÏalilo ga je, da se ãuti onemoglega pred moÏmi reda in zakona. In oroÏniki so se pokazali v rebri. Z nasajenimi bodali, sveteãimi se v veãernem solncu, so trdno in oprezno korakali navzdol, mrko gledajoã na druÏbo, ki se je tesneje strnila liki ovce, kadar zagledajo volka. Nekatere Ïenske so zakrilile z rokami, druge, ki so imele majhne otroke pri sebi, so zbeÏale ter se napotile ob Oskovi navzdol, da pridejo po ovinkih v Piliç. »Eto handÏar, evo moja glava!« je porogljivo kliknil Grbonog, zroã v brdo. »âuvajte se zaptije kakor poleti strele!« je zavpil Batiniç in ‰vignil s samozavestnim pogledom preko mnoÏice. 383 GOSPODIN FRANJO BESeDA Pla‰ljivi Bobojedac se je ob nenadnem pojavu spomnil, kako so ga pestili tedaj, ko je Atif Sarajlija ubil svojo bulo, in prestra‰il se je nove prisege. »Tem bodo trli orehe na glavi. Bos ne hodi v trnje! TeÏko Vlahu siromahu a Turãinu, koji pare nema,« je zamomljal ter jo udrl za Ïenskami. Kar se tiãe Mu‰iça, se lahko reãe: TeÏko loncu, ãe se zadene kamen obenj. OroÏni‰ki poveljnik je stopil naravnost k njemu. »Si li ti Pero Mu‰iç?« »Sem.« »Pozna‰ li ona handÏarja in samopal?« Poveljnik je pokazal na oroÏje, ki ga je nesel tovari‰ za njim. »Ne poznam.« »Poglej dobro!« »Vidim dobro, a ne poznam, bogme!« »Spoznal bo‰ v Tuzli. Dovoli, da pregledamo tvoj han!« Vilar se je prezirno nasmehnil. To je opazil poveljnik, ki je bil iz straÏarnice ob Samojlovem hanu in je inÏenirja Ïe veãkrat videl. Za hip se je vzravnal v voja‰ki postoj ter strogo rekel: »Dovolite, gospod inÏenir, da po svojih pravilih izvr‰im svojo dolÏnost.« »O, prosim, prosim,« je odgovoril Vilar, ki mu je igral ‰e vedno ãuden nasmeh na licu. Mislil si je: Kaj morejo iztakniti v tem bornem poslopju, prozornem kakor prazna steklenica! 384 GOSPODIN FRANJO BESeDA No oroÏniki so iztaknili. V veÏi niso niãesar na‰li, v izbi niãesar. Vazko je moral prinesti lestvicp; po tej sta zlezla dva moÏa skozi lino, ki se je nahajala na zadnji strani hana, v podstre‰je in od tod sta po kratkem iskanju vrgla dva handÏarja in samopal. Mo‰ki so osupnili, Ïenske so prebledele. Danica je vsa prestra‰ena zaihtela. Mu‰iç je ostal miren. OroÏniki so pregledali zaplenjeno oroÏje; po primerjanju se je pokazalo, da je prav tistega kova, kakor ono, ki se je na‰lo v Piliçu in se je rabilo takrat v otomanski vojski. »Povej, odkod ima‰ to oroÏje?« je vpra‰al oroÏni‰ki poveljnik, sovraÏno zroã na Ïrtev. HandÏija je dvignil glavo, kakor bi ga bil piãil gad. »Bog mi je priãa, da ne vem,« je mirno odgovoril. »Nikdar nisem rabil oroÏja in klicali so me iz Sarajeva in Tuzle, ko ste prestopili Savo. âemu mi bo handÏar in samopal sedaj, ko sem osivel in si Ïelim le grobnega miru in nikomur ne streÏem po Ïivljenju, tudi tistemu ne, ãigar brat je umoril mojega brata in mi je sedaj podtaknil oroÏje. Atif Sarajlija mi je zaÏgal koão na âaklavici-planini in sedaj me hoãe ugonobiti s tem oroÏjem.« »To lahko vse pove‰ pred sodi‰ãem,« je rekel poveljnik, hlastno pi‰oã v svoj zapisnik. In dvigniv‰i desnico, se je oglasil Trkulja, ki je z guslami pod levo pazduho stal ob zidu: »Ako na‰i zakoni ne prikrivajo resnice, onda pride Mu‰içeva nedolÏnost na 385 GOSPODIN FRANJO BESeDA dan. Grozna zloãinstva uganja pes Atif Sarajlija; tudi, smrt Pavla Drljaãe in hajdu‰tvo nesreãnega Marka âuruka je zakrivil on. A vedno ne bodo za pasjo krivdo plaãevale ovce. âlovek snuje, Bog boguje in odloãuje. Mi se obrnemo na carja vseh carjev, ki caruje vsem rodovom, da nam pomore.« OroÏnik priziva na carja vseh carjev ni smatral za drÏavi nevarno stvar. »To lahko stori‰ precej, alo, le hitro apeliraj!« je ciniãno rekel ter vtaknil zapisnik za bluzo. »Toda za sedaj v imenu na‰ega zakona vklenem in odvedem v zapor ãloveka, ki vkljub strogi in jasni prepovedi skriva oroÏje.« Namignil je tovari‰em, ki so prijeli Mu‰iça in mu zaãeli vklepati roki. Potem je vpra‰al, ãe ve kdo, kje se nahaja Jovica Milo‰eviç, pa nihãe se ni oglasil. Vilarja je vselej pretreslo, kadar je videl vklenjenega ãloveka. BoÏja podoba v verigah! In za kak‰no malenkost vãasi tako trdo in sirovo pritisnejo na ãloveka! Drugi pa smejo kopiãiti krivico na krivico in niã Ïalega se jim ne zgodi. Tudi takrat, ãe se je ta boÏja podoba kdaj res izprevrgla v zverinsko, so se po odplivu prvega ogorãenja oglasili v njem razlogi, ki so govorili za usmiljenje. Bolje je, ãe mu ljudje oãitajo sentimentalnost kakor pa sirovost. Na naslov oroÏnikov, pa ne obrnjen naravnost k njim, je izpregovoril: »Kakor jagnje v mesnico, tako 386 GOSPODIN FRANJO BESeDA pohlevno pojde Mu‰iç. âemu tak‰nega mirnega in starega ãloveka vklepati v Ïelezje?« Poveljnik se je precej odzval s trdo nem‰ko besedo: »Ne peljemo ga v mesnico. Vedite pa, da nimate pravice, vme‰avati se v na‰ uradni posel.« Izvlekel je zapisnik izza bluze in zabeleÏil nekaj. Potem je s hajdu‰kim pogledom obrsnil vso druÏbo, govoreã v deÏelnem jeziku: »Zakon veÏe, razlog odre‰uje. Ako je moÏ nedolÏen, veselil se bom Ï njim; kakor otrok bom poskakoval od sreãe in veselja. I na kosilo ga povabim.« Nato je z nem‰ko besedo prismuknil Vilarja: »Verjemite mi, gospod inÏenir, da bi ob nedeljah i jaz raj‰i gledal v kolo, nego stikal za prepovedanim oroÏjem.« Vilar je hotel nekaj odgovoriti, no razdal se je proseãi glas Vazkov. Deãek je ves ãas migal z oãmi, ker kruto ga je ta nesreãa skelela v du‰o, a zajokal ni. Skraja ni mislil, da bo stvar tako huda — zaptije so pri‰li, ker je mnogo ljudi skupaj, in Jovice niso prignali — ko pa je videl Pera vklenjenega, je skoãil k njegovim nogam, se jih oklenil ter vzkliknil: »Ne zapusti nas, Pero! Kdo bo Drljaãki pomagal na njivah, ako tebe ne bo? Kaj naj poãnem brez tebe, preljubi moj striãek!« OroÏnikom ni bil po volji ta drastiãni nastop. S silo so odtrgali deãka od Mu‰içevih kolen. S pokojnim nasmehom se je ozrl jetnik po svojih gostih, kakor bi jih hotel prositi, naj se ne vznemirjajo zaradi njega. In rekel je: 387 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Mnogo Bo‰njakov je Ïe ‰lo to pot; nisem prvi, ki nosim tak‰ne brojanice. Pozdravite mi Piliçane in drvarje, kar jih ni tukaj! Kmalu pride moja nedolÏnost na dan in zopet se vidimo. Ni mogoãe, da bi ne zmagala pravica. Atif Sarajlija razpenja drugim mreÏe, a sam se bo ujel vanje. Popadljivi volk bo plaãal s svojo koÏo.« Vilar se je zazrl v mile in mirne Mu‰içeve oãi. ,Koliko je moral siromak pretrpeti in niã mi ni pravil o tem, niã se ni pobahal s svojo Ïalostjo. Dal Bog, da bi ga ne prevarila njegova nada v pravico!’ Tako je mislil. Poveljnik je mignil z roko in njegovi tovari‰i so vzeli jetnika v sredo. Mu‰iç je korakal sklonjen, kakor bi nesel vso Ïalost tega sveta na hrbtu. Njegove dobre oãi so svetile v daljavo, kjer je videl nad temno jeão stati v nebe‰ki gloriji zvezdo pravice. Njegovi gostje so prepla‰eni in razburjeni gledali za njim. »Eto jada iznenada!« je vzdihnil Trkulja ter zmajal z glavo. »O Turãine, Ïiv te Bog ubio!« je kliknil Grbonog ter s pestjo poÏugal za oroÏniki. Vilar je pogledal na zasolzeno Danico. Skrb za njo se mu je vdolbla v srce. Kaj bo z njo sedaj, ko so ji odvedli za‰ãitnika in ji zapro gotovo tudi brata, ker Ïe izpra‰ujejo po njem. Kdo jo bo hranil in branil v teh sirovih ãasih in krajih? Teh skrbi so ga re‰ile Ïenske, ki so obsule Danico; vsaka bi jo bila rada vzela v svojo hi‰o, ker v 388 GOSPODIN FRANJO BESeDA njenem dosedanjem domu paã lahko ostane Vazko, ki je srãan deãek, za deklico pa tam ni varno. Vsi so bili prepriãani, da se Jovica ne vrne v Mu‰içevo koão, dokler bo letel nanj sum, da je udeleÏen pri skrivanju oroÏja. Nihãe ni dvomil o Mu‰içevi nedolÏnosti, glede Jovice pa so bili nekateri mnenja, da morda res skriva in zbira oroÏje, ker so poznali njegovo bujno glavo in kipeãe sovra‰tvo do tujcev. Ako je stvar tak‰na, se zateãe pozimi v kak‰ni daljni gorski vasi pod streho usmiljenega kmeta, poleti in jeseni pa se bo skrival po hajdu‰kem naãinu v nedostopnih ‰umah, a ogibal se bo Piliça in obljudenih krajev, zato treba poskrbeti za njegovo zapu‰ãeno sestro. Tedaj je stavil Mitar Karavajiç, Mu‰içev gospodar, dolg Srb s ãastitljivimi, viseãimi brki, vzajemno z Ïenskami predlog, naj se nastani Danica za ãas Mu‰içeve odsotnosti pri Drljaãki, Vazko naj prebiva v njegovi hi‰i, naj upravlja z njegovim hanom in mlinom, Danica naj mu hodi pomagat. Tako so sklenili in tako se je tudi zgodilo. Ko je bil Vilar sli‰al, kako modro je uravnana stvar, je plaãal Vazku svoj dolg, potem je tiho od‰el proti domu. Vso pot se je zavzemala njegova misel za nesreãno deklico. Evo, kaj se mu je sanjalo tisto noã. Sanjalo se mu je, da leÏi na ‰iroki planjavi. Kar pridirja po planjavi kozliãek in za njim drvi petorica volkov, hoteãa se poslad389 GOSPODIN FRANJO BESeDA kati z njim. Na vso moã beÏi kozliãek in v skokih drvi za njim divja zverina. In glej, ko kozliãek vidi, da je Ïe izgubljen, se obrne proti Vilarju, hoteã iskati zavetja pri njem, ki se sam ves trese od strahu, da ga ne bi zapazile one krvoloãne Ïivali. Hoãe kozliãek leãi k njegovim nogam, a on ga odriva proã, dasi mu je teÏko pri srcu, ker ne more pomagati preganjancu. Ljub‰i mu je svoj jaz, ljub‰a lastna varnost nego Ïivalca, torej jo suje z nogo in odganja. Veselo je vzdihnil, ko se je probudil iz teÏkih sanj. Dopoldne je urejal svoje pisarske stvari, da pred odhodom v Tuzlo vse v redu odda Bierkopfu. Zaglobljen v mehaniãno delo, je premi‰ljeval o vãeraj‰njem dogodku. Volkovi gnetejo kozliãka, a on naj mu pomaga. Dvignil bi se z njim v zrak, ker na zemlji ni pravice, toda zavezana so mu krila. Oni na otoku so mu jih zavezali, vse so tako uredili, da se njegov glas ne more zasli‰ati iz pu‰ãave. Ako se Pero Mu‰iç sam ne izmaÏe, kako naj mu pomore on! Kdo naj pogubi Atifa Sarajlijo, ki je zaupen moÏ na otoku in v veliki milosti! Ko bi pa vendarle kaludjer skrival oroÏje? Ta ãlovek je sicer po‰tenjak, a odloãen je, neustra‰ljiv in sposoben za vse podvige, ki so naperjeni proti tujcem. Kaj bo z Danico? V svojih mislih je toliko krenil od pisarskega dela, da ga tisti hip veã ni mogel vr‰iti. OdloÏil je pero in vstal. Razburjen je stopil po sobi. ·kripale so podnice pod nje390 GOSPODIN FRANJO BESeDA govimi koraki, stene so se tresle. Kaj, ko bi jo za ãas odsotnosti njenega brata odvedel nekam, ãeprav preko Save? Dal bi jo dobrim ljudem in preskrbel bi ji primerno opravilo. Toda temu bi se protivil ljudski glas, tak‰na skrb za zapu‰ãeno deklico bi ga spravila v neroden poloÏaj. Kaj, ko bi jo spravil k Bajiçevim ali pa k Hrenovim, tam bi bila varna pred vsako zalezljivostjo. Stopil je k odprtemu oknu in pozorno je pogledal na senãnato pot ob Oskovi. Kdo se ziblje in poskakuje po zloÏnem klancu proti kolibam? Ves bel je in upehan kakor oni kozliãek v sanjah. To je Vazko, ki se v potu svojega obraza Ïuri nekam. Za pas si je zataknil fesiã in ãelo si otira s stanom ohlapne srajce. Ko je bil deãek dospel do hleva, je udaril naravnost proti uradni‰ki kolibi. Sreãala sta se s pogledi, Vilarja je izpreletela misel, da hiti deãek k njemu v vaÏnem poslu od osebe, o kateri je prav kar premi‰ljeval. »Vazko, i‰ãe‰ li mene?« mu je zaklical. »Tebe, gospodine Franjo!« je zadihajoã se vaÏno odgovoril oni. »Le kar noter pridi!« ·el mu je po mostovÏu nasproti, ga prijel za roko in vedel v svojo sobo. »Kak‰no novico mi prina‰a‰?« Vazko je posegel za srajco, izvlekel v podobi pisma zloÏen list, ki je bil iztrgan iz ‰olskega zvezka, in ga podal Vilarju. »Evo, pi‰e ti Jovica.« 391 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Jovica?« se je zaãudil Vilar, ki bi bil raj‰i prejel pismo od koga drugega. »A kje je? Doma?« »Danes zjutraj je pri‰el pogledat k sestri, napisal je list in me poslal k tebi.« Vilar je razgrnil list in se zazrl v precej dolgo procesijo cirilskih ãrk. Paã je lahko ãital svojo iz slovnic nauãeno rusko in srbsko cirilsko pisavo, a tuja mu je delala teÏkoãe, ker je nikdar ni dobil v roke. Zato je vpra‰al: »Ve‰ li, kaj stoji na listu?« »Kako bi vedel? Ni pisano meni, ampak tebi,« je s poudarkom odgovoril brhki Vazko; zazijal je po stanovanju, vrteã fesiã v roki. »Îeli li Jovica odgovor?« »Niã ni rekel. Naroãil mi je, naj oddam pismo, in je ‰el.« »Kam?« »Bog ve. NajbrÏ v planino. Odgovora bi mu ne vedel kam nesti.« Obrisal si je z rokavom pot s ãela in ‰e neãesa se je spomnil. »Tu doli v Oskovi ribari gospod Birkov in ta me je vpra‰al, kam grem. ,Pozdrav nesem gospodinu Franju od Danice Milo‰eviçeve,’ sem mu odgovoril. Da si videl, kak‰en obraz je naredil, kakor bi bil vgriznil v nezrelo lesniko.« »Zakaj pa?« »Prej, ko ‰e tebe ni bilo v tem kraju, je rad posedal v na‰em hanu. Po dve uri je sedel, pil kavo in zijal na Da392 GOSPODIN FRANJO BESeDA nico kakor gladen volk na kozo. Ko je nekoã Danica ‰la v mlin, se je opotekal za njo, kakor metljava ovca na pa‰nik.« Vilar je prenesel svoj raz‰irjeni pogled od krevljaste cirilice na Vazka, ki se je prestra‰il in umolknil. Zroã na deãka, si je mislil: ,Jedva muje petnajst let, pa Ïe ve, za ãem se peha svet. To dela kri in prirodna bistrost duha, pa pravijo nekateri, da k temu navaja ãitanje romanov.’ — »Nu, nadaljuj, Vazko! Kaj se je zgodilo potem?« je izpodbudil. »Zli ãas je nesel jastreba k vodi, da si ujame ribico. Namreã takrat je pri‰el v han Jovica. Povedal sem mu, kam je ‰el Birkov. In sokol za njim. Prijel je jastreba za vrat in ga vrgel v Oskovo. Ves premoãen je ‰el Birkov domov. Gledal je kakor kuhan rak iz sklede. Zeblo ga je, ker to se je zgodilo pred Veliko noãjo. Od takrat se pri nas veã ne ustavi, ker ga jezi, da mu je Jovica potrl kremplje in peroti in si ni mogel omastiti kljuna. Ali ni prav naredil Jovica?« »Prav.« »Ziniti in niã reãi, ne velja — nas je uãil Jovica. Ako ti, gospodine Franjo, pogleda‰ za Danico, onda po‰ten ãlovek zre izza brda — kakor bi posijalo solnce na cvetje. Toda Birkov, zaptije, Atif Sarajlija, Gajer — jok — ne bo‰ pil, Mujo, ‰eãerli ‰erbeta!« 393 GOSPODIN FRANJO BESeDA Vilar se je lahno namuzal. ,Za vraga — zrel deãek!’ je pomislil. Potem ga je vpra‰al, kdaj je pri‰la Danica iz ârne Gore, na kar je dobil pojasnilo, da je lansko jesen ‰el Jovica sam ponjo na Cetinje in jo privedel v Tuzlo k Bajiçevim. Ker ji tam ni ugajalo, je pri‰la k bratu v Piliç. »Nu — dobro, Vazko. Pozdravi mi Danico in doma bodite prijazni z njo!« je rekel inÏenir ter poloÏil list na mizo. »âemo, bogme! In ti pridi v nedeljo k nam v Piliç. Drljaãka ti speãe pi‰ko in kolaã.« »Sedaj ne morem, ker se preselim v Tuzlo.« Deãek je svetlo pogledal. »In ti ne pride‰ v han?« je vpra‰al z obupnim in proseãim glasom. Vilarju se je zasmilil. Smatral ga je za prijatelja, ki ve za njegovo srãno zadevo. »Pridem, Vazko. Samo za nekaj tednov grem v mesto, da zgradim nov most preko Jale. Tudi za tvojega strica bom govoril —« »O, prosi zanj, gospodine Franjo! On je nedolÏen kakor punãica v oãesu. Dolgãas nam je po njem.« Deãku se je zmraãilo lice. »Ko bom v Tuzli dodelal in vse opravil, se povrnem sem in vso zimo ostanem tukaj. Pridno bom hodil v han in v Piliç pridem. Pa te dni pridem ‰e tudi v han.« Ko je bil Vazko od‰el, je sedel Vilar k mizi, da preãita list. Pa to ni bilo lahko. ârke so mu migljale pred oãmi; imele so svoje posebne poteze, repke in zavijaãe, kakr‰394 GOSPODIN FRANJO BESeDA nih ni na‰el v slovnici. Zaãel je razbirati kljuke in krevljice od zadaj; najprej je pogledal na podpis, ki se mu je precej razodel: — Jovica Milo‰eviç. Potem je pomislil nekaj in zarobantil, ãemu mu kaludjer in pisal z latinico, ki mu prav tako gladko teãe kakor cirilica. ,Nu Srbin je ‰ovinist, ki se obe‰a na te kaveljce, kakor vsak drug na svoje. Prav ima. Slovenec bi v takem sluãaju bratu Slovanu najbrÏ pisal nem‰ki, ker ‰olobarda je ves zaljubljen v nem‰ãino celo tam, kjer tega ni potreba. Tako je prepeljal svojo jezico od kaludjera na Slovence in se polagoma potolaÏil. Priãel je zopet odgonetati zaãarano pismo. Odkril je ogovor in pozdrav. S pomoãjo pismenk, ki jih je spoznal v podpisu, ogovoru in pozdravu, je hitro razlu‰ãil vso vsebino. V pismu ga je prosil Jovica, naj gotovo pride popoldne, ko bo stalo solnce nad Zelebojem, na stezo, ki drÏi nad Medvedjim Dolom v Kladanj in v dolino ob Krivaji, na tisto stezo, kjer sta se se‰la zadnjiã. Povedati mu mora nekaj vaÏnega, kar bo posvetilo v zadevo o najdenem in zaplenjenem oroÏju ter oprostilo Mu‰iça jeãe, ,ako Bog i sreça dade’. Vilar je dolgo drÏal list v roki in strmel vanj. Ta nenavadni ãlovek s kolotoãnimi hajdu‰kimi oãmi — hajdu‰tvo je ‰ele zdaj spoznal v teh Ïivahnih oãeh, prej se mu zdele melanholiãne — in z neugnanim sovra‰tvom do tujcev, se mu je zazdel sumljiv. Gotovo je beÏal na planino zato, ker se boji oblasti zaradi skritega oroÏja. V 395 GOSPODIN FRANJO BESeDA strahu pred kaznijo je beÏal morda na hajdu‰ki sestanek. In zdaj ga vabi, da se prizna sam v krivdi in ga prosi posredovanja, ki osvobodi starega Mu‰iça. Domislil se je, da mu je Jovica ono popoldne na stezi nad Medvedjim Dolom razodel, da je v njegovem taboru vse znano, kar se godi v Vilarjevem. Kak‰en tabor je menil? Tabor nezadovoljneÏev, sovraÏnih agitatorjev, zarotnikov, vohunov, morda celo hajdu‰ki tabor? Sklenil je, da se odzove prejetemu vabilu. Ni sicer prijetno, posredovati v stvari, ki se je obrnila na tak‰no koãljivo stran, no Jovica se mu je zdel vselej zanimiv, dasi nesreãen po‰tenjak, vrhutega je Daniãin brat, zato se razgovoru z njim noãe odtegniti. Postal je radoveden in radovednost bi ga bila gnala v samo sredi‰ãe hajdu‰kega zbora. 396 BESeDA GOSPODIN FRANJO 26. P o obedu se je potil v goro. Tih in zami‰ljen je ‰el preko Medvedjega Dola, ne da bi besedo izpregovoril z delavci, ki so pri njegovem pojavu dvignili glave, navajeni njegovega prijaznega pozdrava. Ni se mu mudilo, solnce je stalo na modrojasni vedrini ‰e daleã od Zeleboja. V onem delu pragozda, ki so mu drvarji prizanesli, ker so ga spoznali za bolnega, je podu‰kal. Sedeã na skalini ob neznatni stezici, je zvesto gledal gor in dol med drevje, se li ne pojavi oni, kateri ga je bil pozval. Ohlajen je nadaljeval pot. Srce mu je zabilo moãneje, kadar se je ozrl krog sebe, se li ne odvali od kod iz gozdnega mraka nesreãneÏ, ki se mora skrivati pred oroÏniki. Nad udrtino, kjer je oni dan z daljnogledom zasledoval Atifa Sarajlijo, je dolgo stal. Pregledal je vso golavo: razen ‰umljanja vode v jarku nikjer glasu in nobenega Ïivega bitja. Solnce je stalo nad Zelebojem, ko je zavil krog skalnih gruã in zagledal tisto mraãno dolinico, kjer je bil zadnjiã zaspal. In tam ga je ãakal Jovica. Sedel je na tratini in poleg ‰umar, tisti Milan Nikoliç, ki ga je bil Vilar Ïe dvakrat povr‰no videl v Milo‰eviçevi druÏbi. MoÏa sta vstala, ko se jima je pribliÏal. Jovica je pobral 397 GOSPODIN FRANJO BESeDA svojo drenovko, mu ‰el par korakov naproti ter mu stisnil roko v zahvalo, da se je pdzval njegovi pro‰nji. ·umar si je obesil karabino na ramo. Oster in presunljiv smeh je zaigral v njegovih temnih oãeh. »Nu pobratime, zdravstvuj!« se je poslavljal z globoko doneãim glasom pri Jovici. »Jaz grem preko Kravanje, da ustrelim zajca za veãerjo. A pazi mi, Jovica, na roko, da bo zdrava, kadar prenehajo kokodakati jajca in zapojo petelini. In zapomni si: beg je ukazal psu, pes repu, rep dlaki, dlaka je vedno na tlaki.« Po teh zagonetnih besedah je snel karabino in napravil z njo inÏenirju voja‰ko poãa‰ãenje, prenes‰i jo na levo stran na srce. Potem je pohitel po stezi, ki je drÏala navkreber proti prevalu. Vilar je gledal za orja‰kim gozdnim ãuvajem, ãigar skrivnostne besede je paã sli‰al, pa jih ni razumel. ·e le, ko mu je oni izginil izpred oãi, je opazil, da Jovica veã ne nosi roke na preramnici, ima jo pa ‰e obvezano. »Kaj je s tem skrivnostnim ‰umarjem?« je vpra‰al. »V katerem taboru se nahaja ta: v va‰em ali v tujem? Morda sluÏi obema.« »Po‰ten ãlovek je Milan Nikoliç,« je odgovoril Jovica. »To je torej tisti, ki vam prina‰a novice iz tujega labora?« »I vi‰je glave so na na‰i strani. Vedi, da so razmere zdaj za na‰e ljudstvo tak‰ne —« 398 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Na‰a uprava ni idealna, a tako slaba ni, kakor sodi‰ ti.« »NezmoÏna je, zato nastavlja pri nas nezmoÏne ljudi iz va‰ih krajev. Vesela je, da se jih iznebi doma. ln ãe pridobi na‰ega ãloveka, ãe dobi Bo‰njaka, ki ji hoãe opravljati i‰karijotsko delo, vzame i njega v svojo sluÏbo.« Jovica se je spustil po strmem poboãju v jarek, Vilar za njim. Debeli gramoz ni drÏal teÏke stopinje, tako da sta bolj drãala nego ‰la. Iz kamenja, izpostavljenega ves dan solnãni Ïari, je puhtela toplota in zvrha jima je solnce pripekalo v tilnik. Vsa zapotena sta pridrsala v dno jarka k potoku. Do sem ni segalo solnce; osveÏujoã hlad ju je obvel. Jovica je postal, se naslonil na skalo in izpregovoril: »Gospodine Franjo, morda ve‰, kako se je vr‰ila okupacija tuzlanskega okraja —« »Vem,« mu je prestrigel besedo inÏenir, poãivajoã na kamnu in otirajoã si pot s ãela. »Saj sem sam sluÏil v diviziji generala Saparija.« Jovica je debelo pogledal nanj. »Dobro. Ako si sluÏil, ve‰. Ko je Sapari vdrugiã navalil na Tuzlo ter jo osvojil in je plevljanski mufti s svojimi Arnavti beÏal proti Zvorniku, so se vsta‰i, ki so se bili iz tuzlanskega okraja pridruÏili muftiju, razkropili na vse ‰tiri vetrove. Mnogo jih je beÏalo preko Konj-planine po stezi, na kateri sva prej stala, v pokrajino ob Drinaãi, Krivaji in pod Romanjoplanino. Tam je gospodovala Ïe va‰a vojska. Ker ji vsta‰i 399 GOSPODIN FRANJO BESeDA niso hoteli oboroÏeni priti v pest, so spotoma pometali oroÏje v hosto ali ga skrili v duplinah in jamah skalovja. Hajdi za menoj, pokaÏem ti tak‰no skrivali‰ãe!« Lezla sta nekaj ãasa kraj potoka navzdol med redkim, a bohotnim zelenjem, priraslim iz peska in gline. Na levo in desno so stale peãine, obrasle z mahom in ubornim grmiãjem; na njih so se poznali vplivi prirodnih sil: tu je deÏnica ali sneÏnica vrtala po njih in jih izmila ali jih je pa raztrgal mraz; tam trohni in se drobi med zarezami in razpokami v prst kamenje, odkru‰iv‰e se od skalnih gruã; in tu ‰iroko zija razpoãena skala, kakor bi podzemeljski zmaj odpiral Ïrelo in vdihoval zrak; in visoko gori mora leÏati na nekak‰nem obronku ali pomolu majhna leha rodovitne zemlje, vsa prerasla z zeli‰ãjem, ki se od zdolaj zdi podobno pisanemu ‰opku, pripetemu k skali za okras. Doãim je Vilar vãasi pogledal v razsekano poboãje, ugibajoã, koliko je kra‰kega znaãaja v teh skalah, je Jovica bistro zrl v tla ter delal gaz med ‰irokimi, temno pegastimi listi pripotoãnih rastlin. Zdajci pa je postal. »Evo, tu je hodila nedavno tega ãlove‰ka noga. Tu pred nama se pozna v glini sled opanke,« je izpregovoril, odgrniv‰i z drenovko zeli‰ãje. »Tu in tam je zlomljeno soãnato stebelce. O, tu je te dni hodil prokleti Atif Sarajlija.« 400 GOSPODIN FRANJO BESeDA Vilarju se je zaãelo daniti. In hitro je povzel: »Res je hodil. Ve‰ li, tisto popoldne, ko si mi v teh samotah pravil povest svojega bednega Ïivljenja, sem ga gori s steze opazoval, kako je lezel iz tega jarka. Pod pazduho je nesel nekaj v papir ali v cunje zavitega.« Jovica se je naglo obrnil in trpko je vzbruhnil: »Glej, gospodine dragi, kako se vse to ujema!. Tega mi takrat nisi povedal, da je nekaj nesel. Torej ba‰ tisti dan! Tur‰ki pes je nesel oroÏje iz skrivali‰ãa, da ga podtakne meni in Mu‰içu. Hajdiva dalje!« InÏenir ni bil na jasnem, kako je to, da se nahaja tu sredi gozdov oroÏno skladi‰ãe, ne da bi ljudje kradli handÏarje in samopale. Jovica mu je razloÏil, da je oroÏje skril najbrÏ neki Smajo Sarajlija, ki je beÏal z vsta‰i iz Tuzle in je potem pred svojo smrtjo povedal zanj svojemu bratu Atifu. »Dolgo sem pazil na Atifa, kam hodi po handÏarje, ki jih prodaja tujcem,« je razkladal Milo‰eviç, »naposled sem ga spazil. Mimo mene, Atifa in ‰e dveh drugih nihãe ne ve za to skladi‰ãe. In ko bi vedel, vsak bi se ga ognil, ker se sedaj vsak boji oroÏja. Sicer so tudi drugod tak‰na skrivali‰ãa; baje se je nahajalo zadnje dni septembra 1878. leta po gozdih toliko stran vrÏenega oroÏja, kolikor gob. Dobri ljudje so pobrali in poskrili, kar je bilo porabnega, ker ãez sedem let vse prav pride. Kar je bilo slabega, so prostovoljno odnesli v konak.« 401 GOSPODIN FRANJO BESeDA Pri groblji nagomiljenega kamenja sta zapustila potok ter se vzpela kvi‰ku med grmovjem in trnjem. Tu in tam so bili po raztrganem poboãju vidni sledovi ãlove‰ke hoje. Jovica je ‰el ravno, Vilar je lezel malone po vseh ‰tirih. Pri‰la sta na ozko, polici podobno tori‰ãe rodovitne zemlje, ki je prej pokrivala kamenite stene in je morda ‰e le pred dobrim desetletjem, razgaliv‰i skale, zdrknila doli na tori‰ãe. Zarastlo jo je samo mlado rastlinje: trnje, borovje, resje in ostra trava. Kdor je pogledal proti vrhu razgaljene stene, je lahko spoznal, kje se je odtrgala ta gruda zemlje. ·e veã prsti in peska bi bilo pridrãalo s peãine, da ni kru‰enja zadrÏaval mogoãen borovec, ki se je, sam zase stojeã prav na robu skale, temno risal na sinjem nebosklonu in straÏil pravilni razvoj v naravi in pa ono podolgovato in nizko odprtino v skalo, pred katero sta prispela Jovica in Vilar. »Tu sva na cilju,« je rekel prvi, kaÏoã na odprtino, nad katero so liki streha visele kamenene plasti. »Tu treba luãi, drugaãe ne moreva v podzemlje.« Izza pasu je privlekel dve drobni sveãici in ju priÏgal; eno je sam nesel, drugo je dal tovari‰u. Pri vhodu sta se morala skloniti, tako nizka je bila jama. Stisnjen duh po zemlji jima je udaril v nos. Votlina se je kmalu toliko zvi‰ala, da sta stopala lahko vzravnana. Slabo sta brleli luãici v gluho temo. Vilar je posvetil v steno in jo potipal — niã vlaÏna; tudi tla so bila suha, kamenita: ‰pilja je bila kakor 402 GOSPODIN FRANJO BESeDA nala‰ã ustvarjena za oroÏarno. Obotavljajoã se in preiskujoã podzemlje, je nekoliko zaostal. Ko pa je zasli‰al iz teme krepke kletve, kakr‰ne se ne spodobijo ãloveku, ki zna na pamet katekizem in psaltir, je hitro stopil za Jovico, ki je ves razburjen govoril: »Ako je njegov Allah praviãen; mora ga pahniti v sedmo peklo. Moja skrb bo, da ga pahne ãim prej. Bru‰enih handÏarjev mi je na razpolago, kolikor hoãem, a zanj bo zadosti eden. âakaj, ti krviÏejni volk, oãi ti iztaknem, u‰esa ti populim, za tvoja ãreva te povleãem preko Konj-planine!« Votlo je donela stra‰na groÏnja pod obokom podzemlja. »Kaj pa je?« je prestra‰en vpra‰al inÏenir. »Glej, tu je leÏalo vse polno handÏarjev, pu‰k, samopalov in streliva in tu je za peklo dozoreli pes vzel, kar mi je podtaknil.« MoÏaka sta posvetila na tla, kjer so bile v kotu jame ob steni razprostrte suhe, grobo obsekane veje kot stelaÏe za oroÏje. Vilar je posvetil po vseh vejah. »Na tvojih policah niti pipca ni, kaj ‰e handÏar, samopal in tako dalje,« se je po‰alil. Bolj nego ta zatohla luknja bi ga bila zanimala hajdu‰ka ãeta s kolotoãnimi oãmi, viseãih brk, oboroÏena od nog do glave. »Vse je ukradel Atif Sarajlija,« je jeãal Jovica ter svetil po koteh. »Moral je paã domnevati, da sem ga zalezoval, ko je hodil sem po handÏarje, in da sem na‰el to 403 GOSPODIN FRANJO BESeDA skrivali‰ãe. Glej, tu leÏe ‰e cunje, ki je z njimi ãistil oroÏje, in ãrepinja z oljem —« »Kako more ukrasti, kar ni pripadalo nikomur. Vzel je zalogo, ki se je brez gospodarja valjala tukaj, ker bi ga bil sicer prehitel kdo drugi,« je ravnodu‰no menil inÏenir, pomikajoã se proti izhodu. »Prenesel jo je. O, gotovo je zapazil, da tudi jaz vem za njegovo oroÏarno, zato jo je prenesel. Zbal se je, da bi kdo zaloge, iz katere je jemal oroÏje za niãemne namene, ne pokazal zaptijam, zato jo je skril drugam. Ubil te Bog, prokleti nevernik! Slaven si v ‰vabskem taboru, a slava in propast gre ena za drugo. Kdor me je enkrat prevaril, ne bo me drugi pot.« Vilar si je oddahnil, ko sta stopila zopet pod vedro nebo in je zagledal nebe‰ko luã. »Brate, povej mi, ãemu si me povabil v to samoto?« »Hotel sem ti pojasniti vso stvar, ki si ji bil vãeraj popoldne priãa. Da je oroÏje ‰e tukaj, bi bilo mogoãe ugonobiti Atifa Sarajlijo. Lahko bi se dokazalo, da je oboje oroÏje, ono, ki so ga zaptije zaplenili, in ono, ki se je nahajalo tukaj, enega izvira in kova. To bi ‰e ne bil veljaven dokaz za njegovo krivdo, toda ko bi ti hotel priãati, da si videl ono popoldne pogana, gredoãega iz tega jarka —« »PriseÏem, da sem ga videl, tudi kuhar v Medvedjem Dolu ga je videl tisto popoldne priti od te strani. Pri404 GOSPODIN FRANJO BESeDA seÏem, da je nesel zavitek, kjer so se lahko nahajali handÏarji —« »To bo zadosten dokaz —« »Atif je zvita glava, vse bo utajil in ‰e nate bo zvalil, da si imel ti tukaj oroÏno skladi‰ãe, on pa da te je nadzoroval in ãakal ugodne prilike, ko te lahko zagrabi in ovadi.« Jovica je molãal in premi‰ljeval, zroã Vilarju naravnost v obraz. Naposled je vpra‰al: »In ti bi verjel njemu?« »Ne, Jovica. Ti si odkrit ãlovek, vse verjamem, kar hoãe‰. Samo s tvojo politiko se ne ujemam. Priãati pa hoãem z lahko vestjo zate, kakor je moja dolÏnost.« Iskrene so bile te besede, ker ob njih je mislil na Danico, kateri bi bil rad ohranil za‰ãitnika. Prepriãan je bil, da je Jovica skrben brat svoji sestri, dasi ne mara govoriti o Ïenski. »In kaj namerava‰ sedaj?« je soãutno vpra‰al. »Sedaj treba re‰iti Mu‰iça. Z oroÏniki ne maram iti, zato pojdem sam po stranskih potih z brda na brdo pa v Tuzlo. Jutri, ko se dan zazna, bom stal pred konakom. Ne bojim se. Na hercegovskih boji‰ãih sem se navadil gledati smrti v obraz, v Bosni se nisem bal razvratnih ljudi, ne sodnikov in zaptij, ne psov — kakor ve‰ —« Jovici se je pojavil v oãeh melanholiãen nasmeh, ki je rekel: Glejte, kako odloãna in neupogljiva je volja mojega gospodarja, nasmeh, ki ga vãasi zdravni‰ki izvedenci 405 GOSPODIN FRANJO BESeDA pred sodi‰ãem progla‰ajo za znak du‰ne nenormalnosti, kadar poseÏe vi‰ja moã vmes ali pa posebne okolnosti govore za osvoboditev obtoÏenca. »In sedaj se sodnikom zopet smelo zazrem v obraz,« je pristavil. »Potem pa, kar Bog da in sreãa juna‰ka! Hajdiva!« Ubrala sta povratno pot v jarek, potem po‰evno po groblji razdrobljenega skalovja, prav tam, koder je ‰el oni dan Atif Sarajlija s svojim plenom. Zasopljen se je pletel in lovil inÏenir za svojim bodrim tovari‰em. Zamislil se je vanj. Okolnost, da se je odloãil k sodi‰ãu, mu je ugajala. âital je Ïe veãkrat, kako teÏko je pri teh preprostih sinovih narave, bivajoãih pred vrati orienta, prodreti v globino njih misli in namer in da je dolgotrajna zasuÏnjenost zasadila v njih du‰e opreznost in nezaupljivost. No Jovica se ni kazal bojeãega in nezaupljivega. Imel je svoje trdovratne nazore, plaval je v svojih priljubljenih idejah, s katerimi se je odkrito pona‰al. Vilar je na‰el neko sorodnost med svojim in njegovim znaãajem. Po obeh se je vila ãrta globokega vsmiljenja, ki ju je spajala. Vedel je, da misli oni, gredoã preko planine, intenzivno o tem, kako bi pomagal, ne sebi, ampak drugim ljudem. Tudi on, Vilar, je nosil na svojih samotnih potih tak‰ne nazore v glavi. Razloãek pa je bil ta, da Jovica ni bil razsoden, doãakljiv ãlovek, da ga je gnala njegova vroãa juÏna kri naprej in se je v svoji domi‰ljavosti zana‰al na odpor z oroÏjem v roki. Jedro njegovih misli 406 GOSPODIN FRANJO BESeDA je bil odpor na vsej ãrti proti vsiljenemu in kriviãnemu redu. In to je bilo naravno, ker na Balkanu tekmujejo narodi z oroÏjem, ne kakor na zapadu, z gospodarskimi podvigi, s ‰tevilkami, ki znaãijo kapital; Vilar pa je sanjaril o tem, kako bi mirnim potom privedel svoje drvarje in kolikor mogoãe tudi druge bosenske ljudi iz njih bednega stanja do blagostanja, sicer ne do tak‰nega razvratnega nadãlove‰kega Ïivljenja, kakr‰nega uÏivajo njegovi znanci na otoku, paã pa do neke prijetne, tople udobnosti, v kateri bi se le malo ãutila peza robstva. Bal se je za Milo‰eviça. Ta ãlovek, ki pozna narod in bi mu s svojo nadarjenostjo lahko veã koristil nego sto tujcev, se pogreza vedno niÏe v odpornost. Paã se mu posreãi, prepriãati sodnike, da pravi krivec je Atif Sarajlija, toda svojih misli ne bo znal kontrolirati, pri zagovoru jih na dlani poda sodnikom, ki bodo smatrali njegovo prepriãanje za nevarno novoustanovljenemu redu in ga zato lahko do popolne pomiritve deÏele pridrÏe v zaporu. Ko sta pri‰la na zloÏno stezico, sta zopet izpregovorila. Jovica je vpra‰al: »Ali nisi ozlovoljen, da te pokliãejo zaradi mene k sodi‰ãu?« »Ako povem resnico, kaj mi morejo?« »Mene smatrajo za agitatorja in oãitali ti bodo, da obãuje‰ s tak‰nim ãlovekom. ·e nevarnej‰e bo obãevanje z menoj, kadar postanem poleg agitatorja ‰e ma‰ãevalec. Ako Ïene Atif Sarajlija svoje ma‰ãevanje do skraj407 GOSPODIN FRANJO BESeDA nosti, se tudi jaz lahko posvetim z osveto. Ko opravim svojo stvar pri sodi‰ãu, ga poi‰ãem v planini. Zagrabim ga za vrat, ko pojde za svojim niãemnim poslom, zalotim in zadavim ga, kleãeãega v travi in klanjajoãega se ob zarji proti Meki. Mera njegovih zloãinov je polna.« Vilar je odmajal z glavo rekoã: »Ni lahko meriti Ïivemu volku rep in mu ‰teti zobe.« »Pravijo sicer: Ako se hoãe‰ osvetiti Turãinu, prosi Boga, da ga najde‰ pijanega. A jaz mu treznemu upihnem luã Ïivljenja in ko bi imel sto handÏarjev za pasom.« »Ne ubijaj, prijatelj! TeÏko je ãloveku do smrti, ãe si zloãin na ramo naprti. Premisli dobro, na kak‰no pot bi za‰el —« »Kdor dolgo misli, malo dela.« »Poslu‰aj me, ki ti Ïelim dobro.« »Slabo je zanj, ki vsakega poslu‰a.« »·e slab‰e je za tistega, ki ne poslu‰a nikogar. Pomisli, da nisi sam na svetu. Sestro ima‰ —« Jovica je postal, se obrnil in tako presunljivo je pogledal na Vilarja, da ta prvi hip ni vedel, ali mu oni oãita njegovo naklonjenost Danici ali ga hoãe samo opomniti, da ni vredno govoriti o Ïenski. »Res — Danico imam rad,« je rekel. »Ona je povsem nedolÏna. Mnogo je nedolÏnih ljudi, ki trpe po krivem in se ne morejo braniti. Glej, za zatirane ljudi bi plakal, plakal bi za Mu‰iça, 408 GOSPODIN FRANJO BESeDA ko bi bilo kaj solz v mojih oãeh. Ko se vrne, naj ti pove, koliko je on prestal v svojem bednem Ïivlienju. Plakal bi za sestro, ko bi solze ganile trde ljudi. Treba nam zopet prijeti za pu‰ko in handÏar. Ne potraja dolgo in zopet se bodo glasile bojne pesmi po hercegovskih gorah. Stojan Kovaãeviç Ïe zbira vsta‰ke ãete, da naredi konec na‰i sramoti.« »Stojan Kovaãeviç ne bo mogel odoleti premoãi, in ko bi ‰li z njim vsi moÏje, kar jih je od Drine do morja,« je hitro in s poudarkom povzel inÏenir, videã, da je oni za‰el v svoj deklamatorski in agitatorski ton. »Ako ne poginemo v boju, zadu‰imo se v suÏnjosti. âe se utopim v morju ali v potoku, oboje je enako.« »In kaj naj poãne tvoja sestra sama na svetu?« je oprezno vpra‰al Vilar z glasom, ki se je tresel. Jovica ni izgre‰il njegove razburjenosti. Z izku‰ajoãim pogledom mu je zrl v obraz rekoã: »Najde se dober ãlovek, ki poskrbi zanjo, ki jo bo branil Bierkopfa, Atifa in podobnih neãistnikov. Sicer pa — kar ji je usojeno.« Te besede so Vilarja nekoliko zme‰ale; ni vedel, kako naj si jih razloÏi: ali smatra njega za tistega dobrega ãloveka, ki poskrbi za Danico, ali ga ‰teje k neãistnikom? V poslednjem njegovem stavku je videl kos brezsrãnega iztoãnega fatalizma. »Torej ti misli‰, da je Ïenski usojeno?« je vpra‰al. 409 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Îenski je usojeno, mo‰ki si dela svojo usodo sam,« je odgovoril Milo‰eviç ter mahnil s palico po grmovju. »Hajdiva, gospodine Franjo! Dolga je moja pot in mudi se mi, da ãim prej razbremenim Mu‰iça, zbri‰em z njega sum in ga kot najbolj‰ega Daniãinega za‰ãitnika po‰ljem v Piliç nazaj.« Molãe sta ‰la navzdol. Pri neki drãi se je Jovica zopet ustavil. »Tu opravim svojo veãerjo, potem gre moja pot v stran preko hoste.« Vilar je mislil, da privleãe tovari‰ izza pasa kos kruha in sira, sede in poveãerja, toda kaludjer se je okrenil k trnju, ki je ob stezi preprezalo grmovje in je bilo polno zrelih ostroÏnic. Zaãel je trgati ãrne jagode in jesti. »Slabo, hajdu‰ko veãerjo ima‰, brate,« je rekel inÏenir. »Ni ba‰ najbolja,« je ravnodu‰no odgovoril. Hipoma se je prevrnila njegova misel k veliki Ïaloigri naroda in iz »Gorskega venca« je zadeklamiral: »O prokleta kosovska veãerja —« Gledal ga je Vilar, kako je obiral in zobal jagode. Zamislil se je vanj. Ta ãlovek je bil toliko preprost in primitiven, kar se tiãe telesnih potreb‰ãin, kolikor je bil vzvi‰en, kar se tiãe znaãajnosti. Ni ga ‰e oblizala ona kultura, ki nas je tako globoko pogreznila v bojeãnost in hlapãevstvo, pijanost ni skrhala njegove jeklene volje, poÏre‰nost ga ni potopila v brezznaãajnost. Visoko je dvi410 GOSPODIN FRANJO BESeDA gal glavo iz tope druhali. »Bujna glava si, Jovica, obãudujem te. Veliko je tvoje sovra‰tvo, pa tudi krivda tvojih preganjalcev je velika. Jokal bi se zate, ko bi solze kaj koristile.« »V kakr‰nem kolu se nahajam, tako moram tudi igrati.« Zopet sta molãala. Vilar je pogledal na uro. Ker je bilo Ïe pozno in skrajnji ãas, da pohiti pri belem dnevu v dolino, se je poslovil. »Jovica, da se Ïiva in zdrava zopet vidiva!« je mehko rekel za slovo. Kaludjer se je obrnil in mu podal roko. »Bog ve, kaj je za koga. On ne plaãuje vsako soboto, toda pride dan, ko nagradi tvoje po‰tenje. Sreãa naj hodi s teboj, gospodine Franjo!« Skloniv‰i se zopet k grmovju, je zagonetno pristavil: »·koda je umreti in muãno je Ïiveti. Toda vsake muke je kdaj konec, sramote pa nikdar.« Vilar je pohitel v dolino. 411 BESeDA GOSPODIN FRANJO 27. · tiri dni pozneje je ‰el po kosilu zopet v han. Svoje stvari je Ïe uredil in oddal Bierkopfu. Ni vedel, kaj narediti s poslednjim popoldnevom pred odhodom v Tuzlo, zato je ‰el v han. Tako je namreã sam v sebi upraviãeval svojo pot, ker se je ‰e vedno bal, priznati si vso resnico. Gredoã ob Oskovi, je kraj poti videl v travi nekaj lepih zrelih jabolk. Ob robu go‰ãave je stala jablana, ki se je ‰ibila pod rdeãerumenim sadom. Drevo ni bilo cepljeno, no sad njegov se je zdel Ïlahten. Pobral je jabolko, ga razkrojil in pokusil. Krhelj je bil kiselkast, skoraj vkup je vlekel ustnici, toda za Ïejo in osnaÏenje ust je bil dober. Pomlajen bi imel izboren okus. ·e en sad je pobral in ga vtaknil v Ïep. Danes je bil prav Ïidane volje. Na neprijetnosti, ki so zadele Mu‰iça in Jovico, je Ïe pozabil, sitnega pisarskega posla se je za ‰est tednov tudi Ïe iznebil, sedaj bo v Tuzli pokazal svoje stavbno znanje. Misli o tem so ga spravile v veselo razpoloÏenje. Zarana si je na vse zgodaj pel, seveda ko je bil gozdar Ïe od‰el iz kolibe; dopoldne ga je sãegetalo toliko ãasa v goltanec, da je zaãel naposled na ves glas deklamirati »Krst pri Savici«. Tudi 412 GOSPODIN FRANJO BESeDA popoldne ga in zapustila dobrovoljnost. Stopiv‰ega pod pristre‰je hana, kjer je ‰ivala Danica in je Vazko drobil suhe veje, ga je tako zalomila pre‰erna radost, da bi bil po naãinu dobrovoljnih slovenskih mamic najraj‰i prijel Danico za nosek in jo vpra‰al: »Ali je Pero Ïe doma?« Pa tega ni storil, ker je na prvi pogled zapazil, da kraljuje pri obeh osebicah globoka resnost. Deklica je vzela s stolãka, ki je stal pred njo, klobãiãe raznobarvnih niti ter jih poloÏila v svoje naroãje. To je smatral za znamenje, da je stolãek pripravljen zanj. Prenesel ga je na mesto, ki se je nahajalo sredi med ognji‰ãem, improviziranim na tleh, in med Danico. Sedel je. Nemudoma je pritekel Vazko, razgrnil pepel, naloÏil gorivo in zaãel pihati v Ïivo oglje. »Ali sta prodala danes Ïe dosti kave?« je vpra‰al Vilar, obrnjen k deklici. Pogledala je nanj z vso tisto melanholijo, ki jo je bil vãasi videl v oãeh njenega brata. Zdela se mu je bolj zaupna in manj pla‰ljiva nego drugikrat. Zanjo je odgovoril Vazko: »Prodala sva nekaj.« »Komu?« »Bili so tu zaptije —« »Zaptije?« je ponovil Vilar. »Kaj so iskali?« „ Deãek je skomizgnil z ramo, ãe‰: Kdo ve? âez hip je rekel: »In Drljaãka je bila tukaj. V mlin je pri‰la po moko in je posedela.« 413 GOSPODIN FRANJO BESeDA Zaplapolal je slab ogenj in zapihal tenak in prozoren dim iz sebe. Vilar je odmaknil svoj stolãek za dve pedi dalje od ognja. Pomislil je o rev‰ãmi teh dveh osebic in o bosenski bedi sploh. Vse tukaj lenari, pa ljudje tega niso sami krivi, ampak tisti, ki so jim vladali in jim vladajo. Njih dolÏnost bi bila, da skrbe za poduk, za ‰ole, kar privede po dolgi poti do delavnosti in blagostanja. Danici ni oãital lenobe, saj jo je na‰el vselej pri delu, a Vazko naj bi hodil v ‰olo, ãeprav v primitivno Milo‰eviçevo; bolj‰a je bila nego niã in veã bi mu koristila nego ta borna prodaja kave. Ogenj se je vedno bolj razlizaval ter puhal, in Vilar se mu je iznova umaknil za toliko, da je sedel Ïe ramo ob rami poleg Danice. »Kaj je s Perom? Ali ‰e ni pri‰el?« jo je neÏno vpra‰al. »Ne,« je odgovorila tiho in se sklonila k ‰ivanju. »Pero kmalu pride, za to sem ti porok. Jutri pojdem v Tuzlo in onda — kar Bog da. Za tvojega brata hoãem priãati tako, da zaradi tistega oroÏja ne ostane nikak‰nega suma veã na njem. Ako se s kak‰no nepremi‰ljeno besedo sam ne zaplete kakorsibodi v mreÏo, onda ga morajo v kratkem izpustiti. Resnica je, da je sedaj toliko zakonov v Bosni, stari tur‰ki so in novi avstrijski, da preko njih pravice niti videti ne moremo, a ‰e je pravica na svetu, le to je, da spi vãasi. A jaz jo hoãem probuditi, kakor sem jo potresel gori v Konj-planini — bog414 GOSPODIN FRANJO BESeDA me!« Pri poslednji besedi je, zadovoljen s svojim delovanjem in svojo zgovornostjo, pritrknil z glavo. Pri‰el je bil itak Ïe z dobrovoljnostjo v srcu sem, vrhutega pa ga je sedaj ‰e bliÏina krasne deklice tako prevzela, da so mu proti njegovi navadi v obilni meri tekle besede. Tak‰no blebetanje ugaja vsaki Ïenski in tudi mlade neizku‰ene Srbkinje se je prijelo. Zahvalila ga. je z jasnim, dolgim in presunljivim pogledom, ki je zelo pogrel Vilarja. »·e Ïe prijemlje, se Ïe udomaãuje,« je banalno mislil. ,Ljubi me kakor oãi v glavi.’ In razveselil se je tega odkritja, ki ima zmoÏnost stopnjevanja in se pri eni zaljubljeni dvojici lahko tisoãkrat ponavlja. V tak‰nih nedolÏnih odkritjih se vr‰i ves proces takozvane ljubezenske sreãe. Vazko je prinesel kavo in inÏenir je izvrnil prvo skodelico. Segel je v Ïep po duhanu. Tedaj je otipal jabolko. »Spotoma sem pobral ta lepi sad, glej, Danica! Kako je sveÏ, nikjer naãet!« Vrtel je jabolko med prsti. »Zate sem pobral. Hoãe‰ li?« Govoril je deloma neresnico, zakaj namenoma za deklico ni vtaknil jabolka v Ïep. Toda ona mu je vse verjela. Verjela je v njegovo dobro srce, smatrala ga je za vsegamogoãnega ãloveka, ki bo opral in re‰il Mu‰iça in Jovico, verjela, da tiãi v izroãitvi tega jabolka poseben pomen. V vroãem navalu krvi je vsa preseneãena segla po sadu in z dvema prstoma prijela zanj. No Vilar ni hotel precej izpustiti. S svojim kazalcem je pritisnil njen palec k jabolku. Tako sta nekaj hipov drÏa415 GOSPODIN FRANJO BESeDA la za nevarni sad, ki ga je bil Bog prepovedal prvima zemljanoma v raju. In zroã v njegov od strasti izpremenjeni obraz, si je deklica mislila: ,Ljubi me kakor svoje oãi v glavi.’ Pri‰el je i njej ãas odkritja in spoznanja. Dobiv‰i jabolko v svojo oblast, si ga je poloÏila v nedrja in globoko je nanje povesila glavo. Umni Vazko je vse videl, kaj se godi. Vedel je, ãesar ni vedel Vilar, namreã da pomeni to nekaj posebnega, ako poda mladeniã deklici jabolko. Kakor Daniãino tako je Vazkovo otoÏnost pregnal gospodin Franjo s prijaznostjo in prikupljivostjo. In hitro se je deãek vÏivel v vlogo zvodnika. »Oj, gospodine Franjo, ve‰ li, kaj se je zgodilo v Piliçu?« je Ïivahno vpra‰al, ko je natakal kavo v findjan, ki mu ga je oni podstavil pod bakreni lonãek. InÏenirju je od pravkar odigranega ljubezenskega dueta toliko zastala sapa, da ni odgovoril na vpra‰anje, paã pa je ‰inil z glavo kvi‰ku in debelo se je zazrl v deãka, siloma skrivajoã valovanje krvi. Vazko je tolmaãil njegovo ponarejeno strmenje za radovednost, zato je pohitel: »Glej, gospodine Franjo, Luka Brnjavãiç je ugrabil Luco in jo odvedel na svoj dom v Moranãane. Drljaãka je pravila. Eto, gospodine Franjo!« Iznebiv‰i se vaÏne novice, je cmaknil z ustnicama in potresel glavo. 416 GOSPODIN FRANJO BESeDA Vilar bi bil rad zvedel, kako se je vr‰ila ugrabitev Luce Drljaãke. »Kaj je pravila Drljaãka?« je hitro vpra‰al, me‰aje kavo. »Eto, Luka je ugrabil Luco in jo privedel boso in gologlavo v Moranãane. V nedeljo sta tukaj ‰e kolo igrala in tisti veãer jo je vzel in vso noã sta hodila na njegov dom. Venãati se hoãe z njo. Toda mati Drljaãka ni zadovoljna s tem, ker drug Ïenin iz Ljubaãe bi rad dobil Luco. Tudi je ta Ïenin potro‰il Ïe dvajset dukatov za razliãne darove, ki jih je kupil dekletu. Pa mladi Brnjavãiç in njegov oãe nikakor noãeta pustiti Luce iz hi‰e, raj‰i sama po‰ljeta Drljaãki kravo. Zdaj se pogajajo zanjo.« »Ali za kravo?« je vpra‰al Vilar, gladeã si bradico, zvisoka in s tak‰no ljubeznivo nasme‰ljivostjo, da je probudil Danico iz njenih sladkih sanj: v burnem in tihem smehu se je tresla njena glava nad ‰ivanjem. »Jok — za Luco se pogajajo,« je malo glasneje poudaril Vazko, razÏaljen, ker ga noãejo razumeti. »Poãakaj, Vazko, zadnjiã pri kolu si malo drugaãe pravil. Rekel si, da stari Brnjavãiç brez dveh volov ne mara Luce v hi‰o, danes pa pravi‰, da ponuja za Luco kravo. Kaj je torej prav? Rad bi vedel, ali moram kupiti, preden se oÏenim, vola in kravo in par koz, ali dobim tak‰ne Ïivali z nevesto v hi‰o.« Vazko se je pokazal nekoliko zme‰anega v svojem zvodni‰kem poslu. âez hip je odgovoril: »Tebi ni treba 417 GOSPODIN FRANJO BESeDA kupovati Ïivine, ti ima‰ polno omaro Ïoltih dukatov. Tako je, kakor pravim danes. Vãasi ima ãlovek istino v glavi, a nehote pride na jezik narobe. Lahko se je pa stari Brnjavãiç Ïe tudi premislil.« »No — kako so se pogodili naposled za Luco?« »·li so k fratru v Tuzlo —« »Kaj so katoliki?« »Brnjavãiçi in Drljaãe so katoliki. ·li so k fratru v Tuzlo, pa ta je rekel, da stvari on ne more razsoditi, a pisal bo svojemu metropolitu v Sarajevo, in dokler ne pride odgovor, naj poãakajo. Toda Brnjavãiça s tem nista bila zadovoljna in sta ‰la k fratru v Moranãane. Dva dneva sta Ïe pretekla, pa niã odgovora ‰e ni pri‰lo od Luke. Gotovo ni fratra doma.« Dalje je deãek pravil, da bo pilav, kako prijetno je na pilavu, da dva dni pijejo vino in ‰eãerli-‰erbet, igrajo na tambure in gusle, pritrkavajo na boben, prepevajo, brijejo norce in igrajo kolo, da pojde vse na konjih v Moranãane v cerkev, Ïenske okra‰ene s stotinami dukatov, na ãelu vojvoda s praporom, ob strani pa bo skakal na‰emljeni ãajo, vikajoã: Ma‰ala! Ma‰ala! Vilar ni do piãice verjel, kar je sli‰al, zlasti glede dukatov je dvomil. Vedel je, da rabi Bo‰njak v svojem pestrem pripovedovanju pretirana ‰tevila; iz narodne pesmi ãrpa svoje mi‰ljenje kakor verni kristjan iz evangelijev; narodna pesem pa je prisodila dosti pretiranosti pestre418 GOSPODIN FRANJO BESeDA mu Ïivljenju davnih ãasov. Iz deãkovega oÏivljenega pripovedovanja je sklepal, da mu hoãe radi Danice namenoma naslikati sladkosti in radosti svatovanja, da bi ga ãim prej ujel v mreÏo svojega premetenega zvodni‰tva. Vazko je s svojim vedenjem kazal prepriãanje, da je popolnoma dosegel svoj namen. Po vsem licu se mu je razlil izraz veselja, ker v duhu se je Ïe videl med ,kiçenimi svatovi’, kjer se smeje razposajenemu norcu. Tudi Danica je vsa oÏivela: dvignila je glavo ter poloÏila desnico na jabolko v nedrjih; liki zarja so zasijale njene oãi, smejali sta se njeni rdeãi ustnici, kakor da so pravkar okusili iz ãa‰e ‰eãerli/‰erbeta. »Kje si doma, gospodine Franjo?« je vpra‰al deãek. Rad bi bil zvedel, odkod pride tak‰na sreãa njegovi prijateljici. »Onkraj Save pod visokimi planinami,« je suho odgovoril inÏenir, hoteã opozoriti deãka, da ãloveku, ki je onkraj Save doma, ni tako lahko napraviti svatovanja s hercegovsko deklico. A neka radost je polnila njegovo du‰o. ,Rad vaju imam oba,’ si je mislil, ,ker veã zabave imam z vama nego s celim krdelom puste in o‰abne tuzlanske druÏbe. Naj se valja ona druÏba v obilnosti, razko‰ju in pre‰estnosti, jaz ne silim vanjo: moje misli ostanejo tukaj pri tej krasni in nedolÏni deklici. Bog ve, morda se kdaj uresniãijo Vazkove sanje. Vse je mogoãe na svetu! Ma‰ala! Ma‰ala!’ 419 GOSPODIN FRANJO BESeDA In tuzlanska druÏba je bila Ïe na pohodu. Vazko je ãepel na tleh ter spiral in otiral findjane in Ïliãice, no zdajci je ‰inil kvi‰ku, kakor bi ga bil piãil gad, ter pazno vlekel na uho. »Sli‰i‰, gospodine Franjo!« je viknil. »Vozovi drdrajo po poti in konjska kopita peketajo.« Tudi deklica se je vznemirila. Vilar je nastavil uho, toda niãesar ni sli‰al. Deãek je stekel na pot, postal hip, potem se je vrnil. »Dva voza gospode se pelje in za njima jaha druga gospoda,« je rekel ter hitel prilagati draãja na ogenj. âez dve minuti sta se pred hanom ustavila dva preprosta voziãa, zapreÏena z majhnimi bosenskimi konjiãi. Na prvem vozu je Vilar zagledal voja‰kega avditorja majorja Lisinskega, z mastjo zalitega, rdeãeliãnega gospoda, in naãelnika pl. Pesterja, na drugem je sedela Bajiçeva mati in poleg nje stotnik Hvalibogovski. Zadi so se ustavili Bajiç in njegova soproga, Katica ter ãastniki pl. Merks, Buzduga in Mik; vsi ti so bili na konjih. »O, ga Ïe imamo, ki ga i‰ãemo,« je zavpil avditor Lisinski ter Ïe z voza mahal Vilarju v pozdrav. InÏenir je pozdravljajoã dvignil ãepico in tekel pomagat Bajiçevi materi z voza. »Glejte me, gospod inÏenir, ker sami noãete k nam, pridem pa jaz k vam. âe gora noãe k proroku, mora pa prorok k gori. Nisem se bala dolge poti —« je izpregovorila stara dama, Ïivahno udarila v podstavljeno Vilarje- 420 GOSPODIN FRANJO BESeDA vo desnico in jo iskreno potresla. Pritisnil je poljub na njeno velo roko. »Me zelo veseli, milostiva, zelo veseli —« je zatrjeval Vilar, ves preseneãen po tolikem in tako nenadnem posetu. »Kaj ne, koliko nas je,« je rekel Hvalibogovski ter molel ãez starkini koleni desnico inÏenirju. Ta se je priklonil, potem je zavihtel s ãepico in kliknil na vseznanje: »Dobro do‰li, gospoda! Srãno pozdravljeni pod Konjplanino!« Odzvali so se mu prijazni pozdravi od vseh strani. »Gospoda!« je kliknil Lisinski, ‰e stojeã na vozu. »Tu je prvi akt mojega delovanja. Stopimo na vulkanska tla zloglasne Konj-planine!« ,Aha — preiskava zaradi oroÏja!’ je pomislil Vilar. »Ali smo Ïe na planini?« je vpra‰ala stara gospa, ki je, opiraje se ob inÏenirjevo ramo in podprta z njegovo roko, lezla z voza. »Pod planino ste Ïe, milostiva. Do drvarske kolonije imamo dobre pol ure voÏnje. Pe‰ je urica. Gotovo vas je utrudila voÏnja —« »Vsa sem razbita in raztresena.« »I jaz sem ves iztrkan in otrpel, psiakrev!« je toÏil Hvalibogovski, ki se je skobalil na drugi strani z voza. »Daleã je do va‰e pu‰ãave. Torej ‰e ni konãana voÏnja?« 421 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Dovolita, da pozdravim i ostalo gospodo,« je poprosil inÏenir. Hitel je k naãelniku in Lisinskemu, ki sta zabavljala, da sta vsa zlomljena in izmozgana. Potem je tekel k jahalcem in se poklonil vsem po vrsti. ,Kakor glumaã na odru ali tisti na‰emljeni ãajo moram skakati od enega do drugega’ — mu je ‰inilo v glavo, preden je izrekel pomasljene besede: »Jako ste me razveselili, gospoda!« »Oh, kako sem trudna!« mu je rekla gospa Ljubica s sladkim vzdihom, kakor bi ga prosila, naj ji dovoli, da poãije v njegovem naroãju. Kako krasna se je kazala v svoji utrujenosti! Lahne temne proge, leÏeãe pod njenimi oãmi in prehajajoãe pri notranjih oãesnih kotih v vi‰njevkasto, so povi‰evale njeno lepoto. Neka tajna skrb je mraãila njen izraziti pogled. Vilar se je odvrnil, ko se je ta pogled uprl v ono smer, kjer je poleg prvega voza stal pl. Pester. »Zdravstvujte, gospod inÏenir!« je zaklicala Katica, ki je sedela ‰e na konju; Ïelela je, da si jo ogleda Vilar, ker veãkrat je Ïe sli‰ala pohvalo in prepriãana je bila, da uãinkujejo njene telesne forme ba‰ na konju zmagovalno. Vilar je skoãil k njej, stisniv‰i mimogrede Bajiçevo desnico. »Ali nisem izpolnila obljube, da vas posetim pod Konj-planino? Glejte, da znam biti moÏ-beseda. Kar sem 422 GOSPODIN FRANJO BESeDA kdaj obljubila, vse sem ‰e izvr‰ila.« Zavrnila je konja v stran, mamljivo zroã na inÏenirja. »Prekrasno, preljubeznivo! Me neskonãno veseli!« je kliknil, pri ãemer bi se bil malone vgriznil v jezik. Pozdravil je vse tri ãastnike, ki so bili Ïe privezali svoje konje k drevju. »Gospica Katica je izborna jahalka, Amazonka,« se je oglasil pl. Merks, ki je z desnico prijel Katiãinega konja za uzdo, levico pa ji je podal, na kar je lahno skoãila na tla. »Gospica, vi ste vsa razgreta. Pot je dolga in vroãina neznosna. Ali bi ne ugajal kak‰en jopiã, da se ne prehladite!« je svetoval Buzduga. ·ejk je iztegnjenega jezika legel poleg svojega gospodarja na pot ter meÏikajoã kimal z glavo. »Lepa hvala, ni treba, nisem preveã vroãa in prav niã trudna,« je odvrnila Katica, popravljajoã si kostanjeve lase, ki so podobni svitkom razãesane volne frleli izpod jahalskega klobuka. Prijela je za pahljaão, viseão ob boku, ter si pahljala hlad v razÏarjeno lice. Kazalo se je, da se zanima samo za inÏenirja, le vanj je upirala poglede, pokazalo pa se je tudi, da se ji Vilar namenoma umika. Po kratkih pozdravnih besedah, naslovljenih na poroãnika Mika, je stopil k Bajiçu, ki je stal s starej‰o gospodo pri vozeh. Tedaj je tudi Katica s ãastniki ‰la za njim. Mika je poskrbelo, kaj bodo jedli in pili v tej pu‰ãavi. 423 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Skozi steklo bo‰ lizal med, e-e,« je v sladkotnem smehu rekel pl. Merks. »·e tega ne dobi. âakajte, gospod poroãnik, danes boste stradali, izvzem‰i sluãaj, da si sami nalovite postrvi in si jih napravite,« je zaÏgolela Katica ter stopila na Mikovo stran, videã, da se je ogiblje Vilar. »DrÏal se bom tu-le gospoda inÏenirja in ni vraga, da bi ne izhajal dobro. On ima v zalogi ÏiveÏa za dve bateriji. Kaj ni res, gospod vojni tovari‰?« »Za ÏiveÏ ni treba skrbeti, le z leÏi‰ãem bo slaba,« je rekel Vilar in lahno zaka‰ljal. Îelel si je daleã proã od te puhle druÏbe. »Z ÏiveÏem lahko postreÏeva z gospodom Bierkopfom, kateremu sem oddal precej‰njo zalogo. Od danes naprej gospodari zopet gozdar. Strada in glada ne bo pod Konj-planino.« »Na zalogo se naroãim jaz. Îivio âumurpa‰a! Jaz sem preskrbljen, a vi glejte!« je rekel Mik in pokrilil s prsti Katici pred nosom, za kar je dobil s pahljaão po roki. »Da ne pozabim, gospod inÏenir, general mi je naroãil, naj vas opozorim na jalski most. Gradivo je napeljano,« je skozi nos izpustil pl. Merks. »Vi morate precej jutri z nami!« je z izredno ljubeznivo mimiko ukazala Katica. »General hoãe imeti svoj most in vi morate nanj z dletom vrezati njegovo ime in letnico zgradbe.« 424 GOSPODIN FRANJO BESeDA InÏenirja ta ukaz ni omamil; izrazil je na licu skrajnjo vdanost, toda nala‰ã ni hotel Ïe jutri v Tuzlo, ãeprav je bil Ïe vse tako uredil, da odpotuje jutri. »Pojutr‰njem se odpeljem,« je rekel ter se izgovoril s posli, ki jih mora opraviti ‰e jutri. Raj‰i se popelje pojutr‰njem sam, itak se zadosti naje teh pustih in praznih ljudi, s katerimi se mora ukvarjati danes in jutri. »Prosil vas bom, gospod inÏenir, da greste jutri dopoldne z menoj na Konj-planino in mi pokaÏete tisto jamo, kjer se je nahajalo skrivali‰ãe oroÏja. Jaz sem namreã uradno tukaj in vi, gospod inÏenir, ste takorekoã vaÏna oseba, oziroma priãa v mojih protokolih,« je govoril avditor Lisinski, obrnjen k Vilarju in priljudno se klanjajoã. »Dobro, dobro,« je odgovoril inÏenir ter se priklonil. Danico je zanimalo, kdo je pri‰el. Nekaj neprijetnega ji je leglo na du‰o, ko je v druÏbi spoznala Katico. Dokler so gostje stali pred hanom, je veãkrat dvignila glavo in skrivaj pogledala nanje, posebno ni mogla odoleti Ïelji, da bi spoznala odno‰aje med gospodinom Franjem in Katico. Ko jo je bil njen brat privedel s Cetinja v Tuzlo, jo je nastanil pri Bajiçevih, ker stara gospa je sama Ïelela, naj ostane Danica pri njej in izpopolni svojo izomiko. Jovica je bil tega predloga vesel. Prvikrat, ko je Danica zagledala Katico, je ostrmela ob njeni lepoti. Kakor izpre425 GOSPODIN FRANJO BESeDA menjena v stolb, je takrat obstala pred njo in ni mogla odvrniti pogleda od tolike luãi. Nadarjena v obilni meri s ãutom za harmoniãno lepoto, jo je obãudovala, kjerkoli jo je na‰la: na ãloveku, na obleki, na cveticah, na Ïivali, sploh na vsem stvarstvu. In vpra‰ala se je takrat: ,Moj Bog, ali imajo ·vabi tak‰ne krasotice?’ Podobna misel pa je vstala tedaj tudi Katici: ,Kako krasna deklica, ko bi nosila na‰o obleko in bi bila po na‰e izobraÏena! Je li mogoãe, da so Hercegovke tako lepe?’ In zavist se je pojavila v njeni du‰i. Sodila je vse po vnanjosti: Ïenske po plemenitih oblikah stasa in obleke, mo‰ke po prikupljivih besedah, manirah in uniformah. Prvi dan sta Ïiveli v polni harmoniji. Ko pa je Katica spoznala njeno preprostost, nedolÏnost in skromnost, se je Ïe drugi dan odvrnila od nje in jo zaãela sovraÏiti zaradi ãednosti, ki jih sama ni imela. Tudi gospa Ljubica je stala svoji sestri ob strani in jo podpirala, ko sta sklenili, vcepiti nedolÏni deklici svoje nazore, jo po svoje izobraziti. Molãljivi Danici je nastalo pravo peklo v Bajiçevi hi‰i in ãez pet dni je zbeÏala k svojemu bratu v Piliç. Tega se je sedaj spomnila in uÏalilo jo je, ko je videla, da se gospodin Franjo priklanja Katici. Kamen ji je legel na srce, po hrbtu so ji zamrgoleli mravljinci. Povesila je glavo, ‰ivanje ji je zastalo, poloÏila je roko na jabolko v nedrih. Izobilje sreãe se je mahoma izpremenilo v nesreão. IzteÏka je zadrÏevala jok v grlu. 426 GOSPODIN FRANJO BESeDA Razen Bajiçeve matere so se napotili vsi izletniki z Vilarjem vred k Oskovi, da ogledajo skalovito strugo in malenkostni mlin, ki je dolgoãasno ragljal v globini. Stara majka je stopila pod pristre‰je. Spoznav‰i deklico, je zakrilila z rokama in vzkliknila: »O Danica, du‰a moja draga, udobno bi ti bilo pri meni, a tako mora‰ Ïiveti v tak‰nem odljudnem kraju, ki nikakor ni primeren zate.« Govorila je iskreno in z milo prizanesljivostjo. Sklonila se je k njej, jo pritegnila na svoje prsi in jo zaãela objemati. Danico so polile solze, stara gospa jih je smatrala za posledico ginjenosti ob nenadnem svidenju in rahlih oãitkih. ,Kesa se revica, ker je zapustila na‰ dom,’ si je mislila in precej je tolaÏilno rekla: »Niã ne maraj, Danica, gotovo se najde priloÏnost, da te spravim v kak‰no primerno sluÏbo, ãe ne v Tuzli, pa onkraj Drine ali Save. Vedno premi‰ljujem o tem. Sedaj si osamela in je skrajnji ãas, da gre‰ odtod.« Danica je iznova zaihtela. »Ne plakaj, dragica! Jovica se gotovo povrne, toda ti vendar ne more‰ za veãno ostati tukaj. Spravim te kam na ugodno mesto in sãasoma, ako Bog da, pride tudi moÏitev na vrsto. Nisem mislila, da si tako vzrastla.« Stiskala jo je k sebi in poljubljala na oãi in usta. Saj je bila Danica hãi njene sestriãne in moãno podobna njeni srãni prijateljici izza mladih let! Med stiskanjem je nanesel sluãaj, da je padlo Danici jabolko iz nedrij in se za427 GOSPODIN FRANJO BESeDA trkljalo proti Vazku, ki je ãepel ob ognju, priãakujoã ukazov gospode. Deãek je pobral jabolko in ga podal deklici, rekoã: »Pazi na ta sad! Nikdar veã ne poloÏi solnce take zaloge sreãe pred tvoj prag. Kaj bi rekel gospodin Franjo, ko bi vedel?« Deklica je hlastno segla po jabolku in ga vtaknila globlje v nedrja. Na gospejno vpra‰anje, kdo ji je dal jabolko, je poloÏila zasolzelo lice na njeno ramo in niãesar ni odgovorila. Odzval pa se je Vazko: »Gospodin Franjo ji ga je prinesel in podaril.« »Kdo je ta gospodin Franjo?« je vpra‰ala gospa, boÏajoã Daniãino glavo. »To je oni gospodin, ki je pri‰el pred kratkim sem, oni mladi in lepi gospodin,« je vaÏno razloÏil deãek. »Car ãastiti sam ga je poslal, da postriÏe peroti vsem nasilnikom. Birkov je pod njegovo oblastjo in Atif Sarajlija in vsi drvarji. In on deli carsko milost po pravu.« »To je tisti gospodin, ki je sedel pravkar na tem stolcu in pil kavo — gospodin inÏenir?« je ãudeã se vpra‰ala gospa. »Delavci mu pravijo tudi Ïelir. Tisti je dal Danici jabolko.« Gospe se je zasvetilo v glavi. »Sedi, moja dragica, in poslu‰aj me!« je rekla ter neÏno odvrnila deklico, da je zopet sedla, in sama se je spustila na stolãek, na katerem 428 GOSPODIN FRANJO BESeDA je pred kratkim poãival Vilar. V roke je vzela Daniãino levico in nadaljevala: »V moji misli je vse jasno, dete milo. Ta gospodin Franjo je sama dobrota in ljubeznjivost. Poznam ga osebno in dosti sem Ïe sli‰ala o njem, po ãemer sodim o njegovem po‰tenju. Toda to se mi zdi brezpomembno, da ti je podaril jabolko. Sad ti je dal, ker ni vedel, kaj to pomeni. Pri‰el je z onkraj Save, ni Srb in ne pozna ‰e na‰ih obiãajev. Prav tako ti lahko podari pest le‰nikov, kadar bodo dozoreli, ne da bi mislil o ãem vaÏnem. On ni kriv, ãe ti je zme‰al glavo. Ne smatraj vsake ljube, prilizljive besede za pristno zlato! Ne imej za zalog svoje sreãe tega, kar stori kdo nepremi‰ljeno, v zmoti in nevednosti, da se ti ne bo treba kesati in obupavati, ko bo prepozno. Ti si neizku‰eno dete —« Deklica je poloÏila teÏko glavo na gospejno ramo, a Vazko se je od ognja divje ozrl na sitno starko ter srdito pljunil v stran. Njemu je bilo veliko do tega, da bi se vr‰ila svatba, pri kateri bo na‰emljeni ãajo vikal: Ma‰ala! Ma‰ala! »PotolaÏi se, ubogo dete, saj se ni zgodilo niã, kar bi se ne dalo popraviti. Odbaci dar in vse je pri kraju!« Danica je segla z desnico na prsi, kakor bi hotela braniti jabolko. Krãevito se je tresla njena glava. Nedo‰iti gunjiã ji je zdrknil s kolen. Gospa je poloÏila svojo desnico na njen beli vrat. Nekaj hipov je premi‰ljevala o Vilarju. ,Mlada, vroãa kri mu kipi po Ïilah in ni mu zame429 GOSPODIN FRANJO BESeDA riti, ãe mu ugaja deklica, ki je dobra liki med in krasna liki zarja. Gotovo ji je govoril besede, ki so jo zme‰ale. Morda jo res ljubi. Lahkomi‰ljen ni, za ljubezensko igraãkanje, za flirt ni, o ãemer se je pritoÏila na‰a Katica, morda tudi te zmoÏnosti nima, dasi bi bilo tak‰no vedenje odpustljivo v tej pustinji. So drugi ãuti, ki mu poljejo v du‰evnosti: narodnost, globokoãutnost za modernega suÏnja, veselje do dela. Treba priti z njim na jasno!’ Dvignila je dekliãino glavo in z neznansko mehkobo v pogledu se je zazrla v njene oãi, ki so se svetlikale v vlagi. »Pomiri se, Daniãica! Ne mine te, kar ti je usojeno. Solze ne izpremene tvojega poloÏaja. Ne kaÏi jih tujcem, ki jih ne morejo razumeti in te bodo zasmehovali.« Zasli‰alo se je grohotanje tuzlanske gospode, vraãajoãe se od Oskove. Danica je pobrala gunjiã in ga po poloÏila na stolãek. In urno kakor prepla‰ena srna je skoãila po konvico ter se skrila za han; od tam je skozi redke veje obsekanega gabra oprezovala, kako je kolovratila hrumeãa gospoda po strmem bregu Oskove navzgor. Gospodin Franjo je stal na robu obrezja in podajal desnico onim, ki so prilezli iz struge in so veã ali manj potrebovali njegovo pomoã preko najvi‰jega praga stopnic, drÏeãih na pot. Zazdelo se ji je, da je Katici le mimogrede pogledal v obraz, ãeprav se je vihravo poprijela 430 GOSPODIN FRANJO BESeDA njegove roke, ki jo je bliskoma dvignila na pot in precej izpustila. Ko je Ïe vsa gospoda od‰la pod pristre‰je, je stekla k Oskovi, da si s sveÏo vodo izplakne sledove solz z obraza. 431 BESeDA GOSPODIN FRANJO 28. T o je torej tisti han, kjer se priãne moje uradne delovanje,« je rekel major Lisinski, stopiv‰i pod pristre‰je. Z ve‰ãim oãesom je premotril ves prostor s hanom vred. Izvadil je robec iz Ïepa ter si obrisal prah in znoj s ãela ter ple‰aste glave. Resne in vaÏne ãrte so se pojavile na njegovem licu, razgrnil je neke listine, oslinil svinãnik in pokimal. »Tu je prva etapa mojega ogleda.« Okrenil se je k Vazku ter kliknil: »Hej, deãko, kako se imenuje ta han?« »Mu‰içev han ali han ob Oskovi. Znade to gospodin Franjo,« je bodro odgovoril Vazko, vedno ‰e ãepeã ob ognju. »Ti — u‰ivec — lahko bi vstal, kadar govori gospod s teboj!« se je zadrl Buzduga ter dregnil deãka z bikovko v nos. Vazko se je kakor razdraÏena zver vzpel na nogi. »Tu je torej kuhal, ali kakor pravijo v Bosni, pekel kavo Peter Mu‰iç?« je vpra‰al Lisinski, natakniv‰i si zlat ‰ãipalnik na nos. 432 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Pekel je kavo Pero Mu‰iç. Znade to gospodin Franjo,« je rezko odvrnil Vazko, zaradi nosobrca ves rdeã v obraz, Kri mu je prilezla iz nosa. Obrisal jo je z rokavom. Lisinski je nekaj zapisal. »Nu, kje je tisti nesreãni prostor, kjer so na‰li oroÏniki ali zaptije oroÏje?« »Tu gori na hanu so ga na‰li, pa kriv ni ne Pero ne Jovica.« »Smrkavec, odgovarjaj na to, o ãemer te gospod vpra‰a!« je strogo velel Buzduga ter zaÏugal z bikovko, tako da je zaÏviÏgala v zraku. Obrnjen k naãelniku, je rekel: »Glejte, kako uporen narod je to! Neverjetno! Ta nezreli deãek je Ïe zdaj zrel za vislice. Docela lopov! A jaz mu izbijem trmo. — Stopi bliÏe k gospodu!« je v deÏelnem jeziku ukazal deãku, ki je bil v strahu pred bikovko stopil na Vilarjevo stran. Vazko se ni ganil. »OroÏje je podtaknil oni volkodlak Atif Sarajlija. Pero in Jovica sta nedolÏna. Znade to gospodin Franjo.« »Molãi!« je zagrmel oroÏnik. »Ni veãji ne manji od zajãjega repa, a gleda srepo kakor hajduk v gori,« se je oglasil Hvalibogovski. »Kje se pride pod streho? Je li tu lestvica? So li stopnice?« je vpra‰al major, mirno stopiv‰i pred Vazka. »Lestvica je — za hanom.« »Alo, prinesi, prinesi, prinesi — in pristavi!« je milo velel sodnik in se posmejal zaradi fantove nerodnosti. 433 GOSPODIN FRANJO BESeDA Zopet je nekaj zapisal. Takrat je zagledal Daniãin gunjiã, ki ga je bila Bajiçeva mati pobrala s stolca in zadovoljno kimajoã pregledavala. Skoãil je k njej in kliknil: »Glejte ãudo ãudovito! Ni li to krasno, milostiva? Tak‰ni so bosenski Ïenski obrtni izdelki, povzeti z iztoãnih vzorcev. To je nekaj lepega. E — tudi v Bosni je neka kultura doma.« »âe‰plje in ovce,« je pritaknil naãelnik. »O, tudi to spada h kulturi. Vsak narod po svoje. Tu sem pridi Dunajãanka in se uãi!« je rekel Lisinski, drÏeã gunjiã z ene strani, doãim ga je Bajiçeva mati drÏala z druge. Vsa druÏba ju je obkolila. »Herrlich!« je vzkliknil pl. Pester, ãigar desnica je otipavala gunjiãev rob. »Magnifique!« je pristavila gospa Ljubica, ki je tudi prijela za rob, dotakniv‰i se naãelnikove roke. »Delo bi Ïe bilo, a barve so preÏive. Kako neokusna je ta razvrstitev barv«, je razsodila Katica ter na‰obila ãre‰njevi ustnici. »Jaz pa stavim ne vem kaj, da bodo v tak‰ni razvrstitvi barv ‰e slikarji mazali na platno. âakati treba, da pride v modo,« je menil naãelnik. »E-e-e!« je v obãudovanju zameketal pl. Merks. »Kdo je Ïe videl ptiãa z zlatim kljunom in zlatimi krempeljci?« je nasme‰ljivo vpra‰al Mik, ki je pu‰eã stal 434 GOSPODIN FRANJO BESeDA za Katico, zrl bolj na njen labodji vrat nego na gunjiã in puhal oblake dima zadaj stojeãemu malomarnemu Buzdugi v obraz. Za vse pa oroÏnik ni bil ravnodu‰en. Z bikovko je mimo Mika dregal Katico v zaokroÏeni bok, dokler ni gospica prijela za konec bikovke, kar je napravilo med njima elektriãno zvezo. Bajiçeva mati se je nasmehnila Katici in Miku, ker sta izku‰ala zgrajati delo. »Kdor razume kaj o vezenju, mora reãi, da je delo lepo, lepo v posameznostih in v celotnem vtisku. Morda se je tu in tam ponesreãilo par vbodljajev, toda poglejte, kako slabo blago je vzeto za podlago. V tak‰no treba oprezneje vtikati iglo.« »Jaz obãudujem to fantazijo, pristno iztoãno fantazijo,« je poudaril Lisinski. »Ta uredba posameznih figur, aranÏma, tehnika! O, tudi pri nas na Moravskem imamo ‰e lepe kroje z umetnim vezenjem.« »Res nam ugaja lep odevek, toda na krepke, mlade ljudi se ozremo tudi takrat, kadar so zaviti v cunje. Ogrski cigan je lahko tudi v raztrgani obleki krasen,« je sodila Ljubica, stojeãa tesno ob pl. Pesterju. »Vsak ima svoj okus,« je zbadljivo pripomnila stara Bajiçevka, na kar je v‰ãipljivo odsekala Katica: »Pred starim ãlovekom v najlep‰i no‰i bo vsakdo beÏal v deveto deÏelo.« 435 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Tega ne verjamem,« je rekel Vilar, da bi pomogel stari majki, »ãemu bi si potem kralji in kraljice natikali toliko leska in bleska na ostarele rame?« »Tako se govori!« je pritrdil pl. Merks, vesel, da je na‰el priliko pokazati svojo uãenost. »Na zunanjost se zelo oziramo in je tudi velikega pomena. Slaven Medicejec je hotel imeti na svojem dvoru nekega vplivnega bogata‰a. Ta se je branil tako duhovite druÏbe» ker ni vedel, kako bi se vedel v njej. ,Malo govori in lepo se oblaãi!’ mu je svetoval Medicejec. E-e — obleka dela ãloveka.« »In ‰e slavnej‰i Don Ki‰ot je svetoval svojemu slavnemu slugi Sanãu Panzi, preden ga je poslal za namestnika na otok, naj ne je ãesna, ker se ne spodobi, da bi namestniku po ãesnu dehtelo iz ust,« je pridejal Mik, hoteã pokazati, da je tudi on naãitan ãlovek, ãeprav ni pri generalnem ‰tabu. Vsi so se mu posmejali in Katica mu je s pahljaão pripeljala lahen nosobrc. »Vi samo na jed mislite.« Lisinski je ‰e vedno obãudoval gunjiã. Opozoril je na v‰ite arabeske ravnih in okroglih ãrt. S svinãnikom je pokazal tu na list, tam na roÏo ali potoãnico v cvetliãnih kitah ter na metulje in polÏe, ki so tu in tam sedeli na kitah. Zdolaj v obeh kotih je bilo na zelenih vejicah s ãrno in sivkasto svilo v‰ito gnezdece, v vsakem je leÏalo dvoje belih jajec, nad vsakim sta frfotala dva ptiãka v 436 GOSPODIN FRANJO BESeDA robatih oblikah, kakr‰nih morda nikdar ni ustvarila priroda. Vendar pa so bili ti ptiãki zelo ljubki. Kljune so imeli zlate, istotako kremplje, noge srebrne, peroti rumene, prelivajoãe se v zeleno, repe ãrnobele, Ïivote pa vi‰njevkaste, prehajajoãe v rdeãe. Pri vsaki dvojici so bile barve enega ptiãka zatemnele in zamolkle, dokaz, da je umetnica mislila tudi na spolni razloãek. Kdo je ta umetnica in kje je? Lepo delo je vsiljevalo to vpra‰anje in umetni‰ko nadahnjeni Lisinski ga je tudi izrazil. Poklical je Vazka, ki je bil Ïe pristavil lestvico k podstre‰ju. »Deãko, ãigav je ta Ïenski gunjiã?« »Danice Milo‰eviçeve. Znade to gospodin Franjo.« Katica se je zaãudila in obrnila k Bajiçu. »âuj, Sa‰a, to bo tista Danica Milo‰eviçeva, ki je pri‰la s Cetinja in je bivala par dni pri nas, sestra kaludjera Jovice, Hercegovka —« »Gotovo, saj je bival Jovica poslednje ãase tu nekje —« Gospoda je obraãala ‰e nekaj ãasa gunjiã na vse strani. Dasi je govorila med seboj izkljuãno nem‰ki, je vendar Vazko uganil toliko, da se meni o Danici in hvali njen gunjiã. To priznanje je pomirilo njegovo prej‰njo jezo. »Danica je zaãela z gunjiãem teden dni prej, nego je pri‰el k nam gospodin Franjo,« je pojasnil, zroã Lisinskemu v obraz. 437 GOSPODIN FRANJO BESeDA Avditor je dvignil rami, razprostrl roki, poostril pogled ter ga nasme‰ljivo poslal po vrsti po vseh navzoãih. »Kdo je ta gospodin Franjo, ki vse zna, vse ve, in po katerem so tukaj zaãeli celo novo ãaso‰tetje?« je vpra‰al, dasi je bil to zvedel Ïe dva dni prej od handÏije Pera, ko je pisal v sodnijski protokol njegove izpovedbe. Tedaj se je spomnil pl. Merks, da je Ïe drugje sli‰al klicati inÏenirja za gospodina Franja, kar se mu je zdelo nespodobno in neprimerno. »E-e-e!« je hrknil in pogledal na Vilarja, ki mu je i stara Bajiçevka pogrozila s prstom, ãe‰: âakajte, sedaj pride vse na dan! »Prosim, gospod major, to sem jaz,« se je malo zme‰an oglasil Vilar, prikloniv‰i se, kakor bi se iznova predstavljal. »Ljudem tukaj se beseda inÏenir ne zdi okretna, zato me imenujejo po domaãe: gospodin Franjo, nekateri pa tudi gospodin Ïelir.« »Po domaãe, kaj ne!« je zavpil Hvalibogovski ter mu podal desnico. »Ljudje nadenejo znanemu ãloveku priimek, ki se jim zdi poljuden. Meni, na primer, pravijo v na‰i druÏbi HadÏirumba, Bierkopfu âumurpa‰a.« »Îivio, gospodine Franjo, ki vse znade, le pot k Bajiçevim je Ïe izgre‰il,« je srbski kliknila Katica ter izrazila uÏaljenost krog usten. Vilar je hotel nekaj odgovoriti, no tisti hip ga je vpra‰al Hvalibogovski: »Apropos, kako se kaj poãuti âumurpa‰a?« 438 GOSPODIN FRANJO BESeDA »O — dobro — kaj bi se ne?« je siloma pojasnil inÏenir. »Gospod je bolj zapetega znaãaja, samosvoj, tako da ne obãujeva mnogo.« »Torej Bierkopfa ‰e ne poznate dobro. Ko ga spoznate, nastane med vama veãna harmonija. Tak‰nega ãloveka treba iskati z luãjo. Odkritosrãen je, vrl moÏ in veseljak. Nanj se lahko zanesete in lahko mu vse zaupate, prav vse. Oba sva dve leti v Kolomeji ‰tudirala. E, kaj sva midva skupno Ïe poãela na svetu — joj!« Hvalibogovski si je s prstom zbezal solzo sladkih spominov iz oãesa. »Nocoj to noã moramo âumurpa‰o obrati,« je menil Mik, ki je bil hud kvartopirec. To ‰iroko Ïeljo je skrãil Buzduga z besedami: »Vsaj naãeti ga moramo. O — ta ima, njemu nese. Pomislite, koliko dobi samo od lesnih prekupcev. Pa tudi od drugod se mu je sipalo, kar vem od Samojla.« »Vzeti sme pa vendar le toliko, kolikor more opraviãiti pred svojo vestjo. Po mojih nazorih bi tak‰en ãlovek ne smel v ãastni‰ko druÏbo,« je rekel pl. Merks, ki je bil sicer velik po‰tenjak, vendar pa bi bil sultanu najraj‰i vse vzel, kar ima ‰e v Evropi. »Nu — vest, vest — s to se malo opravi,« je zamrmral Bajiç. Sedel je k materi, ki je Ïe poãivala na klopi, ter ji po‰epetal: »Marsikak‰en bandit bi ne smel zahajati v po‰teno druÏbo, ko bi kaj vpo‰tevali ona dejanja, ki jih ne moremo zagovarjati pred vestjo. No — kmalu se po439 GOSPODIN FRANJO BESeDA vrneta red in po‰tenje v na‰o hi‰o.« Z izrazom dobrote in soÏalja v pogledu je poloÏila mati svojo roko na njegovo. Zdajci se je Lisinski spomnil, da je na ogledu, ki je del preiskave, in da sestavlja ogledni zapisnik. Oslinil je svinãnik in zapisal: Gospodin Frarijo. Nekaj ãasa je strmo zrl na to ime, potem je zami‰ljen uprl oãi na prislonjeno lestvo, s svinãnikom se je pobezal v uho, si popravil ‰ãipalnik, naposled je jadovito mahnil z roko, rekoã: »Vrag vse poberi! V podstre‰je ne polezem danes. Itak tam niãesar ni. Sedaj pa sedimo, gospoda! Moj tukaj‰nji ogled je konãan.« Vtaknil je svinãnik in listino v usnjeno torbico, ki mu je visela ob desnem boku na sabljinem jermenu. Gospoda je hrumeã sedla na klop. Vazko je poãenil k ognju, vsul zmleto kavo v krop in pome‰al kipeão ãrnino. Tedaj je Danica poãasno stopala od Oskove, nesoã konvico z vodo. V glavi se ji je vrtelo, moãno ji je utripalo srce, vse je gorelo v njej od same ljubezni in srameÏljivosti. Pla‰na je pri‰la na pot in tu se je osmelila, tako da je pohitela pod pristre‰je gibãna in urna kakor podlasica. Katica ji je z vzklikom stopila naproti; ko pa je spoznala, za koliko je od lanske jeseni pridobila njena lepota, razviv‰i se od tedanje otro‰ke neÏnosti in brezsilne nezavednosti do stopnje oãarljive zmagovitosti, je zavist 440 GOSPODIN FRANJO BESeDA ogrenila polovico njenega srca. Danica se je ni razveselila; pazno se je ozrla nanjo, pa ni videla niã doloãnega. Njenemu oãesu je ostalo vse v megli, dasi je s temnim pogledom povr‰no preletela druÏbo. Bajiç, ki je stopil k njej in ji zaradi matere podal roko, gospa Ljubica, ki je njeno navzoãnost o‰abno prezrla, vsi drugi gospodje, ki so v razliãnih tonih z razliãnimi poudarki izrazili strmenje ob njeni presenetljivi lepoti, vse te vesele, drzne in razposajene osebe zanjo niso imele cene ne pomena, ãez vse se je razprostiral mrak, iz katerega se je liki mlado solnce svetil samo eden — gospodin Franjo. Ni ga pogledala, a ãutila je njegovo navzoãnost. Postavila je konvico k zidu, vzela gunjiã in ga prenesla v mejo za hanom. Gosposki pogledi so ‰li vsi za njo. »ProÏna je, kakor bi bila lazila deset let za kozami po hercegovskih skalah,« je menil pl. Pester, za kar ga je gospa Ljubica v navidezni ljubosumnosti z jahalsko paliãico lahno o‰trknila po roki. »E-e-e!« je zablejal pl. Merks in Vazko se je zaãuden zazrl vanj, ker nikdar ‰e ni bil sli‰al tak‰nega neãlove‰kega glasu iz ãlove‰kih ust. Mik si je potisnil pred desno oko monokel, ki ga je rabil samo za burke, in poloÏiv‰i roko na srce, je nakremÏenega obraza zastrmel za Danico, kar je Vazka 441 GOSPODIN FRANJO BESeDA spomnilo na‰emljenega ãaja. Nekaj ga je prasnilo v grlu in le siloma je zadrÏaval smeh. »Vili podgorkinji je podobna,« jo je s prijaznim smehljajem pohvalil Bajiç. »Miãna gozdna idila,« je rekel pl. Merks. »To je torej ta umetnica,« je govoril Lisinski, zadovoljno kimajoã, kakor bi stal pred imenitno sliko. »Njeno delo je lepo in ona sama se mi zdi stvar, ki bi tudi v mestu zbujala pozornost, seveda kar se tiãe pravilnega obraza in drugih skladnosti.« »S svojo neokretno obleko pa gotovo ne,« mu je uvrgla Katica. »I zakaj ne? Te se treba privaditi. In lahko se je oko privadi, ãe najde na telesu samo harmonijo, kar smo menda maloprej Ïe dognali.« »Meni se zdi neotesana. ·e pozdravila nas ni,« je rekel Hvalibogovski. »Tukaj Ïenske pred mo‰kim ne ãutijo toliko svobode, kakor pri nas. Zato tolika bojeãnost in pla‰ljivost. Drugaãne bodo, kadar jih obliÏe na‰a kultura.« »Iz rok bodo zobale kakor na‰e Ïenske,« je sirovo rekel Buzduga. Za neotesanost ga je Katica s pahljaão oplazila po licu, na kar jo je Bajiç pokaral in ji oãital naturo Ïivega srebra. Ko je Danica, stojeã ob zidu, umivala skodelice in jih brisala s prtiãem, jo je vpra‰al Lisinski, kje se je in nauãi442 GOSPODIN FRANJO BESeDA la vezenja. Ni mu odgovorila. Tedaj je Bajiçeva mati pojasnila Ïivljenje in smrt njenih roditeljev in borno njeno preteklost. Njena povest je bila naslovljena na vso druÏbo, toda s pravim zanimanjem sta jo poslu‰ala samo Lisinski in Vilar, ki mu je bila itak Ïe znana. »Tedaj na Cetinju si se uãila, na ruski ‰oli? Povej, devojka, koliko si stara?« je v slabi srb‰ãini mehko vpra‰al avditor. Danica zopet ni pogledala od svojega dela in ni odgovorila. »To je prava hercegovska ãuÏinja. Uporna, vsta‰ka kri se preliva po njenih Ïilah,« je viknil Buzduga in udaril s sabljo ob tla. Tisti hip je zavrelo v Vilarju; nagnil se je naprej ter se izzivajoãe ozrl na oroÏnika, ki je to opazil in se zdrznil. Bajiçeva mati pa je pojasnila, da je Danica dovr‰ila sedemnajsto leto, in Buzdugo je poduãila, da ne sme smatrati njene srameÏljivosti za kljubovalnost; deklica ni trmasta, le vajena ni takozvane bolj‰e druÏbe; po na‰e ni vzgojena, zato molãi. Lisinski je nadaljeval izpra‰evanje. »Povej, devojka, si li stanovala s svojim bratom in Mu‰içem pod eno streho?« In Danica je jedva sli‰no zalepetala: »Znade to gospodin Franjo.« Kadar se pri umetelnem ognju dotakne netivo razletne snovi v moÏnarju, bukne tvarina z oglu‰nim pokom 443 GOSPODIN FRANJO BESeDA v zrak: tako je nedolÏna in odkrita Daniãina izjava, uãinkovala na izletnike: v neznanskem krohotu so se potresli na klopi in nasme‰ljivo so se ozrli na Vilarja, ki bi bil najraj‰i skoãil k deklici ter jo za njen srãni odgovor pritisnil k sebi. »Blagor gospodinu Franju, ki vse ve in zna!« je kliknil iz vseobãega hahljanja nadporoãnik Buzduga. »E-e-e, blagor vam, ki ste vsevedni pri tak‰ni deklici!« je jeknil pl. Merks in pritrknil z glavo. »Bogme, i jaz bi hotel biti! Dober okus imate,« je rekel ohripeli Hvalibogovski. Visoko je dvignil obrvi in izobrazil na ãelu nebroj gubic. Katica se je dvignila in skoãila pred Vilarja. »O gospodine Franjo, ãestitam vam, gospodine Franjo!« »Zakaj?« je krotko in potrpeÏljivo vpra‰al inÏenir, vpo‰tevajoã zakon gostoljubnosti. »Ker umete preproste ljudi tako hitro privaditi na svojo bolj‰o druÏbo. Torej zato ne morete strpeti v mestu! Vselej se vam tako mudi iz Tuzle, zadnjiã smo vas klicali na Kreki, vpili za vami, a vi ste kakor vihar dirjali mimo nas, da bi prej pri‰li v svojo idilo, v han ob Oskovi, kjer vas je ãakala mlada handÏijica, vila podgorkinja. Kaj ni vse tako, gospodine Franjo?« In po‰arala je s pahljaão po njegovi bradici, za kar je dobila od svaka nov ukor. TeÏko zatajevani srd se je skozi nasme‰ljivo 444 GOSPODIN FRANJO BESeDA ljubeznivost priril na njeno razvneto lice. Njen obraz, spaãen od razoãaranja, tisti hip ni bil lep. Vilar se je v zadregah branil in izgovarjal, kolikor je mogel, pa mu vse prerekanje ni pomoglo: spazili so ga: ne samo on, tudi drugi ljudje vse vedo in znajo. Vazko je nalival kavo. Lisinski je razvil svoj naãrt za prihodnji dan. InÏenir mu je na tla narisal oãrtek vseh stez, po katerih bo treba jutri hoditi. Sklenili so, da pojdejo vsi do Medvedjega Dola, da si ogledajo pragozd, naprej do biv‰ega skrivali‰ãa oroÏja pa samo Lisinski, Buzduga in Vilar. Ti trije si dado napraviti obed pri drvarjih na planini in gredo potem ‰e v Piliç, da si Lisinski ogleda hi‰o, kjer se je na‰lo oroÏje; iz Piliça udarijo naravnost v han ob Oskovi, kamor pride ob dveh popoldne tudi ostala druÏba, ki bo obedovala v uradni‰ki kolibi. Avditorja je ‰e posebe zanimalo, se li nahaja v Piliçu knez ali muktar, ki mu podpi‰e pripravljeno potrdilo, da se plaãa 40 gld. za dva dni za dva jahalna konja od Oskove pa na kraj ogledov in nazaj, ker to svoto postavi v svoj popotni raãun. Temu se je zelo ãudil pl. Merks ter svetoval avditorju, naj ‰e enkrat gre na tak‰en ogled, pa si lahko kupi dva bosenska konjiãa, ne bo treba najemati. Domi‰ljeval si je, da si pridobi poleg slave na bojnem polju tudi priznanja na upravnem tori‰ãu kakor cesar JoÏef II., ki je nameraval posvetiti v vse kote 445 GOSPODIN FRANJO BESeDA upravnih zvijaã, pa je naposled baje obupaval ob neizvedljivosti svoje hvalevredne namere. DruÏba je pila kavo, pu‰ila cigarete. Takrat se je pripeljala na lahkem voziãku gospa Etelka in se ustavila pred hanom. Krepka in smela gospa je navadno vozarila sama. Gostje so razen Bajiçeve matere in Vilarja skoãili na noge in jo ‰li pozdravit. Pripeljala je za njimi obilno zalogo ÏiveÏa iz hana ob Spreãi. Rekla je, da ostane z njimi do jutri, ker ‰e nikdar ni videla naprav pod Konjplanino in bi se tudi ona rada razvedrila pod milim nebom. Izletniki so ji pritrdili, Buzduga jo je potrepal po moãni rami. Miku se je razveselilo srce, ko je, odgrniv‰i plahto z voza, zagledal zaklano jagnje, dva purana, meso za bifteke in ko‰aro z zlatoglavimi steklenicami. Prej mu niso hoteli razodeti, da so kaj naroãili. Odpasal je sabljo in se dvakrat v kolobaru prekucnil na potu, kar je provzroãilo Vazku novo preseneãenje. 446 BESeDA GOSPODIN FRANJO 29. K o je bila dolina Ïe vsa v senci, so se izletniki dvignili na pot. Jahaãi so sedli na konje, drugi niso marali na vozove, ker so jim bile noge od dolge voÏnje premrle in odrevenele. Raj‰i so ‰li pe‰, radujoã se zelene Oskove. Zadnja sta ‰la Bajiçeva mati in Vilar. »Ali se niste niã zaãudili, ko ste nas zagledali, toliko druhal?« je vpra‰ala gospa. »Za vse bo strehe, le postelja bo slaba.« »Vem, da vam ta druÏba ne ugaja posebno, pa vsaj meni oprostite to dolgo pot k vam. Saj je ni konca ne kraja.« »O, prosim, milostiva, vi in va‰ sin sta mi zelo simpatiãna. Netaktno bi bilo, ko bi rekel, da mi drugi niso dobrodo‰li, ãeprav se na tem izletu vr‰i neka neprijetna preiskava. Odkrito govorim.« Potem je razkladal dolÏnosti gostoljubnosti in obÏaloval, da mu ni treba postreãi znameniti druÏbi, ker je skoraj vse potreb‰ãine sama pripeljala s seboj. »Kaj pa Katica — vam je simpatiãna?« je pozvedovala gospa ter oprezujoã zameÏala z oãesom. 447 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Gospica Katica je prekrasna deklica, toda preotroãja je ‰e; niã ni v njej resnobnega, vse ‰e vre in kipi. Tak‰na poskoãnica se mora unesti, preden se osmeli pameten ãlovek izpregovoriti z njo ozbiljno besedo.« Vilar je govoril hitro, nekoliko razdraÏeno, ker je mislil, da ga hoãe stara gospa privezati na Katico. »Niã se ne bojte, gospod inÏenir! Vem, da Katica ni za vas. Tak‰nemu resnemu moÏu kakor vi, ki misli pri dekletu priti precej s po‰teno besedo na dan, bi je ne hotela priporoãati. Raj‰i vam reãem: preudarite in preizkusite, preden se zaveÏete do smrti. Katica ni samo Ïivahna in razposajena, tudi vihrava in samopa‰na bo, kakor je njena sestra. In s tak‰no Ïeno delati pokoro za nepremi‰ljeni korak kakor moj sin — to je peklo na svetu. Kaj mi mar Katica? âe dobi kdaj Ïenina, ji bom morda ãestitala, njemu pa ne. Glejte, danes sem vesela kakor Ïe davno ne. Ali se mi niã ne ãudite, da sem tukaj?« »Paã ste si zaÏeleli daleã kam na deÏelo —« »Tudi Tuzla je — deÏela. Toda prigodilo se je nekaj vaÏnega, kar prinese morda mir in sreão v na‰o rodbino. Pomislite — naãelnik pl. Pester je preme‰ãen. Vãeraj je pri‰el tisti blaÏeni ukaz in tekom enega tedna mora na svoje novo mesto v Banjaluko.« Vilar je izrazil priliãno preseneãenje. Pri srcu je ãutil toploto, ker dobro se mu je zdele zaradi Bajiça. 448 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Na‰e pohuj‰anje pojde iz Tuzle. Zaradi tega dogodka raja moje srce vãeraj in danes. Zato sem danes tukaj, da dam du‰ka svoji radosti. Sa‰a mi je branil, obe sestri sta mi na‰teli sto ugovorov proti dolgi voÏnji, a jaz sem vsekakor hotela izleteti na perotih zadovoljnosti. Snoãi sem i jaz ‰la v kazino, da vidim na‰ega galana in se mu na tihem hudomu‰no posmejem. Sedel je pri Ljubici ves mraãen in tih. In sli‰ala sem, kako je iz zgibkov, vrask in ãrt na svoji dlani vedeÏeval, da ne bo veã dolgo Ïivel: Naj pogine pre‰estnik, naj se razpoãi! In ste li videli danes, kako je v hanu ãrtal s palico ãrko B v zgnetena tla pred Ljubico? To sem samo jaz zapazila. Ta Banjaluka mu vrta po glavi in niã mu ne di‰i.« »Zakaj so ga paã premestili?« »Zaradi pohuj‰anja najbrÏ, ker to slabo vpliva na njegovo uradni‰tvo. Nekateri trdijo, da zato, ker ne ume narodovega jezika, pa tega ne verjamem, saj ga v Banjaluki tudi ne bo umel. Morda so ga spravili od tod njegovi kruti nastopi proti domaãinom. Naj bo, kakor hoãe. Ena skrb se mi je odvalila z ram, navalila pa je druga, gospodine Franjo.« Vilar se je nasmehnil temu nazivu, stopal dalje in radovedno je vpra‰al po vzroku druge skrbi. »Oprostite, da vas kliãem za gospodina Franja. To ime mi ugaja, ker je domaãe in priãa, kako ste se Ïe spojili s tukaj‰njimi prebivalci. Vedite torej, da se moja dru449 GOSPODIN FRANJO BESeDA ga skrb tiãe Danice Milo‰eviçeve, ki jo tudi vi dobro poznate. Glejte, deklica je vsa zaljubljena v vas sreãno ali nesreãno, tega ne vem.« InÏenir se je glasno posmejal in rdeãica mu je zalila obraz. Ni se mu zdelo neprijetno, da je mogel govoriti o Danici. »Milostiva — pravijo, da je v ljubezni oboje: sreãa in nesreãa,« je rekel, kaÏoã prisiljeno ravnodu‰nost. »Kar naravnost bom govorila. Vi ste podarili danes Danici jabolko.« »Kaj to? Pobral sem ga kraj poti in dal. Ona je zdrava in lepa kakor zlato jabolko. Naj smatra moj dar za poklonstvo.« »Ali ne veste, da pravi srbska mati svoji hãeri, ki se namerava omoÏiti: ,Spremi, ‰to treba za jabuku i svatbu!’ In Ïenin pride k svoji izvoljenki ter ji podari jabolko z vtaknjenimi novci. Pa ‰e druga darila ji prinese.« »Jaz sem ji dal golo jabolko, ker ne poznam tukaj‰njega obiãaja.« »V prenesenem smislu ste ji podali svoje srce in ji rekli, naj se pripravi na svatbo. Ker je sprejela jabolko, je znamenje, da vas ljubi. Tudi oni zaripljeni deãek, ki se je tako smelo postavil pred oroÏnikom, je prepriãan, da ste ji dali poroãni dar.« »To se vse ujema. Tisti mladi zvodnik bi najraj‰i, da bi jaz Danico boso in gologlavo iz hana odpeljal v svoje gnezdo. Nesreãno jabolko je krivo, da se mi odpira tako 450 GOSPODIN FRANJO BESeDA ãuden pogled v bodoãnost. Zaradi nepoznanja tukaj‰njih razmer naj se takoj oÏenim s Hercegovko. Mislim, da se mi kak‰na ‰tiri leta ‰e ne mudi.« »Toliko ãasa hoãete ‰e samovati? Moj pokojni moÏ je bil sedemindvajset let star, ko se je oÏenil, in nikdar se ni kesal. Ni dobro za mo‰kega, ako predolgo samuje. Samota je samo za Boga. Pa delajte, kakor veste in znate, samo norãevati se ne smete z nesreãno deklico. Nastala je pomota, ki zna biti usodna zanjo. Sirota je brez roditeljev, brat sedi v jeãi. Kdo naj pazi na tej samoti nanjo? Zato ji moram jaz pomagati in svetovati, da ji tuji ljudje ne zamore mladega Ïivljenja.« »Del te skrbi, milostiva, vzamem jaz na svoje rame. Morda je moja sreãa tako nanesla, da sem jo v dobri ãas obdaril. Ako se mojim delavcem ne sme goditi krivica, se tudi njej ne sme. Sicer pa tudi ni tako zapu‰ãena, kakor se vam dozdeva. Ves Piliç bo pazil nanjo, dokler se ne povrne njen brat. In Jovica ima gotovo ‰e kje skrit handÏar, ki ga porine v onega, ki bi hotel oneãastiti njegovo sestro.« Govoril je naravno in z ognjem, gledaje v sence, ki so se gostile pred njima med strminami nad Oskovo. Gospa se je z zadovoljstvom ozrla nanj. »Va‰e srce je sorodno srcu mojega pokojnega soproga. On tudi ni nikdar obupaval. Goreãe in neustra‰eno je govoril, kadar je ‰lo za pravico in resnico. Toda povsem se vendar ne 451 GOSPODIN FRANJO BESeDA smete zana‰ati na Jovico. V Tuzli je vse polno govoric, da se pripravlja v Hercegovini in Krivo‰ijah nova vstaja. Ako se narod pobuni, je gotovo, da pobegne Jovica med vsta‰e, ker ãimdalje bolj vroãa mu postajajo tla v Bosni. Kdo bo potem ‰ãitil Danico, kdo bo, ãe treba, s handÏarjem skrbel za njeno varnost? Kot sestra nevarnega agitatorja in upornika ne bo dobila pri oblasti zaslombe.« »To skrb prepustite meni, milostiva! V vseh Ïalostnih in veselih sluãajih Ïivljenja naj se Danica zana‰a name. Ta izjava naj vam zado‰ãa.« In majki je zado‰ãala. Razumela je njegovo besedo in poÏrtvovalnost. HvaleÏno se je, tesneje gredoã poleg njega, dotaknila njegove roke. Kar se tiãe srãne dobrote in plemenitosti, se ji je zdel tako zelo podoben njenemu pokojnemu soprogu, kateremu je posvetila pri tej priliki deset minut toplega spomina. Bajiç se je veãkrat ozrl nazaj na svojo mater. Ko je videl, da ji postaja pe‰pot Ïe teÏavna, je velel vozniku, naj postane. Stara majka je zopet sedla k Hvalibogovskemu, ki je bil tudi Ïe na vozu. Spreten pripovednik bi moral biti, kdor bi umel toãno in po vrsti povedati vse, kar je druÏba poãela tisto noã pod Konj-planino. Burno je pozdravila âumurpa‰o, dosti glasneje in iskreneje nego v hanu Vilarja, ki ji tega ni zameril, saj je bil Bierkopf starej‰i in je Ïe tretje leto 452 GOSPODIN FRANJO BESeDA bival v teh krajih. In kako se je umel po pravilih, priuãenih v kadetnici, priklanjati in prilizovati! Vilar se mu je kar ãudil. Pred naãelnikom se je nekako skrãil v poniÏnosti; pred damami je bil sama udanost in na obe strani je metal sladke preraãunjene besede, pomasljene in po‰vrkane z ocvirki neÏnoãutja. In kar je posebno hvalevredno, tudi pozneje, ko je bil Ïe vedel za naãelnikovo preme‰ãenje, ni izpremenil svojega podloÏni‰kega vedenja. ,In ta ãlovek tako surovo ravna z delavci in z menoj!’ je pomislil Vilar. Razkazala sta druÏbi vse kolibe in kar se je nahajalo v njih. Ko so bili vse pregledali, se je vsak lotil svojega opravka. Mik je ‰el peã janjca; pomagala mu je Katica. Vilar in Bierkopf sta poskrbela, da se urede postelje za dame in pripravi miza. Gospa Etetka in Bajiçeva mati sta si dali opravka v kuhinji; kmalu je pri‰el tja tudi Buzduga; tedaj ju je zapustila Bajiçeva mati in ‰la na tratino. Drugi so ‰li k Oskovi, kjer je hlapec Marko Krpica kar z roko lovil postrvi. Bajiç se je drÏal svoje Ïene, ãeprav se je ona bolj zanimala za naãelnika nego zanj. Neprestano mu je igral na ustnicah nasmeh, njegove oãi so krotko govorile: Hudo je bilo, pa zdaj bo bolje! Znoãilo se je, in druÏba se je zbrala na razsvetljenem hodniku uradni‰ke kolibe. Tam je zauÏila bogato veãerjo. Pod streho so se oglasile podgane. Dame so se zgrozile ob ãopljanju in ‰trkljanju nad stropom. Gozdar jih 453 GOSPODIN FRANJO BESeDA je potolaÏil, da se ni ena ne pokaÏe druÏbi, dokler gore luãi. Proti koncu je Mik odprl zlatoglave steklenice, in Katica je napolnila kozarce. Tedaj se je dvignil stotnik Hvalibogovski, potrkal na kozarec ter napil kot najstarej‰i pl. Pesterju, ki mora ÏaliboÏe zapustiti Tuzlo — »Ah!« je zlobno vzkliknila Katica ter se nasme‰ljivo ozrla na sestro. Govornika je medklic zme‰al; popraskal se je za u‰esom in par hipov moral srepo gledati v luã, preden je mogel najti pravo nit in mogel nadaljevati: »— Tuzlo, kjer je toliko storil za na‰o kulturo in za povzdigo ubogega bosenskega ljudstva na polju ‰olstva, poljedelstva, Ïivinoreje in — in kmetijstva sploh.« Bajiç, sedeã med materjo in Vilarjem, je prvo dregnil z nogo, drugega s komolcem, porogljivo zroã v kozarec na mizi. Dalje je govornik Ïelel naãelniku, da bi tudi na svojem novem mestu, v Banjaluki, vztrajal na tisti poti, katero si je zaãrtal v Tuzli v prid bosenskega ljudstva in ãlove‰tva sploh. Prosil je, naj se mu ne zameri, da vzame gospodu generalu iz ust ugodno sodbo, ki mu jo s hvaleÏnostjo izreãe tuzlanski vrhovni voja‰ki poglavar povodom naãelnikove odhodnice, ki se bo slavila ãez par dni v kazini. Toda takega vzor-uradnika se treba spominjati na vseh koncih in krajih ‰irne Bosne, njegovo slavo treba raztrobiti v svet, ki z obãudovanjem pa tudi z zavistjo gleda na bosenske stvari, na napredek, na na‰e delo sploh. 454 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Sploh je to star osel!« je Vilarju jedva sli‰no zamrmral Bajiç, ko je bil konãal Hvalibogovski s solzami v oãeh svoj hvalospev. Govornik je skoãil k naãelniku, trknil z njim ter ga objel. Drugi so vstali in pohiteli trãit s slavljencem. Samo Bajiç in njegova mati sta ostala na svojih sedeÏih. Naãelnik je to opazil, globoko se je priklonil in trknil je tudi z njima ãez mizo. Potem je bled in razburjen odgovoril na napitnico, kako neizmerno ga veseli vseobãe spo‰tovanje in priznanje, ter obljubil, da se hoãe tudi na svojem novem mestu potruditi, da bo vr‰il svojo dolÏnost in korakal naravnost k vseobãemu cilju, ki se imenuje: vzdig Bosne iz veãstoletnega barbarstva. S teÏkim srcem zapusti Tuzlo, no dolÏnost ga kliãe. Preseli se sicer v drug okraj, toda njegovo srce ostane pri odkritosrãnih tuzlanskih sotrudnikih na kulturnem polju. »Hm,« je zahrknilo Bajiçevi materi v grlu in nagniv‰i se k Vilarju, je za‰epetala: »Naj vzame vrag svoje srce s seboj! Kaj ga nam treba tukaj!« Potem je Buzduga pohvalil naãelnikovo naklonjenost napram oroÏnikom, dalje je Lisinski opozoril na teÏko stali‰ãe, ki ga imajo okrajni naãelniki v Bosni, kjer je zdruÏena politiãna in sodnijska oblast v eni osebi, a on — naãelnik — je vedel s svojo energijo in bistrim umom izravnati vsa nasprotja, naj so se pojavila tu ali tam. Zato ostane nepozaben vsem! 455 GOSPODIN FRANJO BESeDA »O, gotovo, gotovo!« je kimala stara gospa; poleg nje se je gugal njen sin ter objemal z obema rokama svoji koleni. S ‰iroko odprtimi oãmi je v lahnem, ironiãnem nasmehu strmel na druÏbo. Pred vsemi drugimi ga je zanimala Ïena. Gospa Ljubica je ãutila, da ji ne bo mogoãe Ïiveti brez tega toliko slavljenega ãloveka, ki je storil toliko dobrega in pametnega, ki ostane vsem v najbolj‰em spominu in sam pusti svoje srce v Tuzli. Njen duh je bil tako omejen, da ni vedela, koliko hinavstva in laÏi se skriva za sladkimi in goreãimi besedami. Pri‰el je naposled ãlovek, bogat, zelo ugleden, v visoki sluÏbi, in ona se ne sme odzvati njegovi ljubezni javno in na steÏaj, kakor bi rada, in ne sme z njim v ‰iroki svet. Kako grozna je ãlove‰ka druÏba! Srce ji pravi, da je njeno mesto na strani tega ljubljenega naãelnika, in vsi zakoni se ji protivijo, vsa druÏba razstilja trnje na njeno pot. Zrla je topo na mizo in da bi prikrila razburjenost, se poigravala z vilicami in noÏi, ki so leÏali pred njo na belem prtu. Bajiç je po‰epetal Vilarju: »Poslu‰aj jih, kako laÏejo! Ti njih govori so skovani vsi po eni ‰abloni, vsak jih ume blebetati, ker jih je Ïe tolikrat sli‰al. Tri leta sem Ïe tukaj, pa vedno godejo tisto hvalisajoão pesem, ki pravi, kako delamo za kulturo. Pri prihodu in pri odhodu najniÏjega uradnika ali ãastnika se zapoje ta pesem. In ãe pride odliãen tujec k nam v posete, ga povabijo v kazi456 GOSPODIN FRANJO BESeDA no, kjer sli‰i pesem o bosenskem napredku in o na‰ih zaslugah. Odliãni tujec vse verjame in si hvaleÏno zabeleÏi; ko pride domov, pi‰e hvalisajoãe ãlanke v novine; ako je prehodil vso Bosno in Hercegovino, napi‰e celo knjigo prijetnih doÏivljajev in hvali napredek, dasi mimo voja‰nic, straÏnic in kazin ni videl niãesar in ni govoril z nobenim domaãinom. Prijatelj, k naãelnikovi odhodnici v kazino nama ne bo treba iti, ker to, kar govore tukaj, bodo govorili tudi tam.« Vilar je hotel reãi, da je imel i on krive pojme o Bosni, sodeã po tem, kar je ãital v novinah, a zdajci se je vzpel dolgi brigadni adjutant za napitnico. Skraja je bil njegov glas meketajoã in jecljav, potem se je okrepil in je izbruhnil v gromovit orkan. Tako je govoril: »Jaz hvalim gospoda naãelnika pl. Pesterja posebno zato, ker je umel kot najvi‰ji uradnik gojiti — e-e-e — neskaljeno soglasje med voja‰tvom in uradni‰tvom. Gospoda moja, le v slogi je moã in zmaga. S svojim oãarljivim, kavalirskim — e-e — fascinujoãim vedenjem je umel gospod naãelnik privezati nase vojaka in nevojaka. To soglasje, oziroma — hoãem reãi — skupno stremljenje vseh ãiniteljev, kar jih je poslala najvi‰ja oblast v zasedene deÏele, nam je porok, da se v kratkem zavr‰i na‰e vzvi‰eno poslanstvo, ki so nam ga zaãrtala nebesa sama, namreã na‰ zmagonosni pohod do Soluna. Slava tak‰nemu naãelniku, ki 457 GOSPODIN FRANJO BESeDA gre za na‰o vzvi‰eno idejo z du‰o in telesom z nami do uspehov in konãne zmagel Hip — hip — hurrá!« Ta napitnica je tako uãinkovala, da so vsi ãastniki z gozdarjem, s Katico in gospo Etelko vred vstali, stopili pred slavljenca in trikrat zaporedoma zavpili: »Hip — hip — hurra!« Gospe Ljubici je ginjenost prikipela do vrha. Hotela je vstati in dvigniti kozarec v pozdrav, pa zdajci se ji je zazdelo, da ji zastaja igra Ïivcev, vse okrog nje se potaplja v temo, glava, teÏka in bleda, sili na mizo. Takrat je priskoãil k njej Bajiç prav v trenutku, ko se je brez opore in moãi nagnila na stran in se onesvestila. Prestregel jo je in zgrudila se mu je v naroãje, kakor pade mrtvo telo. DruÏba se je prestra‰ila, postavila kozarce na mizo, zagnala vik in krik. »Vode! Vode!« je vpila gospa Etelka, ki je omedleli odpenjala bluzo. »In vun na trato! Tu je soparno, zakajeno, ni ãuda— « je silil Lisinski. »Pod milo nebo — kajpada — na sveÏi zrak — tam bo precej dobro,« je svetoval Bierkopf. »Vse je pripravljeno na trati. Prosim, gospoda!« je hitel Vilar. »Koci so pogrnjeni, svetilke priÏgane. Le vun — vun!« »Oh, bojim se, da to ‰e ni poslednja komedija, ki jo uprizori ta nesreãna Ïenska mojemu Sa‰i,« mu je mimo458 GOSPODIN FRANJO BESeDA grede po‰epetala stara gospa. »To je resniãna omedlevica, ne navidezna, kakr‰ne so v navadi pri Ïenskah. In globoki so njeni vzroki.« Bajiç, Katica in gospa Etelka so zanesli Ljubico na trato. Vsi so se porazstavili krog nje. SveÏi zrak in hladni obkladki na glavo so pomagali; pri omedleli se je kmalu pokazala tista zavest, ki jo imamo v sanjah: stopila je iz neznane teme misel v glavo in iz megle se ji je pojavila v slabih obrisih naãelnikova postava in zbudila se ji je zavest, da leÏi brezsilna in ne more k njemu, In sli‰ala je kakor v sanjah njegov glas: »Zakaj nismo ostali zunaj? âemu smo ‰li na zatohli hodnik? Milostivi gospe je ‰kodovala tista zatohlina. Saj bi se bil danes pri neznosni vroãini sam skoraj onesvestil.« Pri teh besedah je odprla oãi in videla, kako so vsi prikimali naãelniku. ,On laÏe in vsi laÏejo!’ je nekaj zavpilo v njeni du‰i. Zopet je zameÏala in pri‰la ji je misel, kako krasna in lahka bi bila smrt, ko bi pri‰la tako tihotapski. Zakaj se ni preselila v kraj veãne nezavesti, ko se je nahajala Ïe na poti tja? Zakaj se je morala zopet zbuditi v to neznosno Ïivljenje? »Milostivi je ‰kodovala dolga pot, zato je obnemogla,« je vedoma lagal Lisinski. »I kaj pa! Dolga pot, soparica, stisnjeni zrak in naposled va‰ vik in krik,« je ponovil za drugimi Hvalibogovski, vedoã, da laÏe. 459 GOSPODIN FRANJO BESeDA »In pa tiste — e-e — grozne podgane nad nami,« je zameketal pl. Merks. »Vedno sem se bal, da nam ne pade cela druhal na mizo.« ,Kako laÏejo, kako laÏejo! Vsa njih kultura se opira na laÏ in prevaro,’ si je mislil Vilar. ,V tem neprijetnem sluãaju celo ne morejo drugaãe. Tu je laÏ plemenita in dobra reã.’ In domislil se je Bobojedãevega izreka: Istino reci pa uteci! Prej brezbarvna lica gospe Ljubice so po malem zopet zagorela v zdravi rdeãici. Pogledala je in njeno oko se je ujelo z Bajiçevim, ki je kleãal pri njej, sklonjen ãez njeno glavo. Njegovemu prisiljenemu in Ïalostnemu nasmehu se je srameÏljivo posmejala, kakor bi ga hotela prositi odpu‰ãanja, da mu je s svojo omotico provzroãila tak‰no sitnost. Pa precej je odvrnila oãi od njega ter pogledala na svetilke, ki so brlele po pritliãnih drevesnih vejah. »To je bilo neumno od nas, da smo toliko ãasa zasedeli v tistem hanu. Mari smo se ‰li kopat v bistro Oskovo. Kako bi se bili osveÏili in sprali prah raz sebe! Tako se pa niti umili nismo, ko smo pri‰li sem. Od tod vsa ta neprilika. No sedaj je Ïe dobro, kaj ne, milostiva?« je z najmeãjim glasom govoril pl. Pester, stojeã pri njenih nogah. ,Sam ve, da ni dobro in da nikdar veã ne bo. Sam nosi slutnjo smrti v glavi, pa laÏe,’ je mislila Ljubica. 460 GOSPODIN FRANJO BESeDA »O, prosim, gospod naãelnik,« je rekla Katica, »mi smo se umile v sobah obeh gospodov uradnikov.« »On sam se je umazal z velikim grehom, ki ga ne izmije z nobeno vodo,« je po‰epetala Bajiçeva mati Vilarju. Ljubica se je obrnila na stran ter se pri tej priliki zazrla v stroge, ostro presunljive ta‰ãine oãi. ,Samo ta starka ni sposobna za laÏ. Ona ume ãitati angelu in vragu na dnu du‰e, toda tudi ona noãe govoriti. Moj greh je tak‰en, da se mora pokriti z laÏjo ali pa z molkom, ki je tudi laÏ,’ si je mislila. ,Mari bi odkrito govorili o njem. Ko bi vsaj eden glasno izrekel: Tak‰na in tak‰na je sedaj Ljubica, ki je nekdaj v strastni ljubezni do Bajiça beÏala iz oãetove hi‰e. Ko bi mu vsi prikimali, padli bi mi vsi oziri v niã, in glasno bi privrelo moje ‰iroko priznanje iz trpeãe du‰e. To bi olaj‰alo mojemu srcu. A ta prizanesljivi molk me du‰i in mori.’ Gospa Etelka ji je poloÏila nov obkladek na glavo. Gospa je omedlevico prebolela in zadremala. »Pst — pst —« je ‰epetal Bierkopf. »Zdaj bo dobro. NeÏne dame bi se bile morale odpoãiti — odpoãiti po dolgi poti in ne skakati po tratini in begati za ribami.« âez pol ure je Ljubica sedla. ZaÏelela je postelje, ker ni marala ostati v druÏbi, ki bi z obÏalovanjem govorila o njeni nezgodi, katere se je sramovala. »Oprostite, gospoda, ker sem nehote kalila zabavo. Jutri bo zopet 461 GOSPODIN FRANJO BESeDA vse dobro, kakor je bilo dosle, in veselili se bomo pod Konj-planino,« je rekla ter podala soprogu roko. Z njegovo in gospe Etelke pomoãjo je vstala. Odvedla sta jo v kolibo, kjer so bile za vse ‰tiri dame pripravljene postelje. Kmalu za njo je od‰la tudi Bajiçeva mati k poãitku. V taboru izletnikov so brÏ pozabili na nepriliko, ki je zadela Bajiçevo soprogo. Neumorni Mik je s svojo norãavostjo in ‰aljivostjo zdramil ves tabor iz otopelosti. Umel je zbijati imenitne ‰ale: ÏviÏgati, piskati, peti, posnemati Ïivalske glasove, opona‰ati razliãna nareãja, kar je vselej uãinkovalo in provzroãalo grohot. Ko so ‰e vsi molãe leÏali vznak, kakor bi ‰teli zvezde, je zdajci iz sredine razprostrtih kocev poletel v gorske stene petelinji glas: Kikeriki! — na zadnjem zlogu podalj‰an in konãajoã se s tremi pretrganimi, rahloãutnimi kurjimi ãivki, ki naj bi opozorili slu‰ateljstvo na nekaj ‰e neizreãenega, kakor opozarja na‰ sentimentalni pisatelj in pesnik na koncu duhovito-sentimentalnega stavka s tremi pikami na nekaj neizrekljivega, o ãemer naj premi‰ljuje blagovoljni ãitatelj sam. Vsi izletniki so udarili v grohot, vsi so ‰inili pokoncu, kakor bi bil vanje izpustil elektriãni tok: eden je sedel, drugi se je obrnil na stran ter se naslonil na komolec. Katica ni mogla odoleti ãudnemu petelinjemu kliku: pobrala je svoj koc, ga vlekla nad Mikovo glavo in ga tam razprostrla. 462 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Producirajte se dalje, gospod poroãnik, lepo vas prosim! Glejte, kako smo zbegani! âemu pa smo ‰li pod Konj-planino? Da tukaj prodajamo dolgãas? Pa res!« je poprosila z jokavim glasom. Podobno so prosili tudi drugi. Mik je bil itak Ïidane volje in bi bil tudi brez moledovanja izvajal svojo umetnost, pa — le prosijo naj! Ko se mu je zdelo, da je zadosti pro‰enj, je zatisnil z levim kazalcem nosnico, dva prsta desnice je vtaknil v usta in tako imenitno je zaãel piskati, da so se vsi drugi valjali od smeha. Po kratkem odmoru se je v gali‰koÏidovskem nareãju pogovarjal sam s seboj, kar je izvabilo novo veselje. Potem si je priÏgal svalãico; mahoma jo je obrnil, to je, vtaknil je goreãi konec v usta in pu‰il, potem jo je vtaknil v nosnico in pu‰il z nosom. »Oprosti, prijatelj Mik,« se je oglasil ob vseobãem smehu Hvalibogovski, »ti si vrl ãastnik, a izgre‰il si svoj poklic. Da vstopi‰ k cirkusu, si petkrat bolje plaãan kakor pri vojakih.« »E-e-e!« je vzkliknil pl. Merks, ki je menil, da nobena ‰e tako sijajna plaãa ne odtehta ãastni‰tva. Bil je namreã z doma zelo bogat. Mik je zalajal nanj, a tako po pasje, da je ‰ejk, dremajoã pri nogah svojega gospodarja, pozorno dvignil glavo in presunljivo zarenãal. »PotolaÏi vraga, saj nas ‰e raztrga!« je rekel pl. Pester Buzdugi. 463 GOSPODIN FRANJO BESeDA OroÏnik je pomiril ‰ejka, poloÏiv‰i mu roko na glavo. Zaãel je hvaliti njegove pasje sposobnosti. »To je zvesta in zanesljiva Ïival,« je govoril. »V temni noãi bi lahko zaspal v bliÏini hajdu‰kega tabora; ‰ejk bi me zbudil in branil do poslednjega dihljaja. In moja roka tudi nekaj zaleÏe. Desne roke ne bom imel, kadar se mi ponesreãi ta moj najbolj‰i prijatelj. Z njegovo pomoãjo bi na ledu podkoval samega vraga.« ·ejk je iztegnil glavo, se obliznil ter s pasjim nasmehom pogledal po druÏbi; kakor bi razumel, kaj govori gospodar o njem. Potem je legel in poloÏil glavo na prednji ‰api, pazno poslu‰ajoã in meÏurkajoã z oãmi. »Velike sposobnosti tiãe v njem. Vse nas razume, le govoriti ne ume. In kako razloãuje na‰ega dobro obleãenega ãloveka od Bo‰njaka!« je hvalil Buzduga. »Pa pravijo, da pes laja na po‰tenjaka in na lopova,« je rekel Bajiç. »To vem, da ni rahloãuten,« se je oglasil Vilar, ker mu je presedala pasja hvala. Buzduga se je porogljivo posmejal. »Gospod inÏenir bi v Bosni rad imel rahloãutne pse, ki bi lizali roke na‰im nasprotnikom.« »Niã psov — ãemu pse? Civilizacijo bi rad, istinito civilizacijo, ne tak‰ne, ki je maska za laÏ in prevaro. Primerjal bi Bosno ‰iroki reki, polni skal, vrtincev, pragov in plitvin, ki ovirajo plovitev. Mi bi morali oãistiti in ure464 GOSPODIN FRANJO BESeDA diti strugo, da bi po njej res kdaj lahko pri‰li globlje na Balkan. Toda mi samo ribarimo v kalnem —« »Kako ribarimo v kalnem?« ga je brzo prekinil pl. Pester. Ni mogel umeti, kako more kdo, ki je nastavljen v bosenski sluÏbi, le namigniti z neugodno kritiko. »Morda s tem, da trebimo Konj-planino?« »Ne, gospod naãelnik,« je mirno odvrnil inÏenir. Tisti hip se je zavedel, da ne govori s prijateljem, ampak z visoko postavljenim gospodom, ki je soodgovoren za vso upravo in pred katerim treba izbirati besede, ãeprav je ta gospod Ïe na odhodu. Spo‰tljivo je sedel ter nadaljeval: »Gozdov ne oãitam deÏelni upravi. Res me je vãasi skoraj strah, ko sli‰im na vseh straneh peti sekiro. Zdi se mi, da mi govore ti pragozdi oãitajoãe: ,Îivimo po nepremagljivih vekovitih zakonih, in glej, tu je pri‰el ãlovek in smrtne udarce zadaja tej slavi!’ Kakor bi zadevala ostrina sekire v moje srce in bi pred mojimi oãmi uniãevali v smrt obsojen narod, tako mi je —« »UboÏãek!« se je oglasila za njim Katica, pobezav‰i ga z izpuknjeno bilko v uho. »Srce vas boli, gospodine Franjo? Kuharica se nikdar ne solzi, kadar kolje kuro.« InÏenirja ni premotil glasen zasmeh v druÏbi. Nadaljeval je: »Po drugi strani se mi pa teh go‰ãav niã ne zdi ‰koda, ker zato so se tako razrastle, da jih naposled izrabi ãlovek, in sicer naj oni prej melje, ki prej pride. Do- 465 GOSPODIN FRANJO BESeDA morodno prebivalstvo, oziroma otomanska vlada ni prej mlela, zato meljemo mi, kar je vse v redu.« »Da, da — vse v redu,« je potrdil Bierkopf. »Bo‰njaki nimajo kapitalov, da bi sami trebili pragozde. Na dobiãke so ãakali petsto let. âesar oni sami niso mogli, vr‰imo zdaj mi, ki smo bogatej‰i. Blagostanje nam daje premoã in svobodo. Siromak bo Ïivel vedno v podloÏnosti. In tako je prav. Siromakov i drugod ne bo nikdar konec, kakor trave ne: mrjo in zopet se rode.« »Iz moje glave govori‰, âumurpa‰a!« je rekel Hvalibogovski. »·e druga vpra‰anja se vsiljujejo ãloveku in odgovori nanja niso ugodni,« je govoril inÏenir. »Zakaj se zaganjamo pri vsaki priliki v domaãe ljudi? Zakaj jim ne pustimo dihati? âemu stremimo za tem, da jih navadimo pijanstva in jim vcepimo bojeãnost suÏnjev? Slavno bi bilo zapovedovati ponosnemu, zavednemu in krepkemu narodu, a mi hoãemo Bo‰njake pretvoriti v izmozgano, strahopeto in izprijeno parijo. Zakaj kristjanom in onim Turkom, ki so suÏnji posestnikov, ne damo zemlje? Saj je je dosti in siroma‰ni Bo‰njaki koprne po njej. Dobivajo jo pa kolonisti —« »Gospod inÏenir, vi ste malo ãasa tukaj in ne poznate razmer,« mu je prestrigel besedo Hvalibogovski. »Kolonisti so potrebni, da se domaãini uãe od njih polje- 466 GOSPODIN FRANJO BESeDA delstva. Bo‰njak je len, apatiãen, nima smisla za napredek.« »Za napredek, ki ga v nekaterih okrajih hoãejo ‰iriti z Ïganjem, v katerem naj bi se utopila Bo‰njaku prirojena pogumnost, tudi jaz nimam smisla,« se je zavzel Bajiç za svojega prijatelja. »Kar se tiãe mrÏnje do dela — ta na mah izgine, kadar dobe Bo‰njaki zemljo v svojo last, kakor se je to zgodilo onkraj Drine v Srbiji.« »In nemogoãi postanejo zloãinci, kakr‰en je bil Husejn Durakoviç,« je pristavil Vilar. »Poglejte bosensko primitivno orodje, te lesene pluge in vozove. Je li mogoãe s tem uspe‰no obdelavati zemljo?« »Kolonistov tudi ni treba zato,« je odvrnil inÏenir, »paã pa pomoãi od merodajnih ãiniteljev. Ker ni mogoãe obdelovati zemlje z lesenim plugom, naj bi kupila deÏelna vlada za vsako vas nekaj Ïeleznih garnitur. Ljudje se jih kmalu privadijo in spoznajo njih ceno. Kolonistov pa zato ni treba.« »Vi ne poznate upornosti ljudstva proti novim napravam.« »Poznam, gospod stotnik. Upornost ne izvira iz sovra‰tva proti koristnim novotarijam, paã pa iz sovra‰tva proti tujcem, ki so toliko obetali, niã dali in vse vzeli. Svet je sedaj tako urejen in toliko prosvetljen, da tiãi v vsakem misleãem ãloveku dober kos upornosti. In mis467 GOSPODIN FRANJO BESeDA leãa bitja so naposled tudi Bo‰njaki. S ãlovekoljubnostjo jih treba pridobiti, ne podpihovati z bojnimi psi.« »Prav dobro, gospod inÏenir!« je kliknila Bajiçeva mati, ki je v noãni jopi stopila k oknu Vilarjeve sobe ter poslu‰ala pomenek na trati. Pl. Pester se je nasme‰ljivo ozrl v okno. Namig na bojne pse je provzroãil, da se je dvignil Buzduga, oprl na komolec in v‰ãipljivo rekel: »Poslu‰ajte — tu govori gospodin Franjo, ki vse zna in ve, na‰ filantrop iz gozda, tiha voda, prista‰ nazorov najveãjega agitatorja kaludjera Jovice.« »Jovica ima svoje nazore, jaz svoje,« je pikro odgovoril Vilar. »Kar je slabega na njem, je zakrivila na‰a uprava, ki je ubila to ‰iroko pamet, mesto da bi jo bila vzela v svojo sluÏbo.« Lisinski se je posmejal. »âloveka z Milo‰eviçevimi nazori paã ni mogoãe vzeti v bosensko sluÏbo. Za samostanskim zidovjem ni maral ostati, naj ostane za jetni‰kim.« »Njemu dati sluÏbo bi bilo tisto, kakor zaupati volku ovce,« je zavr‰il neprijetni pogovor Buzduga, vzdihnil ter se zopet zleknil po kocu. Mik je ves ta ãas zabaval Katico: posnemal je kokljo, kako v razliãnih sluãajih govori s pi‰ãeti, ãemur se je deklica vedno smejala, ãeprav je to Ïe mnogokrat sli‰ala. Ko pa je izprevidel, da njegova ,umetnost’ Ïe niã veã ne 468 GOSPODIN FRANJO BESeDA zanima mo‰kih, je skoãil na nogi ter viknil: »Gospoda moja, ne bodite dolgoãasni, da ne pokvarite lepega vremena! Nebe‰ke zvezde gledajo na vas, a vi se v oãigled Konja, Kravanje in Zeleboja menite o tak‰nih neplodnih stvareh. Mari bi poizkusili sreão v kvartah! Kaj pravi‰, âumurpa‰a?« »Sogla‰am.« »In vi, gospod naãelnik?« »Noãem se izkljuãiti.« »In ti, HadÏirumba?« »Kakor je namenjeno. Allah je dal, Allah bo vzel ali pa pridal.« »In ti zaptija vseh zaptij?« »Kjer so vsi ene misli, tam je i Buzduga poleg. La Allah il Allahu.« Kmalu je stala pod drevesom, na katerem so visele tri svetilke, miza s stoli. Igralci so sedli h kvartam. Bajiç je spremil svakinjo v kolibo, potem je ‰el z Lisinskim, brigadnim adjutantom in inÏenirjem pod napu‰ã, kamor sta hlapec in sluga nanesla sena in pripravila leÏi‰ãe za mo‰ke. Lisinski in pl. Merks sta precej zasmrãala. Bajiçu je rojila Ïenina omedlevica po glavi, no utrujenost je tudi njega kmalu omamila. Vilar pa ni mogel zaspati. Dolgo je sli‰al kvartaãe, kako so bili s kvartami ob mizo, napovedovali, cvenkljali z denarjem. Domislil se je Jovice. 469 GOSPODIN FRANJO BESeDA Slabo je zanj sprião ljudi, ki imajo smisel samo za nekaj velikega in slavnega, za celoto, za tisto, kar se zabeleÏi za veãne ãase; da celota uspeva, gredo mnogokrat z zavezanimi oãmi mimo posameznega nedolÏnega ãloveka, ki ga Ïrtvujejo celoti, mimo pravice. In v tem je pri‰el tudi on v navzkriÏje z njimi; on bi rad pomagal vsakemu najmanj‰emu delcu te celote, ki ne more biti zdrava, ako poedinci, katerih vsota dela celoto, niso sreãni in zadovoljni. Oni so zaãeli graditi hi‰o pri strehi, on bi jo zaãel zidati pri tleh. O njih stremljenjih za velikost in slavo celote bodo uãenjaki pisali na papir zgodovine; to, po ãemer hlepi on, ostane zapisano v hvaleÏnih srcih. Kaj pomaga napisati kopo zakonov, ako v tej grmadi ni kruha za ljudstvo! Prezirati so ga zaãeli na otoku, celo sovraÏiti, ker hoãe me‰ati kvarte tako, da odpade tudi za nesreãnega ãloveka kaj. Vedno glasnej‰i protest se odpira v njegovi du‰i proti tem praznim ljudem, posebno proti brezboÏnemu Buzdugi, ki tepta s svojim psom in bikovko ãlove‰ko dostojanstvo v prah. Kaj bo z Danico? Slepi sluãaj z jabolkom je nanesel tako, da je ves svoj up prenesla nanj. Niãesar bi si ne mogel oãitati, ko bi se odvrnil od nje, pustil Mu‰içev han ob strani in si ohranil svobodo. A onemu protestu proti ãrvivi in gnili kulturi na tuzlanskem otoku hoãe dati izraza s tem, da ostane i nadalje filantrop — kakor ga je nasme‰ljivo imenoval Buzduga — in ãe je Danica spoznala v njem 470 GOSPODIN FRANJO BESeDA svojega za‰ãitnika, ãe vidi v njem cilj svojega Ïivljenja, onda naj se zgodi, kar mu je usojeno. Od njega naj se izliva vedno dobrota k njej, on naj ostane sredi‰ãe vsega njenega mi‰ljenja. Ne mara imeti Ïene, ki bi kakor vihrava Katica iskala pustolov‰ãin na izletih, po voja‰kih kazinah, na plesi‰ãih in koncertih, povsod v druÏbi, ki bi hotela ble‰ãati v velikem svetu in s svojo telesno sijajnostjo dvigniti njegovo osebo. On se dvigne sam in k sebi dvigne preprosto hercegovsko deklico vkljub vsemu hohotu na tuzlanskem otoku. Prevrnil se je na senu in se zagledal v brezmeseãni nebosklon. Bil je pesnik narave in usmiljenja, ki je primerjal te svetle toãke na nebu, zroãe iz teme nanj, z belimi ovãicami, razkropljenimi brez pastirja po ‰iroki planini, in ono najveãjo prebelo zvezdo na kraju nebosklona, ki otoÏno zre v hladno noãno temo, kakor bi iskala varuha-pastirja, je primerjal Danici. »Tiha voda, — mi je rekel Buzduga. Da bi le bil tiha voda, ki namaka loke in travnike, da se razplode trave in cvetice! A oni so hudournik, razdirajoã blagostanje celega okraja. In Danica je tiha vodica, ki prijetno ‰umlja pod travo, dokler za veãno ne utone v tihi vodi.« Obrnil se je k Bajiçu in dalje je mislil: ,Oni zdaj ‰e ne vedo, kako po‰teno mislim z Danico. Sploh pa me njih sodba skrbi toliko kolikor lanski sneg. Tak‰na je njih morala: zdaj ‰e zavidajo gospodinu Franju za smelo 471 GOSPODIN FRANJO BESeDA sreão pri vili podgorkinji, ker menijo, da se samoljubno igram, zabavam in sleparim, da jo kot sladkosnedeÏ v ljubezenskih stvareh z uspehom zalezujem v gozdni samoti; ko pa spoznajo moje resne namere, ko zvedo, kako sem svojo bodoãnost za vselej navezal na siroma‰no Hercegovko, se mi vsi ti gospodje s ponosno hojo, z bahatim roÏljanjem sablje, z zvoãnim glasom nasme‰ljivosti in vse te dame z Ïareãimi iskrami porogljivosti enoglasno zagrohotajo, ãe‰: Ujel se je norec! Pa mene njih zasmeh ne bo vznemirjal, nasprotno: vrsta bo na meni, da se glasno posmejem razbrzdanim razmeram v njih rodbinskem Ïivljenju. DokaÏem jim, da noãem biti deleÏen sme‰ne usode tega prijatelja, ki v nemirnem spanju hrãi kraj mene.’ »Srãna dama vzame pikovega kralja,« je zdajci pri igralni mizi glasno napovedal naãelnik. Tisti hip je Bajiç dvignil glavo ter prestra‰en pogledal na kvartaãe. Precej pa mu je zaspana glava omahnila na vzglavje in se pogreznila v teÏke sanje. Bilo je Ïe pozno, ko je zaspal Vilar. Petorica gospodov je ‰e vedno kvartala. 472 BESeDA GOSPODIN FRANJO 30. O b ‰estih zjutraj se je gospoda zbrala na hodniku. Vsem je ‰e visela na trepalnicah zaspanost, le Katica se je javila v svoji navadni ãilosti in Ïivahnosti. Sililaje v Mika, da bi razÏarila njegovo zabavnost in ‰aljivost, toda poroãnik se je drÏal kislo. Slaba volja je bila razlita po njegovem obrazu, roke je trdo ti‰ãal v prazne Ïepe, kakor bi ga v dno du‰e mrazile ponoãne denarne izgube. Zelo so ga bili izmolzli. »Niã ne maraj, prijatelj!« mu je po strani po‰epetal ãemerni Buzduga. »I mene so slekli. Spotoma se itak ustavimo pri oãku Samojlu, kjer imava kredit z neomejeno zavezo. Hudiã je vzel, Ïid bo zopet dal.« Oba sta se prisiljeno nasmehnila. âumurpa‰a, ki se je hitro otresel zaspanosti, je veselo razburjen ‰kakal krog svojih gostov. Veãkrat se je potipal na srãno stran, kjer je imel v suknjiãu spravljeno nabito denarnico. V radosti je plesala njegova grabeÏljiva du‰a. Kadar je pogledal na Mika in Buzdugo, se je nekaj zareÏalo v njem. »Sta nameravala — sta me hotela — a zdaj me gledata liki vol mesarsko sekiro. Allah je dal —« 473 GOSPODIN FRANJO BESeDA Bajiç in Ljubica sta moÏato prena‰ala svojo bol: umela sta veliko srãno rano zakriti z veselimi ãrtami na obrazu, zastreti to, o ãemer ne sme vedeti svet. In ãe ve svet, naj ne spazi, da ju peãe. Sicer pa je on zrl na vso to stvar z oãmi optimista, a ona se je hlinila. Njegova mati ju je stisnjenih ustnic in pepelnatega obraza opazovala. Slutila je, da ima snoãnja omedlevica ‰iroko podlago in da vse to ne pomeni prida. Ljubica ji je odtegovala poglede, sin pa je odkrito gledal v njene oãi, kakor bi ji hotel vliti tolaÏbe v uÏaljeno srce. ,To je nekak‰en preval v Ïivljenju moje Ïene,’ so govorile njegove oãi. ,Vsak ãlovek doÏivi tak‰en preval. Le tega je treba premagati, pa se iztrezni. Zato ji je treba pomagati iz krize.’ In zelo ljubeznivo se je vedel z Ljubico. Ogrnil jo je s ‰alom, vpra‰al, kako je poãivala, ãe ji podgane niso motile spanja, svetoval ji je, naj na povratni poti sede na voz, jeÏa bo za njeno oslabelo zdravje prenaporna. Davno mu Ïe ni veã tako mehko odgovarjala; kakor bi se nekaj kovinskega trkljalo po neravni plo‰ãi, tako zvonko se je tresel njen glas in Bajiç je bil vesel, ker ga je spomnil njenih prvih ljubezenskih strasti. Izpod globoko spu‰ãenih trepalnic je togo zrla na mizo. Pl. Pester jo je paã pri prvem jutranjem svidenju vpra‰al, kako se poãuti, silil se je na smeh, a mesto smeha se je pokazal le spaãen obraz; potem se ji je umikal; iz dalje je vãasi pla‰no in zbegano pogledal nanjo. 474 GOSPODIN FRANJO BESeDA ,Ali se res sramuje snoãnje neprilike ali se samo hlini?’ si je mislil Vilar. ,O, poznam vas: vsi skupaj ste tihe vode, a resnica se vam ne sme naloÏiti, ker je ne prenesete.’ Lisinski je druÏbo neprestano vnemal, naj se podviza, ker dana‰nja preiskava bo dolga in po dogovorjenem naãrtu se morajo sestati ob dveh popoldne v hanu ob Oskovi. Naposled so ga slu‰ali. Bierkopf je oboroÏil dame s palicami, da bodo laÏe hodile navkreber in navzdol. V priãakovanju pragozdnih ãudes so prijetno razburjeni zapustili kolibe. Pragozd je ãudovito vplival nanje; posebno one, ki ga ‰e niso videli, je skraja prevzela velika resnoba. Najveã zanimanja za veliãastvo prirode je kazal Lisinski, najmanj Katica. Lisinski je bil na gimnaziji karsibodi posrkal iz starih knjiÏevnosti, imel je dar glasnega, navdu‰enega obãudovanja, ki ga nima vsak in se ga marsikdo sramuje. Spomnil se je starogr‰kega podzemeljskega sveta in njegovih bobneãih rek, spomnil se je Dantejevega pekla. »Kako je tukaj vse grozno, kako je grozno,« je ponavljal, zroã v mraãne globine med drevjem. »Da ni tega potoka, ki s svojim hrumenjem oÏivlja mrtvilo, bi ãlovek mislil: Tu ima smrt svoje mlade. Morda je prvi ãlovek prav v tak‰nem kraju dobil svoj prvobitni nazor o podzemeljskem svetu.« 475 GOSPODIN FRANJO BESeDA Buzduga, ki je bil vajen pragozdu, se je posmejal vzhiãenemu sodniku in se po‰alil: »Morda se je zgodilo to Ïe takrat, ko se je opica, zaãutiv‰i v sebi du‰o, prvikrat postavila na zadnji nogi, se potrkala na prsi ter se pridu‰ila rekoã: »âlovek sem«. »·alo v stran,« je nadaljeval Lisinski kakor iz sanj. »Tu se vidi, kako stvarja narava tam, kjer je ne moti ãlovek. Povsod deluje neprestano, tiho, na‰im oãem nevidno.« Pl. Merks je globoko hropel v strmino. Oduren in mrtev se mu je zdel gozd, ker ni bilo sli‰ati ptiãjega petja. Vilar mu je pojasnil, da v tak‰nem gozdu pravih ptiãev pevcev ni, paã pa dosti ptic roparic in da v tem ãasu ptiãi sploh ne pojo, ker se skubijo. »Povsod je boj za obstanek; v zraku, v vodi in na suhem poÏre moãnej‰i slabej‰ega,« je govoril adjutant. »Krog in krog vidimo samo kruto vojsko, a tu pi‰ejo in uãe nekateri laÏiuãenjaki, na ãelu jim tista milobna Suttnerica — e-e — naj bi se ljudje veã ne vojskovali. Segnilo bi morje, da ni vetrov, sperelo bi ãlove‰tvo, da ni vojsk. Vojska je potrebna, ker oãisti in oãedi ãlove‰tvo.« »Pristavite, gospod nadporoãnik, da vojska iztrebi ãlove‰tvo,« je rekel Vilar. »Ko bi izpulila samo plevel, onda bi jo morda zagovarjal, toda ona vzame vse od kraja.« »Naj vzame! Veãno itak nihãe ne bo Ïivel,« je pripomnil pl. Pester. 476 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Oprostite, gospod naãelnik — vse, kar se godi v naravi, se pa vendar ne da prenesti na ãloveka, ki kaÏe svojo kulturo s tem, da izku‰a omejiti vojske. Ko bi bilo mogoãe, da zmagata obe vojujoãi stranki in dobita obe od nekod od‰kodnino, tedaj bi rekel: nu, vojska je oãistila ozraãje, uredila napeto razmerje, tako, da ãlove‰ke Ïrtve niso padle zaman, blagostanje ni trpelo —« »E-e, gospodu inÏenirju se ‰koda zdi denarja,« se je posme‰ljivo zaãudil pl. Merks. »Posebno pomilujem Ïrtve. Mnogo je glavnih prog Ïivljenja, vsak razumni ãlovek si zaãrta eno, po kateri namerava hoditi do konca. Pomilujem onega, ki je poln nad zrl v bodoãnost, pa mora konãati na bojnem polju.« Adjutant je navedel ‰e veã razlogov za vojsko. Trdil je, da bi bilo ãlove‰tvo Ïe davno segnilo na poljih in pa‰nikih, da na bojnem polju raste znaãaj in se, povzpne do neobiãajne vi‰ine, razvije se brezprimerna poÏrtvovalnost in skromno samozatajevanje, ki je toliko potrebno mladim ljudem. »To je prav lepo,« je odgovoril Vilar, »toda kaj koristijo mlademu ãloveku te ãednosti, ako pride s polomljenimi udi ali s smrtno kaljo v prsih domov? Po mojem mnenju se goji na bojnem polju pod za‰ãito zakonov sama brezsrãnost in Ïivalska krvoloãnost. Vojske so prva ovira napredku in blagostanju.« 477 GOSPODIN FRANJO BESeDA »âudim se vam — e-e —, gospodine Franjo, kako se vãasi z nekim posebno Ïivim prepriãanjem ogrejete za kak‰no stvar.« »Pred istino ne beÏim, ne devam je pod mernik,« je mirno odgovoril inÏenir. Tisti hip je zaãutil, da se je nekaj zadelo ob njegovo ramo. Ozrl se je: Bajiçeva mati se ga je dotaknila s palico, hoteã ga opomniti, naj bo v svojih besedah oprezen pri teh ljudeh. Lisinski je izvadil beleÏnico in zapisal nekaj. »Koliko generacij lesa leÏi tu na tleh v prahu,« je povzel naãelnik. »Kdo bi mogel to izraãunati?« Njegovo oko je bilo omegljeno, zdelo se mu je, da iz vseh kotov veje nanj dih smrti. »Nihãe,« je zami‰ljeno odgovoril Hvalibogovski. »Vso to ogromno drevje ni drugega nego gnoj za zemljo. To je tudi ãlovek.« »Kar se v povoj zavije, vse zemlja pokrije — tako je s ãlovekom,« je rekla Bajiçeva mati. Ob gorjupi misli na minljivost je za hip pozabila na sramoto v rodbini. Pri pogledu na mnoÏico padlega in trohneãega drevja je pl. Merks govoril: »Tudi v gozdni go‰ãi se mora zadu‰iti bitje, ki se ne razvije pravoãasno in pravilno. Kakor ljudje tako se morajo tudi rastline boriti za prostor, zrak in svetlobo. Za vsa bitja v naravi velja en zakon: uredi korake tako, da ne zaostane‰.« 478 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Uredi korake, kakor hoãe‰ in more‰, veãnega ni niã na svetu,« je sentimentalno odvrnil Hvalibogovski. »Vse je posveãeno koncu in smrti. Koliko mogoãnih drÏav je nosila Ïe na‰a zemlja, nam malo ali niã znanih, in vse so propadle. Zakon prirode je tak‰en, da ni niã trajnega na svetu. âemu se toliko ubijamo in ubadamo?« »E-e-e — HadÏirumba, ti si blizu ruske meje doma in prista‰ filozofije daljnega iztoka.« »Mnogo je istine v tisti filozofiji.« »Pogubna je za nas, ker pozna samo niãevost. Na‰ ãlovek bi se pri tak‰ni veri pogreznil v lenobo in poginil. Res gre na svetu vse v niã, a to, kar imenujemo Ïivljensko silo, Ïivi vedno. In to Ïivljensko silo moramo krepiti z Ïivljensko voljo, to moramo izrabljati.« »Na milijone krepkih bitij je tu pokopanih in nad tem grobi‰ãem diha iz milijonov ustec novo Ïivljenje. Iz smrti klije povsod Ïivljenje,« je zakljuãil pogovor Hvalibogovski, misleã na svojo nesreãno Poljsko. Nekoliko zadaj, namreã toliko, kolikor je potreboval zase prostora neizogibni ‰ejk, je ‰la druga partija izletnikov. Strmeli so v peneãi se potok in v temne stene drevja; tu so jih zanimale umetne naprave za splav lesa, tam so se Ïeljno zazrli v modro liso nebosklona, ãe se je pokazala skozi raz‰opirjeno vejevje. Tam je Bierkopf kazal in razlagal ãudovitosti pragozda, pravil o volkovih, ki se zatepejo pozimi z Romanje-planine sem, o medve479 GOSPODIN FRANJO BESeDA dih, ki so jih drvarji pregnali iz Medvedjega Dola, ter razkladal, kako se splavljajo hlodi v dolino. Bajiça je vse to zanimalo: pozorno je obraãal oãi v tisto stran, kjer je gozdar opozoril na ogromno trohneãe deblo, na ‰tor ali deblo fantastne oblike, ali na celo gruão drevja, leÏeãega vsekriÏem, kakorje padlo v divjem vrveÏu prirodnih sil. Solnãni valovi so prodirali mestoma skozi zelenje do Oskove: tu v podobi krpice, tam kot dolg trak, kakor bi neki poletni bog tu meÏikal, tam nami gaval prirodi in jo izpodbujal, naj se podviza, dokler ji sije ‰e gorka luã. Ljubica se je na strmi stezi pokazala onemoglo; veãkrat ji je moral Bajiç podati roko in ji pomagati preko debele korenine ali skalne ãeri; brez lastne volje in sile se mu je pustila vleãi, pokorna je vselej pogledala tja, kamor soprog. V du‰evnih borbah ni na‰la opore v sebi in na trnjevi poti Ïivljenja ni bila utrjena: kdor je pri‰el najbliÏe, na tistega se je naslonila. Drobno korakajoã, se je silila v kratke smehljaje, trudno je kimala z glavo in Bajiçu se je zdelo, da se mu zahvaljuje za razvedrilo, ki naj bi njene misli odvrnilo od nevarnega predmeta. »Bog praviãni, kak‰na bogastva so se tukaj pogreznila v preperelosti in koliko denarja bo tu ‰e izsekala deÏelna vlada!« se je ãudila praktiãna Etelka. »In nekaj tega denarja odpade tudi za vas, gospa, in za oãka Samojla. Vama vedno nese, pri vrelcu sedita, ki nikdar ne usahne. Vama ne vzame vojska, ne pobije 480 GOSPODIN FRANJO BESeDA toãa, ne odnese povodenj. Bog praviãni Ïe ve, kje je dobro spravljeno.« Tako se je prilizoval Mik Ïidinji, ker je vedel, da ona nekaj premore pri Samojlu in se zavzame zanj, ako bi soprog ne hotel zaupati. Denar je moral na vsak naãin imeti, da se odkriÏa Bierkopfa, ki mu je ponoãi posodil veãji znesek. Ta umazanec jih popoldne spremi do Samojlovega hana, paã samo zato, da mu tam z Buzdugo povrneta izposojeno vsoto. Etelka se je ob poroãnikovi pohvali samozavestno posmejala, vendar pa se ji je zdelo potrebno, malo potoÏiti o slabih ãasih. »Dobre ãase sva imela s Samojlom, dokler so bila Ïivila cenej‰a in so bili delavci zadovoljni s preprosto hrano. Najina trgovina je uspevala, takrat se je nekaj nagomililo na kupãek. Toda zdaj zahtevajo drvarji najbolj‰e viktualije za tiste cene, po katerih jih kupujeva midva. In vpra‰am vas, ali jih moreva dajati, ne da bi se uniãila? Gospod inÏenir nama je zelo pristrigel peroti. Ako ne odneha, morava odnehati midva in prepustiti oskrbovanje delavcev drugi osebi, ki bo umela delati ãudeÏe. Ali moreva midva delati ãudeÏe?« »E, nekaj Ïe ‰e ostane, gospa. Kogar se bogastvo poloti, tisti se sitneÏa veã ne iznebi,« je sladko tolaÏil Mik. Zdajci je nekaj neznansko zahre‰ãalo v go‰ãi prav blizu steze. Izletniki so zaãutili pod nogami lahek potres. Mimo Bierkopfa so vsi ostrmeli, vse je izpreletela groza, vsi so odskoãili kolikor mogoãe daleã od one toãke, ko481 GOSPODIN FRANJO BESeDA likor je dopu‰ãal srditi potok, vsem se je ãitalo na obrazu vpra‰anje: Kaj to pomeni? Nekateri so zaãutili celo mravljince na hrbtu. Vsi so obstali. Hre‰ãanje se je zdelo tem grozljivej‰e, ker se ob hrumenju Oskove ni dalo razloãati, kaj mu je bilo vzrok. Mik je, strmo zroã v ono smer, nasme‰ljivo in stra‰ljivo ob enem s skrivnostnim glasom proiznesel: »Divji pra‰iã bo ali pa medved —« Katica se je prva zdramila iz Ïivãnega pretresa. Posmejala se je onim, ki so bulili oãi v temno drevesno steno, in kliknila: »Alo — moÏje, vitezi, lovci, junaki — divji pra‰iã je, ako ni volk ali pa medved! DrÏite oroÏje pripravljeno za boj in gonjo! To bo ‰undra v Tuzli, ako pripeljemo tak znamenit plen s seboj.« Njo je navdajala tudi v pragozdu neskrbna radost iu neukroãeno zasmehovanje vsega, kar je bilo krog nje. V njenih oãeh je blestel veãni nemir, razko‰je Ïivljenja se je svetilo na njenih licih, v njej je vrela mladost prve vrste, hlepeãa po pustolov‰ãinah. Parkrat je zahalikala v go‰ão, izzivajoã gozdno zver. Nje zvoãni klik je bil podoben zvonãkljanju kraguljcev, kakor bi ji viseli v grlu sami srebrni zvonãki. âudno je bilo sli‰ati tak‰en glas v tak‰ni samoti. Bierkopf je pojasnil, da ono hre‰ãanje ni od zveri, paã pa se je nagnilo polmrtvo drevo in butnilo ob tla. Prepla‰ena Ljubica se je zamislila. Njeno srce je zopet splavalo k onemu, ki je stal visoko nad njo in je nosil 482 GOSPODIN FRANJO BESeDA smrtne slutnje v sebi. »Tako se torej pogrezne orja‰ko drevo v smrt?« je sanjavo vpra‰ala. »I kaj pa,« je ravnodu‰no govoril gozdar. »Taki padci z neznanskim hrumom in polomom se mnogokrat dogajajo.« Tedaj je Mik, opona‰ajoã laãno tele, tako presunljivo zablejal v neprodirno steno, da bi bil priklical celo krdelo zveri, ko bi se tam nahajala. Gozdar se je smejal, drugi so strahoma prislu‰kavali, se li ne prijavi v go‰ãavi kaj sumljivega. Nobenega glasu ni bilo nazaj. »Idimo, da se ne zvali gozd na nas,« je svetoval resni major-avditor. Po mnogih zamudah in zadrÏkih so prispeli v Medvedji Dol. Tu so se loãili: Lisinski, Buzduga in Vilar so se napotili ob strmem poboãju Konj-planine k praznemu skrivali‰ãu oroÏja, ostalim je gozdar razkazal drvarska dela. Ko si je druÏba vse ogledala in si odpoãila, jo je vedel nazaj v dolino. Lisinski je tisti dan marsikaj zapisal v svojo beleÏnico. Kadar jo je izvadil iz Ïepa, je Vilar vselej radovedno pogledal nanjo. Kmalu je spazil, da je razdeljena v dva dela. V prvi del je zapisoval v nem‰kem jeziku sluÏbene stvari; tu je Vilar med drugimi zapazil besedo anarhist; ta del zma‰i doma v ogledni zapisnik. V drugi del pa je pisal ãe‰ke besede, ki jim inÏenir ni vedel pomena, ãeprav so bile vaÏne. BeleÏil je iskalne besede ali zaãetni483 GOSPODIN FRANJO BESeDA ce, kakor se imenujejo v kancelijskem jeziku, ki so se nana‰ale na mogoãnost pragozda in je bila v njih izraÏena vsa toplota njegovih obãutkov ob pogledu na veliãastvo prirode. Lisinski namreã ni bil samo sodnik, ampak tudi pesnik. Îivci, razrahljani, vsled nezadostnega spanja na slabi in nenavadni postelji, hoja ob Oskovi navkreber, potem dih prvobitne prirode ter nenavadnost kazenskega sluãaja — prej ‰e ni bil nikdar tako daleã od Tuzle na sodnijskem ogledu, sploh nikdar ‰e ni bil stikal po planinah za prepovedanim oroÏjem — dalje zavest, da vr‰i vaÏno delo ter nabere dosti gradiva za neizogibno potrebni zapisnik, potem okolnost, da se mu je to noã v nemirnem spanju pokazala njegova nevesta Vanda, bivajoãa daleã gori na âe‰kem, in naposled veselo priãakovanje lepe od‰kodnine, ki mu gre po paragrafih pristojbinskega opravilnika, vse to je tako prijetno vplivalo na njegove moÏgane, da je tisto jutro sklenil, napisati primerno odo na pragozd in jo obelodaniti v leposlovnem listu. Kar je sklenil, to je pozneje tudi dovr‰il. Nekega blagoslovljenega zimskega veãera je sedel k mizi in se poglobil v one kratko zaãrtane ãe‰ke opazke v beleÏnici, iz katerih so mu polagoma vstajali strahotno pretresljivi spomini in mraãnotopli obãutki, nekoliko podobni Hamletovim ob pojavu oãelovega duha, zadirjala je z nikotinom in kofeinom po ‰ãegetana obrazotvornost, liki iskri konj pod ostrogo, spoãele so se 484 GOSPODIN FRANJO BESeDA krasno vezane besede, rima je prilezla k rimi in naposled — seveda je trebalo veã veãerov — se je svetila na liãnem papirju slovesna oda na pralesne ãudeÏe. Lisinski se je v vseh sluãajih Ïivljenja vedel fino in taktno. Netaktno bi se mu zdelo, ko bi s svojim ve‰ãim peresom napisal pesem, vnemajoão njegove rojake na boj proti neizprosnim zatiralcem âe‰ke, dasi mu je v prsih vrela topla ljubezen do te poniÏane in poteptane zemlje. ·e nevarna bi mu lahko postala tak‰na pesem, zato je pel raj‰i o prirodi in ljubezni, kar s pridom ãita mladeniã in starãek. Poklicali so ga v Bosno, da s svojim pravnim znanjem koristi drÏavi. Na to zaupanje je bil ponosen in vrednega se ga je hotel izkazati. S kraja se je ãudil, da se v Bosni gode vãasi krivice, a tolaÏil se je s tem, da jih on ni zakrivil, on je vestno in natanãno preiskal pravni sluãaj, po pravici in nepristransko je poroãal; marsikdaj je na‰el poln mernik pravnih pomislekov proti obsodbi, drugikrat je pokazal samo na zrnce, iz katerega naj bi vzklila milost, toda konãni sodnik ni bil on, ampak general, ki je stal na svojem vojnem stali‰ãu in se je vraga menil za avditorjeve pomisleke. To ga je spravilo na oportunitetno stali‰ãe. Od vseh strani je sli‰al, da so v Bosni prav posebne razmere, ki jih treba odpraviti na prav poseben naãin, in ãeprav je vedel, da bi se te razmere dale ozdraviti na ãlovekoljuben naãin, se je naposled vendar prilagodil temu, o ãemur ni dvomil zad485 GOSPODIN FRANJO BESeDA nji ·vaba na otoku. V svoji du‰i ni simpatiziral z oroÏniki. Tak‰ni Buzduge in tak‰ni ‰ejki so Ïe dostikrat sirovo potipali ãe‰ko du‰o, toda — ali sme oroÏnik drugaãe? OroÏnik je tak‰en, kakr‰na je vlada. Na drugi strani je v svojem srcu cenil Vilarja, ker na prvi hip je spoznal v njem dobrega ãloveka z usmiljenim srcem in bistrim pravnim ãutom. Sprijateljil bi se z njim, da niso casi tako resni in ko bi ne imel sluÏbenega opravka z njim. S ãlovekom, ki nastopi v vaÏni preiskavi kot priãa in Milo‰eviçev zagovornik, ni maral iskrenej‰ih stikov, ker ti radi vplivajo na sodnijska izvajanja. Tak‰nega ãloveka si je hotel pobliÏe ogledati in ga naãrtati v oglednem zapisniku. Kaj pa naj sicer postavi v ta dokument? V hanu ni na‰el niãesar, v duplini Konj-planine in v Mu‰içevem domu ne najde niãesar. To so itak dognali Ïe oroÏniki. Nekaj pa vendar mora priti v zapisnik, da ne poreãe kdo: Daleã se je peljal na drÏavne stro‰ke, a uspeh je niãla. To bi bili napisali tudi oroÏniki lahko. Sklenil je, da zapisnik nekoliko na‰opiri in ozalj‰a s podatki o glavni priãi. Vsekakor je dobro, da prouãi inÏenirja, o katerem je bil sli‰al od Buzduge, Hvalibogovskega in od brigadnega adjutanta, da je prenapetneÏ, ãudak, ki hlepi po neki popularnosti. Oprezno ga opi‰e, brez predsodkov, tako da se ne osme‰i s svojim opisom pred generalom in pred civilnim sodnikom, ki dobi naposled ves ta kazenski sluãaj v roke. Posebne opreznosti je treba, ker po 486 GOSPODIN FRANJO BESeDA njegovem domnevanju se je pridruÏil Hvalibogovski le zato izletnikom, da na dolgi poti izvoha kaj sumljivega v teh osamljenih krajih in prouãi javno mnenje. âasi so resni; ako Hvalibogovski bistro pazi, ne sme on dremati. ·el je za svojima spremljevalcema po nam Ïe znani nevljudni stezi, po grobljah ostrega gramoza. Vilar je pravil, kako je bil dvakrat v tem pustem kraju z Jovico, kako je prvikrat s steze opazoval Atifa Sarajlijo, ki je nesel najbrÏ oroÏje, da ga drugim podtakne. Avditor je vse zabeleÏil. Opisal je natanko tudi ono prazno jamo v jarku pod planino. Ko so se na povratni poti v Medvedjem Dolu pribliÏali drvarjem, se je polastila ‰ejka razdraÏena pazljivost. Zaãel je vohati po tleh, renãati in se ozirati na svojega gospodarja. »Jih Ïe ãuti,« je rekel Buzduga. »Koga?« je vpra‰al Lisinski. »Drvarje. Glejte, gospod major, kako fin vonj ima moj ‰ejk, kako loãi navadnega ãloveka od gospoda. Tukaj pa ‰e bolj, ker je zrak posebno ãist.« Potrepal je psa po glavi. »Oj — da — ‰ejk, Ïe dobro, Ïe dobro — prijateljãek, prijateljãek,« — in pes se je pomiril. Njegov gospodar pa je nadaljeval: »Niti videl ni delavcev, pa jih je Ïe ãutil. Da sem ga na‰ãuval, na‰el bi bil med njimi najhuj‰ega razbojnika in ga zgrabil za vrat. Gotovo je med delavci dosti ljudi z omadeÏevano vestjo.« 487 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Tak‰nih je povsod dosti, gospod nadporoãnik, ker ãlovek gre‰i sedemkrat na dan,« se je vme‰al Vilar. Na njegovem obrazu se je neprestano svetil ljubezniv nasmeh. Vso pot se je nasmihaval, javno od prigojene vljudnosti, skrivaj pa zato, ker se mu je neumestno zdelo to dolgoãasno pregledovanje in zapisovanje. »Verjemite mi, da razbojnikov ni med mojimi drvarji in jih ne bo, ako jih sami ne poÏenemo v razbojstva. Siroma‰ni ljudje so, veseli, da dobe delo in kaj zasluÏijo.« Na golavi so postali in pogledali na drvarska dela. Vilar je avditorju razloÏil, kako se spravlja les v dolino, govoril je o plaãah in o hrani, kako je zniÏal ceno Ïivilom in sedaj se trudi odpraviti ‰e kriviãne znamke, ki obteÏujejo delavsko gmotno stanje. Iz srca je govoril in major mu je dobrodu‰no kimal. Vse se mu je zdelo primerno, praviãno in umestno, vendar pa je naposled zapisal v beleÏko: Popularitätshascher. Po kosilu, pri katerem je zelo usluÏljivo stregel Gajer, so se napotili v Piliç. V hi‰i, kjer je prebival Mu‰iç z Jovico in Danico, niso na‰li niãesar, kar je Lisinski zvesto zapisal. Potem so ‰li h knezu Karavajiçu, da bi major i tam pozvedoval. Knez ni vedel nic bistvenega povedati, pohvalil je Jovico kot po‰tenega ãloveka, ki je va‰ke otroke nauãil ãitati in pisati. Vesel je bil, da so nepovabljeni gostje kmalu od‰li, dobiv‰i od njega podpis na listino, ki je, v njemu nerazumljivem jeziku, uradno in pra488 GOSPODIN FRANJO BESeDA vomoãno potrdila, koliko se v Piliçu in okroÏju plaãa za enodneven najem dveh tovornih konj. Toãno ob dveh popoldne so se izletniki se‰li v Mu‰içevem hanu. Dame je tlaãila utrujenost, vse so Ïelele domov. Obveljal pa je nasvet mo‰kih, da treba v hanu popiti findjan kave, ker kdo se bo vozil v tej vroãini, urico treba poãakati. Vazko se je urno vrtel krog gostov ter nalival iz konvice, da mu je pot kapal s ãela. Danice ni bilo v hanu. Ko je bila zasli‰ala ropotanje vozov na cesti, je stekla k Oskovi in se skrila v mlin. Izletniki so oÏiveli. Dolgi Mik je vse zabaval, uganjajoã svoje burke in ‰ale. Najbolj se mu je ãudil pazljivi Vazko, ki je gledal v njegov obraz kakor v drugo nadstropje gosposke hi‰e. Tedaj je neumorni Lisinski zagledal lestvo, ki je bila ‰e od vãeraj na koncu hana prislonjena k podstre‰ju. Spomnil se je svojega posla. Misel, da vãeraj ni pogledal pod streho, mu ni dala miru. VaÏno je korakal po lestvi in se povzpel do vhoda v podstre‰je. »Spomnila se je predica kodelje v jutro nedelje. Naposled ‰e pod streho nese svoj nos. Kaj bo neki videl?« je po‰epetala Bajiçeva mati inÏenirju, sedeãemu poleg nje. Nestrpno je Ïe koprnela po domaãem ognji‰ãu. »Fej vraga, izpod strehe puhti Ïara, da je strah!« je vzkliknil avditor, stojeã na vrhnih klinih. »In drugega ne 489 GOSPODIN FRANJO BESeDA vidim nego barbarsko temo.« Prasnil je z vÏigalico in posvetil. »Tu ni niãesar — fej!« »E-e — kaj pa naj bo gori?« je vpra‰al pl. Merks, ki je rad poudarjal, da je sovraÏnik nepotrebnih zapisnikov in premnogih uradnih sitnarij. »To je moja uradna dolÏnost, da vse doÏenem in konstatiram, in nihãe se ne sme vme‰avati v moj posel,« je pikro odgovoril Lisinski in gromko puhnil skozi nos, da bi odgnal ‰ãegetajoãi prah. »O, prosim, prosim. Ne zamerite, gospod major!« je rekel adjutant ter nameÏiknil prijatelju Buzdugi, katerega je zaradi njegove odloãnosti uvaÏeval nad vse druge. Lisinski je priÏgal ‰e eno vÏigalico in posvetil. »Jasno je kakor beli dan, da je tu vse prazno,« je rekel. âez hip pa je zakriãal: »Krdelo podgan se je zbudilo — fej! Tisoã ãrtov!« »V zapisnik jih zba‰i in zma‰i, prijatelj!« se je po‰alil Hvalibogovski, ki si je smel marsikaj dovoliti i napram majorju, ker je veljal v garniziji za ãastnika-zaupnika, ki opravlja prav izjemno in koãljivo sluÏbo. Onega na lestvi je prijateljeva zbadljiva beseda sunila naravnost v srce. Kaj bi ne? âlovek se pri tak‰ni vroãini ubija po planinah, lazi po gramozu, skalah in lestvah, da bi do nitke posvetil v zamotani sluãaj, a gospodje, ki so pri‰li sem za zabavo, se norãujejo in zbijajo ‰ale ob njegovi vestnosti in marljivosti. Hotel se je obrniti ter 490 GOSPODIN FRANJO BESeDA pikro in svarilno besedo zabrusiti lahkomiselnim ‰aljivcem, a zdajci je zahre‰ãalo pod njegovima nogama, zlomil se je klin, na katerem je stal, in avditor je vzmahoma letel na tla. Prestregla sta ga naãelnik in Buzduga. »ârt in peklo — moja noga, moja noga!« je zastokal in zahromal pod pristre‰je. Nezgoda je nekoliko razburila druÏbo. Dame so milovale in tolaÏile avditorja, ki je moral sezuti ãevelj in si obvezati krog ãlenka mrzel obkladek. »Ali so bile podgane tako debele, da se je prestra‰il in padel?« je tiho rekel Bajiçu na uho Mik ter skrivenãil obraz, tako da se je Katica glasno zasmejala. Gospa Ljubica jo je primerno posvarila. »Hej, deãko,« je kliknil Buzduga, stopiv‰i z dvignjeno bikovko k Vazku, »zakaj ima‰ tako slabo lestvo, da ãlovek na njej ni varen Ïivljenja. Zakaj nisi opozoril gospoda?« »Za nas je lestva dobra. Nisem vedel, da je gospod tako teÏak,« se je glasil enostavni odgovor, na kar je padla bikovka po Vazku. In Ïe je priskoãil stra‰ni ‰ejk, da na prvi migljaj pomaga pokoriti sovraÏnika. Deãek se je vzravnal, iztegnil, povi‰al za pol pedi, lasje so se mu nasr‰ili, iz oãi so mu bliskale iskre srditosti. »Zulumçare!« je siknil, drzno zroã v oroÏnikov obraz. »Zakaj me tepe‰, ki sem nedolÏen, kakor sta Pero in Jovica! Tudi tvoje in Atifove strahovlade bo kdaj konec.« 491 GOSPODIN FRANJO BESeDA »E-e-e,« se je ob tak‰nih revolucionarnih besedah zadrlo v grlu pl. Merksa. Buzduga je iznova dvignil bikovko, no deãek je skoãil k gospodinu Franju ter se ga oklenil. Ta ga je za ramo pritisnil k sebi in mirno je izpregovoril, obrnjen k oroÏniku: »Ne— gospod nadporoãnik — pomislite — pretepavati mladoletnega otroka — va‰a bikovka skeli. Deãek je odgovoril po na‰ih pojmih res predrzno, pa — prosim — stavite to na rova‰ njegove nekulturnosti. Kdo naj bi ga nauãil na‰ih uglajenosti, ko tukaj ni na‰ih ‰ol. Brez vode se ni nihãe nauãil plavati.« To je govoril tako mirno, kakor bi ga prosil na posodo. Ko pa je videl, da je oroÏnikova bikovka ‰e vedno pripravljena na udarec, se je razburil in precej osorno je nadaljeval: »Menim, da mora neprestano vihtenje bikovke nad nepremi‰ljenim otrokom napraviti najmuãnej‰i vtisk na vso druÏbo. S tak‰nimi sredstvi nikdar ne pridobimo ljubezni domorodnega prebivalstva.« Neka neubranost se je polastila druÏbe, nastopilo je nesoglasje. Nekateri so v mislih stali na Vilarjevi strani ter motno zrli v tla. Le Bajiçeva mati se je oglasila ter poklicala deãka k sebi. Ker je ni slu‰al, ga je prijela za roko in potegnila na svojo stran, ãe‰: v Ïenskem varstvu se ti ne zgodi niã Ïalega. Buzduga je ves zardel, roka z bikovko mu je omahnila. Z razdraÏenim glasom je rekel: »Ljubezni tega raz492 GOSPODIN FRANJO BESeDA bojni‰kega ljudstva ne potrebujem. Z va‰o filantropijo ga ne boste pridobili za nas. Paã se vam bodo prilizovali, a izkori‰ãali vas bodo in se vam smejali za hrbtom.« »Raj‰i imam, da se mi smejejo, nego da me proklinjajo.« »Gospod inÏenir, to si prepovedujem, da bi me vi uãili, s kak‰nimi sredstvi naj drÏim te razbojnike pod oblastjo.« »Tega ne nameravam, a v moji navzoãnosti — ne vem — jaz ãesa tak‰nega ne morem videti —« »Îe dobro!« je odmahnil Buzduga. Dvigniv‰i sabljo in bikovko, je rekel: »To sta edina argumenta, ki tukaj ‰e zbujata spo‰tovanje in pokornost — in pa moj ‰ejk. Pa kaj ‰e?« Potegnil je z desnim kazalcem pod brado krog vratu ter kliknil: »Vislice.« Vilar je molãal. Iz njegovih oãi je plamtel izzivajoãi ogenj porogljivosti, njegove ustnice so trepetale. Porodila se mu je silna Ïelja, da bi bil Ïe kmalu proã od teh ljudi. Buzduga je stopal trdih korakov in s sklonjeno glavo pod pristre‰jem gor in dol. Jedva je krotil svoj srd. Zvesti ‰ejk, ki se mu je plazil ob nogah, je dobil za svojo udanost krepko brco. Zacvilil je ter sedel ob steno, odkoder je pomilovalno zrl na svojega gospodarja. Ta se je hipoma ustavil pred Vilarjem, in izobraziv‰i neko resnost in prazniãnost na licu, ga je prijel za gumb pri suknjiãu, ga 493 GOSPODIN FRANJO BESeDA pogledal s sovraÏnim pogledom ter rekel: »Prosim, gospod inÏenir, za kratek pomenek na samem.« »Prosim, gospod nadporoãnik.« In ‰la sta za han. »Gospod inÏenir,« je rekel Buzduga, ki je zopet prijel svojega nasprotnika za gumb in se mu ostro zazrl v oãi, »gospod inÏenir, vi imate navado, da se vme‰avate v stvari, ki jih ne razumete in vam niã mar niso. Îe zadnjiã, ko so moji oroÏniki imeli opravka v tem hanu — se li spominjate? — ste se vtikali v njih sluÏbeno poslovanje, in le njih taktu se imate zahvaliti, da so molãali na va‰a izzivanja. Da niste rezervni ãastnik, naznanil bi vas bil pristojnemu sodi‰ãu, da vas sodi za va‰o netaktnost. A tako sem si mislil: ãastnika, ki se je udeleÏil vojske v Bosni, ne ovadi‰; pride priloÏnost in sam mu zabrusi‰ v obraz, kar zasluÏi.« Buzduga je obmolknil in se oddahnil. Vilar, ki ga je dosle poslu‰al odprtih ust, se je zdajci spomnil, da oroÏni‰ki nadporoãnik, drÏeã ga za gumb, ravna z njim nespodobno in Ïaljivo. Mojster prime tako svojega vajenca za gumb, ga pokara in naposled zlasa. »Kaj hoãete?« je vzpihnil ter odtrgal oroÏni‰ko pest od svojega gumba. »Vi pokliãete lahko svojega oroÏnika k raportu, a jaz nisem koliãkaj odvisen od vas.« »Povedati vam hoãem samo to, da ste v pozi filantropa podoben stari babi. Zato sem vas pozval sem.« 494 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Zdaj vem, kaj hoãete in s ãim se bo vr‰ila poravnava. Vi podlec, vi neãistnik!« se je razpalil Vilar, ãuteã neko lahkoto na du‰i ob odkritih besedah. Prijel je za revolver. »Odstranite svojo pasjo mrho, da se izenaãijo najine fiziãne sile! Z du‰evnimi ostanete itak vedno globoko pod menoj. Precej na tem mestu dobite odgovor za svoje niãemnosti. Zadosti zla ste Ïe prizadeli tukaj‰njemu ubogemu ljudstvu.« »O-o-o — tudi za to oãitanje bi vas lahko pognal pred sodi‰ãe. Uradna oseba sem in za svoje poslovanje sem odgovoren vi‰jim gospodom, nego ste vi, gospodine Franjo! ·ejk ostane pri meni. Pravilni odgovor dobite v Tuzli. Kdaj pridete tja?« »Jutri popoldne.« »Dobro. Adieu!« Buzduga je zavil krog hana in stopil na pot. Njegova vnanjost ni niã kazala zlosti, ki mu je pred hipom trgala srce. Znebil se je burje v prsih, vse se je poleglo. Odbilo se je prvo dejanje vaÏnega dela, drugo odloãi oroÏje. Gledal je pred groznimi hajduki smrti v oãi, kaj bi se bal mehkuÏnega gospodina Franja. Z lokavim smehljajem krog usten se je pridruÏil izletnikom. Vilar je postal za hanom, da se pomiri. Zbeganost in razdraÏenost je leÏala na njegovem obrazu. Ni ga mogel tako hitro spraviti v red in prilagoditi druÏbi, kakor je to umel Buzduga. Trpke misli so se mu podile po glavi. 495 GOSPODIN FRANJO BESeDA ,Morda se izteãe vse to bolj sme‰no nego Ïalostno; tako se konãa veãina dvobojev; vsekakor pa vznemiri ãloveka. Hvala usodi, da sem se nauãil streljati in da umem sukati sabljo. Mene ne morete strahovati!’ Tako se je tolaÏil. Obrisal si je pot s ãela ter se vrnil k druÏbl naravnost po tisti poti, po kateri je ‰el od nje. Ves resen je bil videti, ko se ji je pridruÏil. V druÏbi so dobro vedeli, da se je odigrala za hanom prva epizoda takozvane ãastne afêre. Gospo Etelko je izpreletela zona, ko je videla, da se ljubimec sam vraãa izza hana. Bajiçeva mati je v mislih pomilovala Vilarja in Danico, Ljubica in Katica sta zvedavo in z obãudovanjem zrli na oba nasprotnika, ker mo‰ki, ki se namerava dvobojevati, pri plitvih damah mnogo pridobi na ugledu. Mo‰ki so ostali ravnodu‰ni, molãali so, kakor bi se nahajali v cerkvi; pri pojavu tak‰nih nasprotij so smatrali priziv na oroÏje za edino mogoãe izhodi‰ãe. Nasprotnika sta sklenila nekaj, kar odobravajo, namreã: na vite‰ki naãin izbri‰eta Ïalitve, pa bo vse dobro. Tuzlanci so zaãeli plaãevati kavo in se poslavljati z Vilarjem. Zahvaljevali so ga za gostoljubni sprejem. Odklanjal je zahvalo z izgovorom, da so itak vse prinesli s seboj in je bil on njih gost; sicer je pa sedaj gospod gozdar edini gospodar pod Konj-planino in na njej. Vljudno je segel v roke na vse strani. 496 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Precej nas morate posetiti, ko pridete v Tuzlo,« je prosila Bajiçeva mati. »Precej, ko mi bo mogoãe,« je odgovoril mraãno ter poljubil gospejno roko. Bajiça je naprosil, naj mu naroãi za jutri popoldne sobo pri Agularju. Vsi so kazali utrujenost in ãemernost, z vseh obrazov se je kazala nezadovoljnost z izletom. Le Bierkopf se je zadovoljno reÏal v brado: igra mu je ‰la po sreci in zdaj dobi ‰e inÏenir svojo po‰teno lekcijo. Kajpada se Buzduga z Vilarjem niã ni poslovil: sedel je na konja, in ne meneã se za druÏbo, je poãasi odjahal. 497 BESeDA GOSPODIN FRANJO 31. I zletniki so se odpravilii Bierkopf je sedel na voz k Samojlovki. Oni na konjih so oddirjali za Buzdugo. Kmalu so zaãeli izletniki na vozeh kimati z glavami in dremati, jezdeci so molãali. Trudna in potrta se je pomikala druÏba naprej kakor vojska po izgubljeni bitki. V hanu ob Spreãi so podu‰kali, da izroãe Etelko soprogu, poravnajo raãun za Ïivila in se okrepe. Samojlo jim je v zeleni lopi za hi‰o pripravil mrzlo juÏino. ·e preden so sedli za mizo, sta namignila Buzduga in Mik gospodarju, ãe‰: idi, dobrotnik, v kamrico na kratek pomenek! Samojlo je slu‰al, toda v kamrici se je ãemeril, rotil pri patriarhih in prerokih, izgovarjal s slabimi ãasi in nikakor ni bil voljan dati. Privlekel je na dan ãrno knjigo, kamor je zapisaval svoje dolÏnike, pokazal je vsakemu gospodu vrsto njegovih dolÏnih postavkov, naposled je zaprl knjigo, zamahal z rokama ter vzkliknil: »Ni mogoãe, Bog mi je priãa, res ni mogoãe!« Tedaj je tiho vstopila Etelka, ki je pred durmi poslu‰ala ves pomenek. Potegnila je svojega moÏa za rokav in rekla: »Sami, le daj, ne bodi tako nezaupljiv! Na tak‰ne gospode se sme‰ vedno zana‰ati. Kako so prijazni in 498 GOSPODIN FRANJO BESeDA vljudni z menoj, pa naj bo na Konj-planini ali v mestu. To je tudi za tebe ãastno. Kavalirji so — to ti reãem jaz. In ve‰ kaj? Gospod nadporoãnik Buzduga zaveÏe jezik tistemu o‰abnemu gospodinu Franju pod Konj-planino, ki naju hoãe obrati kar za par stotakov na mesec, zaveÏe tako, da ne bo veã ‰untal drvarjev proti najinim Ïivilom. Nesramni fantalin! Kako neotesano se je vedel pred gosti, ki so ga tako mnogo‰tevilno poãastili s posetom. Kako predrzno se je zavzel za tistega u‰ivega deãka in za tisto garjavo punco bi skoãil v ogenj! Gospod nadporoãnik, pokaÏite mu na vite‰ki naãin, kako se plaãuje hujskanje v Bosni! Niã ne ‰kodi, ãe mu odbijete nos, vsaj ne bo veã vohal po najinih shrambah.« »Kaj brblja‰ tukaj, Etel-leben? Kdo te je klical? Idi in poglej, ãe je na mizi vse v redu,« ji je prestrigel besedo soprog, videã, da se ãastnika mrko muzata. »Sami-leben, posodi gospodoma, za kar prosita, na ãastno besedo posodi! âastniki imajo voja‰tvo v rokah; da ni voja‰tva, bi naju ubili Bo‰njaki. To pomisli in daj!« Etelka je zapustila sobo, Samojlo je pomislil in dal. Na‰tel je vsakemu 250 gld. ter prejel od vsakega pobotnico za 300 gld. Potem je naredil kratko propoved o slabih ãasih, o kriÏih in teÏavah, o svojem po‰tenju in kako se zadovolji z vsako pogodbo, da pa ne bo mogel veã pomagati, ako se ne obrne na bolje in kako vsak pamet- 499 GOSPODIN FRANJO BESeDA ni ãlovek lahko izprevidi, da treba pri tak‰nem obãutnem dolgu zvi‰ati meseãne razbremenilne zneske i. t. d. »Kaj si je izmislil inÏenir Vilar! Ste li sli‰ali, oãka Blaustift? Izdatno hoãe zniÏati va‰e dohodke,« je rekel pl. Pester, ko so izletniki Ïe sedeli za mizo. »Oh, gospod naãelnik, ali bi bilo kaj tak‰nega mogoãe? Gospod gozdar me je stra‰il spotoma,« je viknila gospa Etelka. »I kaj pa je?« je v strahu vpra‰al Samojlo. »Sam sem se ãudil, ko sem v njegovem poroãilu na deÏelno vlado ãital njegov predlog. Nasvetuje, naj se odpravijo znamke, delavci naj dobivajo polno plaão v denarju in naj si kupujejo svoje potreb‰ãine, kjer hoãejo. To bi vaju obãutno o‰kodovalo — sem si mislil.« »Kaj — gospod naãelnik!« je vzkipel Samojlo ves rdeã v obraz in, zadihajoã se od naporne misli. »Vsa Konjplanina bo prej splavala po Oskovi in Spreãi, preden se posreãi gospodu inÏenirju odpraviti znamke. Saj stoje v mojem kontraktu in od tam jih ne izrine ne inÏenir ne deÏelna vlada.« »Vse je mogoãe. Kakr‰en bo novi gospod naãelnik; od njega je mnogo odvisno,« je postra‰il Bierkopf, ki se pri znamkah ni udeleÏeval dobiãka. »Od novega gospoda naãelnika?« je vzkliknila Etelka, ker iznenadil jo je gozdarjev namig. »Ako bo imel piãico pametnega razsodka v sebi, bo precej izprevidel, da 500 GOSPODIN FRANJO BESeDA ni mogoãe, ni mogoãe. Moj Bog — z znamkami stojiva in padeva s Samojlom.« Gostje so ‰e nekaj ãasa draÏili razjarjenega Samojla z znamkami, potem je Mik, izvajajoã svoje burke, naredil konec temu pogovoru. Kmalu pa je moral poroãnik spoznati, da njegove ‰ale izmuãenim izletnikom ne gredo niã prav do srca. Malodu‰no je utihnil. Po enournem odmoru se je tuzlanska gospoda odpravila na pot. Po odhodu izletnikov je posedel Bierkopf pri Samojloviçih v lopi. »Etel-leben,« je rekel Samojlo ves v skrbeh, »vse se mi zdi, da tuzlanska gospoda na povratku ni tako razposajena, kakor je bila vãeraj. Vse kaÏe, da se je moralo nekaj neprijetnega pripetiti. Utrujenost sama Ïe ni povzroãila teh kislih obrazov.« »Oh — kaj utrujenost! Dvobojevala se bosta, dvobojevala — to vem za gotovo. Tak‰en gospod, kakor je nadporoãnik Buzduga, ne odjenja prej, dokler ni zaznamoval svojega nasprotnika za vse veãne ãase. Kaj — gospod gozdar?« »Hm — da — dvoboj bo, no o tak‰nih stvareh se ne govori. Onadva imata svojo ãastno afêro in mi se ne smemo vtikati vanjo,« je skrivnostno odgovoril Bierkopf. »Pri Abrahamovi veri vaju rotim, povejta, kaj se je zgodilo pod Konj-planino?« je ostrmel Samojlo. 501 GOSPODIN FRANJO BESeDA »âakaj, Sami, vse zve‰. Videl si gospodo, kako. vesela so se odpeljala vãeraj od tukaj, Ïidane volje, kakor bi se odpravljala na sijajno svatovanje. Koliko sva se trudila, da niãesar ne pozabiva, ãesar treba gospodi za dobro Ïivljenje. Vi ste priãa, gospod gozdar, ali vam nisem napravila imenitne veãerje?« »Imenitno ste nam postregli, gospa! ·e zdaj ãutim slast v ustih.« »Oãitala bi si, da je moja veãerja zakrivila tisto slabost gospe Ljubice —« »Vi ste nedolÏni. Njena slabost je pri‰la iz srca. Saj se poznamo, a-a-a!« Bierkopf je zameÏal z desnim oãesom, z levim je strmo zrl na prazne ãa‰e. »Kako obÏalujem uboÏico. Nu, da bo‰ vse vedel, kako je bilo! Odpeljala sem se za gospodo in jih dohitela v hanu ob Oskovi. Vsi so me radostno pozdravili, samo gospodin Franjo se je drÏal kislo kakor vselej.« »Kdo je gospodin Franjo?« »Na‰ inÏenir, tisti, ki bi nas rad spravil na bera‰ko palico. Katica mi je vse povedala. Gospodin Franjo meri na neko hercegovsko punco, ki postreÏe v hanu s kavo in z vsem.« »Pusti te babje stvari! Povej, s kom se bo dvobojeval Buzduga?« »Z inÏenirjem. Kdo pa je tako neteãen kakor on?« 502 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Kdo je dal zau‰nico in kdo jo je prejel? Ali sta si rekla osel in govednik, da mora samo dvoboj izravnati stvar?« Bierkopf je hrknil, ker je zaãutil su‰o v grlu. »Bog praviãnik, kako si nedoãakljiv! Peljali smo se pod Konj-planino, kjer sem prevzela kuhinjski posel in ga tudi zavr‰ila v slavo najine hi‰e. Glej, Sami, ti vãasi godrnja‰ name, a jaz se vedno trudim, da ostane najina hi‰a na dobrem glasu.« »Idi, Etelka, v klet in prinesi ‰e dve steklenici iz kota. Taãas mi prijatelj gozdar pove, kaj je provzroãilo poziv na dvoboj. Vse drugo mi niã mar.« Bierkopf je stvar pojasnil s kratkimi stavki. »Kaj misli‰, prijatelj, kdo bo zmagal v dvoboju?« je vpra‰al Samojlo. »Kdor bo imel veãjo sreão in spretnost. Sicer si pa v mnogih dvobojih nasprotnika niti lasu ne skrivita. Vse se godi formalno, niti kapljice krvi ne prileze izza koÏe.« »Tako se bijejo magnati in poslanci, da sipljejo pesek v oãi. âe pa trãita skupaj ãastnika — ej! Ti ljudje so navajeni krvi. Prelivanje krvi je njih poklic.« »Mogoãe.« »Gotovo je tako, le meni verjemi! SluÏil sem tri leta pri sanitejcih v Teme‰varu, tam sem mnogo videl. Pripeljali so skoraj vsak drugi teden v bolnico ãastnika, ki jo je izkupil v dvoboju. Spominjam se, da so nekoã pri503 GOSPODIN FRANJO BESeDA peljali kar oba nasprotnika, vsa krvava po obrazu. Pravili so, da je bil eden izboren borilec, drugi, voja‰ki uradnik, pa ‰e nikdar ni imel gole sablje v roki. Bil pa je silno moãan v rokah. Doãim je prvi, boreã se, stal v velikolepi pozituri izurjenega borilca, je drugi prijel z obema rokama za sabljin roãaj in mahal po nasprotniku, kar se je dalo. Pa tudi oni ni lenaril in je zaãrtal uradniku mnogo krvavih prask na lice. Konec je bil tak, da sta naposled leÏala v bolnici oba v eni sobi in posteljo pri postelji. Zdravnik jima je kriÏkraÏ prevezal obraza, tako da sta se gledala kakor leva iz kletke. In nekoã so pripeljali poroãnika, ki se ga je odsekano uho drÏalo le ‰e s tanko koÏico; bingljalo je ob glavi liki tisti kodri pri poljskih Ïidih. O, jaz vem, kako nevarni so ãastni‰ki dvoboji!« »Morda primeta za samokrese. Kakor se dogovore sekundanti,« je rekel Bierkopf izku‰ajoã Samojlovo pla‰ljivost. Samojlo se je bridko nasmehnil. »Tisto je pa kakor v vojski, tisto je ‰e huj‰e.« Vstal je ter zacel korakati po ‰kripajoãih deskah. »Smrt je dosti bliÏe,« je potrdil gozdar s prihlinjeno resnostjo. »Niã se bati, gospod Buzduga zna dobro streljati,« se je gromko oglasila Etelka, ki je bila prinesla dve zapra‰eni steklenici. Samojlo je obstal pred njo ter jo motril z 504 GOSPODIN FRANJO BESeDA neznanskim sarkazmom v oãeh in na obrazu, kakor bi izpra‰eval: Od kod ti to ve‰? Potem je nadaljeval svoj izprehod po lopi. »On Ïe pokaÏe postopaãu, da tukaj ne bo samovoljno ru‰il starih navad,« je rekla gospodinja ter nalila vina gozdarju v kozarec. Bierkopf je odpil in mirno rekel: »Stvar z znamkami postaja resna. Napisal je v svoj raport na deÏelno vlado, da prosijo delavci za odpravo mark, ako to ne izda — pravi — bo v prihodnji raport postavil, da se pritoÏujejo in groze s ‰trajkom. ·trajk je upraviãen izraz nevolje proti krivici — tako je rekel. âemu se pase ta nenasitni Samojlo ob znamkah? — je rekel. O, ta ãlovek je nevaren. ·e Ïal jim bo, da so ga sprejeli v sluÏbo.« »Ako prodre s to pro‰njo — kaj bo z nama?« je poskrbelo Etelko. Samojlo je vtaknil palca za telovnik ob pazduhi in s prsti dremljajoã po prsih, je po‰etal po lopi. Mahoma pa je obstal pred gozdarjem ter zavpil: »To se ne zgodi nikdar, nikdar, pravim ti! Po celem ogrskem kraljestvu so znamke v navadi.« Skrãil je pest in pokazal figo proti Konj-planini. »Tu le gori naj sede gospodin Franjo, pa bo videl Arpada jahati ãez Karpate.« »Vse je mogoãe, prijatelj Sami,« je podraÏil oni. »Pravijo, da bo novi naãelnik — imenovan je neki Hrvat iz Dalmacije — vse preobrnil pri nas, vse bo preosnoval. 505 GOSPODIN FRANJO BESeDA Baje ne bo iskal popularnosti pri vojakih in uradnikih, ampak prikupiti se bo hotel domaãinom. Prav tista stremljenja bo kazal navzdol kakor na‰ inÏenir. Skupno se bosta zaganjala toliko ãasa v marke, da padejo. Tukaj ne veljajo ogrski zakoni in obiãaji, tu nameravajo uvesti neke posebne zakone, ki naj bi bili prikladni tukaj‰njim posebnim razmeram. Tako vsaj obetajo. Dokler so nemiri v deÏeli, se ne bo izpremenilo; v kratkem pa jih hoãejo potlaãiti z vso strogostjo in uveljaviti nov kurz in tak‰ne zakone, da ne bo mogel nihãe ribariti v kalnem.« »Kako bo‰ izhajal ti, âumurpa‰a?« je zlobno vpra‰al Samojlo. »Huje ne bo, nego je sedaj. Kaj pa tvoj kontrakt do kedaj je veljaven?« »Do polovice prihodnjega leta.« »E — majejo se tvoje znamke in pri obnovitvi pogodbe gotovo padejo. Vse se ziblje v Bosni. V deÏeli je vse polno agitatorjev, ki pritiskajo na vlado, da izpremeni dosedanji sistem. In tak‰en pritiskaã je tudi na‰ gospodin Franjo. Ta ti skali vodo.« Samojlo je razdraÏen zakrilil z rokama, potem je skoãil k oknu in s pestjo je poÏugal proti Konj-planini. »Naj ubije Buzduga tega pritepenca, odseka naj mu u‰esi, ali pa naj ga ustreli, da ne bo veã pisal raportov.« Obrnil se je k mizi in z omiljenim glasom je nadaljeval: »Bog naj me kaznuje, ako se nisem vedno potrudil, da 506 GOSPODIN FRANJO BESeDA vestno in toãno do zadnje piãice izpolnim vse toãke kontrakta. V vsakem oziru sem vr‰il svojo dolÏnost, tako da sem dobil polno pohval in priznanj. To stoji ãrno na belem na vsaki strani protokola, kamor je zdravnik zapisaval izid in uspeh svojega pregledovanja Ïivil. Vedno je bilo vse v redu, zdravo, nepokvarjeno, cenam primerno. Tudi v konaku so me pohvalili. Ni li tako, Etel-leben?« »Bog naj naju kaznuje, ãe nisva vãasi delala v svojo ‰kodo!« Samojlo je priskoãil. »In ko je ta mladoletni postopaã zahteval, naj drvarjem na ljubo zniÏam cene, ali se nisem precej vdal, ãeprav sem mnogo izgubil in sem moral od‰ãipniti tudi tebi, prijatelj, ki si prav za prav du‰a vsega podjetja!« »Bojim se prihodnjega izplaãevanja. Delavci mi pomeãejo tvoje znamke pred noge —« »Po‰ljiva Manojla, naj jih pobere,« je svetovala gospodinja. »Tako jih je na‰untal gospodin Franjo,« je pristavil Bierkopf, zadovoljno zroã na prestra‰enega prijatelja. »Kdaj pa se vr‰i dvoboj?« je vpra‰al gospodar. »Jutri zjutraj se popelje inÏenir v Tuzlo in potem bo zavr‰alo.« »Îe jutri?« 507 GOSPODIN FRANJO BESeDA »To se pravi — jutri ‰e ne. Takole pojutr‰njem se bodo vr‰ila posvetovanja sekundantov, potem ‰ele nastane klanje.« »Kaj pa — zna li ta hujskaã in ‰untar kaj streljati?« »Zna, saj je rezervni ãastnik. In tudi uri se v tem poslu. Videl sem ga, da je prinesel tarão na trato pred kolibo, jo obesil na drevo in zaãel streljati vanjo. Skoraj vselej poãi v sredo.« »Se mu niã ne trese roka?« »Niã.« »Pred tarão se mu ne trese, a pred Buzdugo se mu gotovo potrese.« Razmahoma se je okrenil k Ïeni. »Etelka, jutri se popelje‰ v Tuzlo, pokliãe‰ nadporoãnika Buzdugo k Agularju in mu naroãi‰, naj se vadi sabljanja in streljanja, celo popoldne naj se uri in pojutr‰njem ‰e tudi, ker nevaren je njegov sovraÏnik, zanesljiva je njegova roka in oko. Vse mu razloÏi!« Etelka je prikimala, vesela svojega preudarnega in modrega moÏa. Stvar pa se je zasukala tako, da se drugi dan ni peljala v mesto ona, ampak Samojlo sam. Proti veãeru je peljal Manojlo Bierkopfa nazaj pod Konj-planino. Samojlo se je valjal tisto noã v hudih du‰evnih mukah na postelji. Predmet njegovih skrbi pa niso bile veã znamke, ampak Buzduga. Krog polnoãi se je sklonil k nemirno speãi Ïeni. »Etel-leben, roÏa libanonska …« 508 GOSPODIN FRANJO BESeDA Îena je odprla oãi. »Kaj se tako premetava‰ in cepeta‰ z nogama? Pravkar si zdrgetala kakor bolnik v hudi mrzlici.« »Oh, sanjalo se mi je, da je stra‰na zver napadla Buzdugo in ga raztrgala. Bojim se, da ne pride niã prida iz tega nesreãnega dvoboja.« »Tudi jaz se bojim, tudi jaz mislim o Buzdugi in oãesa ne morem zatisniti.« »Ali se ti smili?« »Sam sebi se smilim. O-o-o! Kaj bo z nama, ako zverski inÏenir s Konj-planine ubije nadporoãnika!« »Ne bo ga. Buzduga imenitno strelja, sam se je hvalil. In ‰e izpopolniti se mora v tej spretnosti. Ga bom Ïe jaz pouãila. Zanesi se name, Sami, in mirno zaspi!« »Ne bo‰ ga. Ti ne pojde‰ jutri v Tuzlo, jaz pojdem sam, precej za inÏenirjem se odpeljem.« »Kaj bo‰ pa ti opravil?« »K generalu pojdem in vse mu povem. Povem mu, da je Buzduga v moji ãrni knjigi obremenjen za 3000 goldinarjev in da nikakor ne privolim, da bi mi ubili najteÏjega dolÏnika. Vse sem natanko premislil, ãujoã kraj tebe. Glej, lahko se zgodi, da bosta Ïrebala za prvi strel, ta lahko pripade inÏenirju in — puf v moje tri tisoãake. Kje naj po njegovi smrti i‰ãem denar? Tak‰en pijanec in zapravljivec ne zapusti niti toliko, da bi zadostovalo za dostojen pogreb, kamo-li za poravnavo ogromnih dol509 GOSPODIN FRANJO BESeDA gov. Ali naj me plaãajo iz njegovih posestev, ki leÏe neznano kje na luni? Potem naj mi ustrele ‰e Mika, Patakija, Ivani‰eviça i. t. d. Ne, na bera‰ko palico me tak‰ni potratniki ne smejo spraviti.« »Saj ima‰ za vsakega dolÏnika tudi poroka.« »Ti navihani mojstri denarnega prometa so drug drugemu porok, pa vsi skupaj sede na suhem. O, zakaj nisem tega prej izprevidel! Lahkomiseln sem bil, predober. No bili so dobri ãasi, zasluÏilo se je, in tedaj postane ãlovek ‰iroke volje, na steÏaj odpre mo‰njiãek in marsikaj izpregleda.« »Pri Buzdugi ne izgubi‰, on se ne bo dal kar tako izlepa ubiti.« »Previdnost ne ‰koduje. Tega ti ne razume‰, ljuba. âastniki se ne bore za ‰alo in zabavo. SluÏil sem tri leta v voja‰ki bolnici, zato vem. Vozili so tja v dvobojih ranjene ãastnike s fiakarji in na re‰ilnih vozeh. Vem dobro, kak‰ne so posledice dvoboja. Zato ga prepreãim, kakor gotovo se imenujem Samuel Blaustift in imajo moji predniki velike zasluge za drÏavo: Kak‰na razvada! Zaradi razdraÏenega pogleda, porogljive besede, umazane punce — alo na dvoboj! Mar naj streljajo hajduke ali pa svoje pse, ako hoãejo imeti tak‰ne zabave! O, nekaterim ugaja, ãe se cedi ãlove‰ka kri — toda prej moj denar sem, potem naj teãe v tak‰nih potokih, da bo gnala mlinske kamne.« 510 GOSPODIN FRANJO BESeDA V Etelkini glavi so nastale stra‰ne slike. Zdaj je videla svojega ljubimca mrtvega s prestreljenim srcem, zdaj ga imajo v bolnici razmrcvarjenega, in ona ne more k njemu, da bi mu stregla. »Buzduga je kavalir, ki bi se potegnil tudi za naju, ko bi trebalo,« je govorila z elegiãnim glasom in stiskala obraz v blazino. »O tebi govori spo‰tljivo, a drugi se norãujejo iz tebe zaradi tvojih krivih nog. Gospodje, ki si jim storil dobro, zasmehujejo tvoj rod, on pa nikdar.« »Kaj jim mar moji nogi? Za cesarsko sluÏbo sta bili dovolj dobri. Ti se jima nisi rogala, ko sem te snubil. Etel-leben, roÏa libanonska — he-he-he!« »Idi, Sami, in ga re‰i! Bodi mu hvaleÏen, kakor je on tebi!« »Naj me zasmehujejo, kolikor hoãejo, to, kar vlada svet, je pa le v mojih rokah. Denar, denar!« »On je pustil polovico svoje plaãe v na‰em hanu,« je ‰epetala Ïena v dremavici. »Tak‰nega ptiãa ne pustim ustreliti. Treba mi je samo zavrteti in oni zaãivkajo po mojih notah, ãeprav onesnaÏujejo moje gnezdo. Tudi inÏenirju bom kos. Marke me niã ne skrbe. Naj se zaletava vanje, kolikor hoãe, kljub njemu pridejo v novi kontrakt. Pozimi pojdem v Sarajevo; tam se jim obnesem, in oni se mi obnesejo; tam bom mazal, mazal —« Tu so se upehale njegove misli, izãrpale njegove besede. Pogreznil se je v trd spanec. 511 BESeDA GOSPODIN FRANJO 32. ,N aposled sam in prost, prost!’ je vzdihnil Vilar, ko je od‰la tuzlanska druÏba iz Mu‰içevega hana. Stopil je pod pristre‰je ter sedel, ker je zaãutil veliko utrujenost. Mahoma je padla na njegovo du‰o globoka mrÏnja. ,Ne, nisem ‰e prost in ne bom, dokler imam opravka s temi ljudmi,’ si je dejal. Tedaj je zagledal Danico prihajati od Oskove. Ko je utihnilo ropotanje vozov in topot konjskih kopit, je zapustila mlin. Stopiv‰i iz struge, je skrbno in bojeãe pogledala gor in dol po poti, ni li veã nadleÏnih tujih gostov na obzorju. Zagledala je Vilarja samega, izginil je njen strah in izdaleka se mu je posmejala. Slast Ïivljenja je videl v tem nasmehu. ,Tako prileze cvrãek na dan, ko zaãuti ti‰ino nad svojim skrivali‰ãem, prileze in se nasmehne boÏjemu solncu,’ je mislil, strastno zroã na deklico. ,Tako se prikaÏe po noãni nevihti, ko so se umaknili hudourni oblaki za goro, sijajna zvezda na nebosklonu, in zemljan jo pozdravi kot oznanjevalko lepega vremena.’ Razveselil se je obeh prispodob in prav ãutil je, da sta se rodili iz ljubezni. Toda dve minuti pozneje, ko je sedela Danica, z novim gunjiãem v naroãju, na svojem stolãku, skromna in tiha, 512 GOSPODIN FRANJO BESeDA se je spomnil, da mu tako kmalu ‰e ne nastane lepo vreme. Ako se izvr‰i dvoboj ugodno zanj, mu ostane vendar neka ost v srcu, ki ga bo vedno opominjala, naj se ogiba ljudi, na katerih lepé madeÏi hladnega in brezsrãnega cinizma. Vedno bo osamljen na otoku, ker nikdar se njegovo mi‰ljenje ne bo ujemalo s temi brezobzirneÏi. Zamislil se je v svoj poloÏaj. Kak‰na neprijetna afêra se je izcimila iz krutosti nadporoãnika Buzduge! Davno bi ga bil moral Ïe kdo pouãiti, da mu tudi v Bosni ni vse dovoljeno. Zaradi njegove pasje mrhe in bikovke mora nastaviti prsi morilnemu oroÏju. Priznal je, da ni ravnal po pravilih laÏne olikanosti svojih gostov, ko ni sogla‰al z njih nazori, morda mu je u‰la tu in tam preodkrita beseda, toda on se ne boji povedati resnico. Pogrela ga je zavest, da se je zavzel za tepenega Vazka in je bil pripravljen s svojim Ïivljenjem ‰ãititi Danico. Pre‰inila ga je tista radost, ki navda na‰e bitje po storjenem praviãnem delu, in toplo se je oziral na te revni osebici, ki sta mu po neljubi afêri ‰e bolj prirastli k srcu. Tisto popoldne ni dolgo ostal v hanu. Nejasne slike so mu vstajale v glavi. Misel na prihodnje dni se mu je vedno vraãala. Ni vedel, s ãim bi jo zaglu‰ll, vznemirjen ni vedel, kaj naj govori deklici, ki ãepi na stolãku in uÏiva njegovo bliÏino z vso du‰o, pa ji srameÏljivost ne pusti, da bi razodela, kar ãuti. Odhajajoã je rekel, obrnjen k Danici, da se popelje jutri zgodaj, ko bo ‰e spala, in bo 513 GOSPODIN FRANJO BESeDA Vazko spal, v mesto gradit most. Tedaj je premagala tesnobo in bojeãnost, vstala je in dvigniv‰i oãi k njemu, je zalepetala: »Kdaj se povrne‰, gospodine Franjo?« Prijel jo je za roke in tiho je odgovoril: »BrÏ ko bo mogoãe, Danica. Zanesi se name!« Za hip so se strnili njiju pogledi, priãajoãi, kako je oba presunil meã ljubezni. Ta meã je tako moãno zavladal njegovemu mi‰ljenju, da je, pletoã se po pra‰ni poti domov in i‰ãoã senãnatih strani, Ïe ãisto pozabil, kaj bo njegovo prvo delo v mestu. Niã ni mislil tisti veãer o dvoboju. Ko je drugo jutro njegov voz drdral proti hanu, so segali solnãni Ïarki mestoma Ïe do poti. Iz Oskove in iz zraka je vela ‰e prijetna sveÏost v njegov obraz. Kopajoã se v krepilnem hladu avgustovega jutra, je ãutil nekaj lepega in sanjavega na du‰i. Sklonil je glavo in udobno sedeã kraj svoje prtljage, je mislil: ,·koda, da je tako zgodaj ‰e ne bo v hanu. Kaj naj poãne v jutranjih urah v dolini?’ âez hip je dvignil glavo in glej — nekaj moãno belega, od solnca oÏarjenega se je loãilo od skaline kraj poti prav nasproti hana. Zbodla ga je v oãi ta intenzivna belina, zable‰ãalo se mu je od nje. Vzhit radosti mu je zaigral na licu. ,Danica, moja vila podgorkinja!’ je kliknilo v njegovem srcu. Velel je vozniku zapeljati v senco kraj hana. Skoãil je z voza in ‰el k deklici. »Dobro jutro, Danica! Kaj si danes tako zgodaj v hanu? Navadno ne pride‰ dopoldne v dolino,« je govo514 GOSPODIN FRANJO BESeDA ril, drÏeã jo za roko. »Pojdiva in hitro skuhajva kavo! Meni se mudi,« je pristavil ter jo zavedel pod pristre‰je. Krotka kakor jagnje je ‰la z njim. »Uranila sem pred zasvitom,« je tiho odgovorila. »In si ‰la tako zgodnja na pot, da bi se ‰e enkrat videla,« je nadaljeval njeno misel. Oklenila se je njegove roke, poljubila jo je in poloÏila na svoje prsi. Zaãutil je jabolko v njenih nedrjih. Ob‰la ga je vsa sladkost Ïivljenja. Sklonil se je k njej in jo poljubil na rosne oãi. Sedel je na klop in Danico je posadil poleg sebe. »Sli‰ala sem —« je za‰epetala, poloÏiv‰i glavo na njegovo ramo. »Kaj si sli‰ala?« jo je mehko vpra‰al, ko se ji je bila utrgala beseda. »Drvarji so pravili snoãi v Piliçu —« Zopet ni mogla dalje. Vilar ni vedel, zakaj ji zamira glas, ali od grenkega ganotja ali od sladke razburjenosti, no sreãen je bil, da se je deklici razvezal jezik in da zaupljivo gleda k njemu. Objel je z desnico njen obraz in dvignil njeno glavo k sebi. »No — kaj so pravili?« ji je pomogel. »So rekli: Grozni Birkov nam je zopet zagospodaril in gospodin Franjo gre v mesto in se veã ne povrne.« »PotolaÏi se, draga! Drvarji ne vedo vsega. Reci jim, da jim Birkov gospodari samo do mojega povratka, po515 GOSPODIN FRANJO BESeDA tem pojde zopet vse po mojem. Nisem se poslovil od njih, ker vem, da se vrnem. Nisem slepar, povedal bi ti vso resnico, ko bi se ne nameraval vrniti.« Speklo ga je pri srcu, ker tisti hip se je spomnil, kaj bo njegovo prvo delo v Tuzli. »Vazko mi je pravil, da ima‰ v mestu sovraÏnika, tistega nasilnega ãloveka z grdim psom.« »Vazko je govoril resnico. Ako ãloveku zrastejo prevelika krila, mora vedno kdo priti, ki mu jih pristriÏe. Ne vem, ali bom strigel jaz ali kdo drug. Glej, odkar sem tukaj, se mi zdi, da sem zrastel, da se je raz‰inlo moje srce. Cela nebesa so v njem, odkar si ti v njem. âlovek ‰iroke du‰e ima vedno sitnosti. Denejo njegovo srce v stiskalnico in ga stiskajo, dokler ne izteãe zadnja kaplja krvi.« Sanjavo ga je poslu‰ala, pa ni vedela, kaj pomenijo njegove besede. On pa je dobro vedel, da so se tiste besede o zadnji kaplji krvi nehotoma prikradle iz dna zavesti, odkoder je dotlej rinila na povr‰je sama boleãa ljubezen. âastna afêra mu je stopila Ïivo pred oãi. »MadeÏ bi mi ostal na vesti, ko bi te hotoma prevaril, madeÏ, ki bi neprestano ‰el z menoj in bi se mi na smrtni dan pokazal v vsej svoji gnusobi,« je nadaljeval po kratkem premolku in tisti hip se mu je zazdelo, da ni povedal zadosti jasno. Zato je popravil: »Samo tedaj se ne povrnem, ãe mi ugasne luã Ïivljenja. Ako reãem, to in to bo 516 GOSPODIN FRANJO BESeDA moje, onda mora biti moje. In ãe imam rad to stvar, onda jo imam rad do smrti. Res, Danica, do smrti, ki lahko pride vsak dan.« Slastno ga je poslu‰ala, zroã v njegov obraz, ki je bil poln strasti in Ïalosti. Po njenem licu se je razlil dih sreãe. »Samo smrt me bo loãila od tebe,« je govoril v njene lepe oãi, zrcalo nedotaknjene ãistosti, in stiskajoã njeno brado in polovico obraza s svojo desnico. »Oprosti, da govorim, kakor bi stal pred grobom. V mislih se kaÏe vse drugaãe, nego se dogaja v resnici.« Potresel je njeno glavo, kakor bi hotel iztresti iz nje vse dvome in krive razlage svojih besed. »Ali se ti boji‰ smrti?« je hipoma vpra‰al. »Ne bojim se je. Videla sem jo korakati po hercegovskih skalah in nisem se je bala. Toda tvoje smrti se bojim. Ni hip bi je ne mogla preÏiveti. Boj se tistega stra‰nega ãloveka, gospodine Franjo! Vazko je rekel, da se je vãeraj zaradi tvojega usmiljenja naãemeril kakor vrag na veliki petek. Boj se Birkova, i on ni tvoj prijatelj!« »Nikogar se ne bojim, du‰a draga! Z enim Bogom na sto vragov! — pravim po geslu tvojih Hercegovcev. âesar se ãlovek najbolj boji, tisto mu ‰e najprej pade na glavo. Samo Allah ve, kje bom umrl, ãemu naj o tem premi‰ljujem!« »Ti nisi na‰e vere?« 517 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Oba sva kristjana in najina vera nama naravnost zapoveduje ljubezen in dobro delo.« Sklenjena in zlita v eno bitje, sta si tisto jutro mnogokaj povedala. Slastne, strastne in neodloãne so se jima trgale besede od srca. Vilarju se je zdelo neprevidno, govoriti o negotovih naãrtih za prihodnjost. Pri‰el bo z njimi na dan, kadar se sreãno konãa njegova afêra. Prihodnjiã, ko se snide z njo, ji jasno razkrije bodoãnost, kakor si jo slika v mislih. Rad bi ji bil rekel: ,Boso in gologlavo te bom odvedel s seboj kakor Luka Brnjavãiç svojo Luco. V vseh Ïalostnih sluãajih Ïivljenja se zana‰aj name!’ Toda ta tolaÏba mu ni hotela iz ust. Pride li Ïiv in zdrav pod Konj-planino? Danici je zado‰ãala njegova obljuba, da ji ostane zvest do smrti in se povrne, druge misli ni imela v tistih blaÏenih trenotkih. Samo da se Ïiv povrne! Stiskala se je k njemu kakor vãeraj Vazko, ko je grozni Buzduga pretil z bikovko. Kdo ve, kdaj bi bila tisto jutro ,spekla’ kavo, da ni zaãel hrkati voznik Krpica, stojeã pri konjih. Zasli‰ala sta njegov raskavi glas in drsajoãi korak, ki se jima je bliÏal izpred hana. Voznik je poÏelel kave, zato je ‰el pogledat, stoji li lonãek pri ognju. Tedaj sta se zaljubljenca osvestila. Stopila sta h kupu suhega iverja, ga zaãela lomiti in kopiãiti za ogenj. Trepetajoãa v burnih obãutkih sta nalomila za ves obed in bi bila ‰e veã, ko bi ju ne bil opomnil Krpica, da je za kavo goriva dosti. 518 GOSPODIN FRANJO BESeDA Danica je skoãila v han po posodo, Vilar je zanetil ogenj. »Koliko potrebujeva do Tuzle?« je vpra‰al, da bi spravil svoje obãutje v ravnoteÏje. »Bo Ïe ena ãez poldne, ko se pripeljeva tja. Vroãina Ïe pritiska in dirjati ne moreva.« Pol ure pozneje sta dopila kavo. Ko se je Vilar odpeljal, je stopila Danica na pot. Kar se je dogodilo danes, se je neizbrisno vdolblo v njeno misel kot svetla toãka, h kateri du‰a vedno obraãa svoj pogled. âutila je objeme njegovih rok, v u‰esih ji je zvenela njegova obljuba; »Samo smrt me bo loãila od tebe.« Gledala je za njim kakor za onimi lepimi sanjami, ki se nikdar ne izgube iz zavesti. V hanu ob Spreãi se ni ustavil, dasi mu je Samojlo prijazno pokimal s praga in ga, snem‰i kapo, spo‰tljivo pozdravil. Preden je stopil v Tuzli pri Agularju v najeto sobo, mu je izroãila sobarica zapeãateno pismo. »Gospoda pl. Merks in Mik sta vas opoldne iskala in mi velela vam oddati to pismo.« ,Aha, na dogovor sta pri‰la. Treba poiskati dva sekundanta. Kako se jim mudi!’ si je mislil, odpirajoã pismo. Na listu je stalo kratko obvestilo, da Ïelita danes popoldne ob petih govoriti z njim, naj ju torej priãakuje v svojem stanovanju. 519 GOSPODIN FRANJO BESeDA Umil se je ter si naroãil obed. Po kosilu je eno uro poãival na divanu. Potem je uravnal svojo prtljago. Toãno ob petih sta se pojavila pri odprtih durih njegove sobe nadporoãnik pl. Merks in poroãnik Mik. Vstopiv‰i sta se globoko poklonila in spo‰tljivo sta pozdravila. Ponudil jima je divan, pa nista sedla. »Gospod inÏenir, neprijetna dolÏnost naju vede k vam, e-e-e,« je govoril skozi nos pl. Merks. »Spominjate se ‰e vãeraj‰njega svojega spora z gospodom nadporoãnikom Buzdugo —« »Spominjam se, gospod nadporoãnik,« je prekinil govornika Vilar in se poklonil. »Pri‰la sta me v imenu mojega nasprotnika pozvat na dvoboj. Sprejeto. Moja sekundanta bodeta gospoda uradnika Bajiç in Hren. Govoril ‰e nisem z nobenim, nadejam se pa, da se moji pro‰nji odzoveta. Kdaj se hoãeta gospoda domeniti z mojima sekundantoma? Danes ali jutri?« »Prosim, da prideta jutri opoldne v mojo pisarno. Mik, ti tudi pridi! Velja?« Pl. Merks je pogledal na Vilarja, ki se je v znak soglasja strojno priklonil, na kar sta se ãastnika, Ïvenkljajoã z ostrogami, zelo priljudno in teatralno poslovila. Vilar je mehaniãno pogledal na uro, po preteku minute zopet; ni si zapomnil, koliko kaÏe. Pobrskal je po svoji prtljagi v omari in nekaj je preloÏil. Potem je zopet izvlekel uro — kazala mu je ãetrt na ‰est. Spomnil se je, 520 GOSPODIN FRANJO BESeDA da ima Bajiç do ‰este popoldne sluÏbo in ga dobi zdaj ‰e v pisarni. Raj‰i ga poi‰ãe tam nego na njegovem domu, kjer bi Ïenske oãi zvedavo, pomilovalno, morda pa tudi ‰kodoÏeljno zrle nanj. Morda najde tudi Hrena ‰e v uradu. Bajiç je bil precej pripravljen, prevzeti posel sekundanta. Odvedel je prijatelja v stransko sobo, da ne bi pomenka sli‰al tovari‰-uradnik, ki je poka‰ljeval v kotu pisarne. ,S kak‰no tajnostjo se liÏejo krog te afêre!’ je pomislil Vilar. ,Razbojniki se v planini tako skrivnostno pomenkujejo, preden napadejo trgovsko karavano.’ »Kaj sem hotel reãi — si se Ïe kdaj dvobojeval ali bil za prião pri dvoboju?« je tiho vpra‰al komisar. »Nikdar ‰e.« »Onda bo dobro, ako preãita‰ knjiÏico, ki vsebuje vsa dvobojna pravila. âakaj!« Pohitel je v pisarno, odkoder je prinesel drobno knjiÏico z naslovnim napisom »Die Regeln des Duells.« »To preãitaj, bo‰ vsaj vedel, da si pod strogo kontrolo sekundantov, namreã taãas, ko bo‰ stal na juna‰kem mejdanu. Sli‰al sem, da smatra nasprotna stranka, namreã Buzduga et consortes, ta sluãaj za razÏalitev prve vrste, zato morajo frãati kroglje. Po mojem mnenju se je vr‰ilo navadno zabavljanje, torej je to razÏalitev druge ali tretje vrste, za kar zadostuje majhna praska s sabljo. 521 GOSPODIN FRANJO BESeDA ObÏalujem, da si pri‰el v to zagato, ker z Buzdugo ni varno zobati ãre‰nje. Bori se dobro, strelja pa ‰e bolje.« »Ni me ga strah. Ali dobim gospoda Hrena ‰e v pisarni?« »Oni z davãnega urada so Ïe od‰li. Sreãni ljudje! Hren bo drugi sekundant? Dobro.« »Prosim, idita jutri opoldne s Hrenom k brigadnemu adjutantu v pisarno, da se dogovorite.« »Dobro. Jutri opoldne, ko zveva, kaj Ïele oni, prideva takoj k tebi, da sklenemo, kako in kaj. Do tedaj se gotovo ‰e kaj vidiva. Nocoj praznujemo v kazini naãelnikovo odhodnico. I ti pride‰ seveda.« »Ne pridem. Prviã sem truden, drugiã mi je Ïe znan smisel in vsebina tistih govoranc, s katerimi bodo muãili drug drugega, in tretjiã — s komer se bijem, z onim vina ne pijem. Zveãer pojdem k Hrenovim.« »Preprosti ljudje, izborna zakonska dvojica. V kak‰ni sloÏnosti Ïivita! To je raj na zemlji. On pojde zveãer gotovo v kazino.« Vilar se je zahvalil za Bajiçevo radovoljnost in za knjiÏico; priporoãil se je z obiãajnimi pozdravi Bajiçevim damam in zapustil konak. ,Nevede in nehote sem se zasuÏnjil v Bosni,’ je premi‰ljeval na poti v Kaisersheimbovo ulico. ,Ali ni to sme‰no, da moram hoditi od Petra do Pavla in iskati ljudi, ki naj bodo priãa neumnega poboja, morda pa tudi 522 GOSPODIN FRANJO BESeDA pohabljenja, ki lahko traja vse Ïivljenje! Prisilijo me, da zastavim svoje Ïivljenje za razÏalitev, katero sicer zakon kaznuje z majhno denarno globo. Malovredni pravni ãut teh samopa‰nih ljudi me tira pred nekak‰no srednjeve‰ko boÏjo sodbo. A vse to delajo tajno, ker vedo, da tak‰ni niãemnosti po‰ten ãlovek ne more gledati v oãi.’ Hrenove je dobil na vrtu. Gospodar je sedel na jablani in jo tresel, gospodinja je z Mirkom in Stankom pobirala lepa jabolka. Hren je zlezel na tla in pozdravil do‰leca. »Ste pri‰li na kazinsko veselico?« je vpra‰ala gospa ter si obsenãila z roko oãi, da je mogla zreti naravnost v inÏenirjev obraz, zakaj solnce je oblivalo njeno glavo. Vilarja je njeno vpra‰anje razveselilo, nekaj prisrãno naivnega in domaãega je zvenelo iz njega. Izzivajoãe se mu je tisti hip zdelo njeno obsenãeno oko. »Nisem pri‰el na veselico, niti vedel nisem, da se vr‰i nocoj. Pri‰el sem gradit most ãez Jalo. Zveãer ne pojdem v kazino.« Ko sta deãka zasli‰ala, da bo ta gospod gradil most, sta stopila bliÏe in zazijala vanj, ker sama sta bila Ïe gradila mostove. Vilar se je sklonil k njima in ju poboÏal. »Da imam jaz tak‰no rodbinico, veãno bi tiãal pri njej,« je rekel. »Alo, deãka, le poberita jabolka in jih znesita v ko‰aro!« je velel oãe. 523 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Gospod inÏenir, pa bi ‰li z Vinkom v kazino,« je poprosila gospa. »On mora iti in zato rentaãi Ïe ves dan.« »Gospa, raj‰i grem spat,« je skoraj odurno odvrnil. »Blagor ti, France, da si tako neodvisen in dela‰, kar hoãe‰,« je rekel Hren. Njegov ne posebno inteligentni obraz je kazila trpkost nevolje. »U — ne drÏi se tako ãemerno, kakor bi stal pred neizterljivim davkom!« ga je pokarala gospa, dregniv‰i ga s kazalcem v ramo. »Glej, prijatelj, kaj me jezi: ãlovek se ruje ves dan s ‰tevilkami, pa ukaÏejo in ga po‰ljejo na pusto noãno sluÏbo v kazino. Noã je za poãitek, ne za prazno razsajanje.« »Torej tudi ti ume‰ zabavljati in kritikovati, pred ãimer si me svaril oni dan.« »Tvoj predstojnik te hoãe razvedriti in pokratkoãasiti, ko se drÏi‰ vedno tako kislo. Boji se, da ne bi zbolel na kancelijski gobi,« je ponagajala Ïenka. Hren je zamahnil z roko in bodro je govoril, obrnjen proti ulici: »Bogme, ãakajte, za to noã me ‰e plaãate! Bolan bom jutri in pojutr‰njem —« »Tako naredi, ljubãek! Naj se drugi rujejo s ‰tevilkami, ti pa ostane‰ dva dni doma pri meni,« ga je tolaÏila gospa in mu poloÏila roko na ramo. »Bodi priden, priden! Glej — ograja ima u‰esa!« se je po‰alila, kaÏoã na dolgo ‰pranjo med razmaknjenimi deskami v ograji. 524 GOSPODIN FRANJO BESeDA Precej pa se je zresnila. »Pri‰el je gost, tvoj davni prijatelj, ne odganjaj ga s svojo nevljudnostjo!« »Jutri in pojutr‰njem ne bo‰ bolan, prijateljl V kazini, kjer bo itak nabito polno, te ne bo zadrÏeval nihãe. Pobodi tam kveãjemu do polnoãi, potem idi spat!« je rekel Vilar, napeljujoã vodo na svoj mlin. »Itak se o polnoãi razvleãe druÏba: eni na ples, drugi h kvartam.« Hrenov obraz se je zaãel jasniti. »Naj bo po tvojem, Minkec! Predstojnik je vi‰ji od mene in kdor je jaãi, ta tlaãi.« Okrenil se je k Vilarju. »France, nocoj veãerja‰ pri meni. Pred osmo uro se itak ne grem opravit za kazino. Do tedaj se kaj pomeniva.« »Le kar pri nas ostanite, gospod inÏenir! Tri tolste pi‰ke imam Ïe zaklane za veãerjo,« je rekla gospa in Vilar se je v znak soglasja priklonil. Moral se je pogovoriti s Hrenom, in sicer na samem. »Doãim bom jaz pripravljala veãerjo, pa vi vedrite mojega moÏiãka. In ne kujaj se mi, Vinko! Kar tvoj predstojnik rad vidi, to mora‰ storiti! Zdaj pa ‰e celo, ko je jedva par mesecev ‰e do tvojega povi‰anja.« »Res je, Minkec! Misliti treba o vi‰ji plaãi, ker kmalu zaãne sopsti najina ãetrta ‰tevilka —« »I bodi no tiho, ‰emca!« se je potogotila gospa in, zardev‰i, se je sklonila h ko‰ari. Vilar je z neko odsotnostjo duha poslu‰al to ne‰kodljivo prerekanje zakonske dvojice. ,Tako robato diha lju525 GOSPODIN FRANJO BESeDA bezen iz ljudi, ki so si obljubili vdanost do groba in ki se, pokoreã se vsem neprijetnostim Ïivljenja, oklenejo tega, kar jim je najbliÏe, namreã neprestane skrbi za svojo rodbino,’ si je rekel, a misel o svoji afêri mu ni dala, da bi se bil mogel popolnoma poglobiti v tujo sreão; vedno mu je moral uhajati pogled po strani v nekaj neprijetnega, kar je nenadoma padlo nanj in se ne da izlahka odvaliti. Hren je potrepal Ïeno po moãnih laseh, ki so ji spleteni v kiti, ovijali glavo. »Vse se zgodi tako, da bo prav,« je rekel. »Nu — Minkec — niã ne reci, v kuhinjo steci, pi‰ke speci!« Vilar je zaãuden poslu‰al osladne prijateljeve besede in tisti hip so se prevrnile njegove misli od neprijetne afêre k zakonski sreãi. Sladkost se mu je zasvetila v oãeh, ki so zrle zdaj na dvojico odraslih, zdaj na dvojico otrok. Ves pomen Ïivljenja je videl v tak‰nih rodbinskih odno‰ajih. Ko je nekaj minut pozneje sedel s Hrenom v hladnici, se je polotil zadeve, ki ga je privedla v hi‰o. »Nekaj neprijetnega se mi je prigodilo te dni,« je izpregovoril in povesil oãi. »Z oroÏni‰kim nadporoãnikom Buzdugo sva se razprla. Sitnosti imam z njim.« »Pa se zopet pobotajta,« je ravnodu‰no odvrnil Hren ter segel po pipi. 526 GOSPODIN FRANJO BESeDA Tu je zaãel Vilar praviti o izletu tuzlanske gospode in kako sta si pri‰la z Buzdugo tako navzkriÏ, da nobena druga stvar ne more poravnati navzkriÏja nego dvoboj. »Dvoboj?« je vzkliknil Hren, raz‰iril oãi in potegnil oblak dima. »Pst, tiho! O tak‰ni afêri treba molãati!« je miril Vilar, drÏeã prst na ustnicah. »Niti tvoji soprogi ne sme‰ povedati. Vse mora ostati tajno.« »Kaj mi mar tak‰ne prismojene afêre! Toda ti si siromak, ti se mi smili‰. ·e ogrel se nisi v Bosni in Ïe mora‰ postaviti svoje mlado Ïivljenje v tak‰no nevarnost. Oj, tu se bijejo pogosto dvoboji, vsak teden se kaj sli‰i! Vsak teden stoji ta ali oni ãastnik z roko na ãrnem poveslu na ãar‰iji in kaÏe svoje juna‰tvo. Zato ne grem rad v ãastni‰ko druÏbo. Tam kar preÏe na ãloveka, kako bi mu pokazali svojo prednost in preteÏnost. ·e tega treba, da me pohabijo.« »Ni tako opasno, prijatelj.« »Kaj? Naj mi kdo pohabi desno roko, in to je ‰e najmanj, kar se mi lahko zgodi. Kdo poskrbi potem za otroke, kaj bi rekla moja Minka? O!« »Niã se ne boj, saj se ne bo‰ dvobojeval. Jaz pa se moram odzvati, ker sem pozvan. Vse je sama formalnost in niã drugega. Bajiç je moj sekundant, a potrebujem ‰e enega gospoda. Zato sem pri‰el tebe prosit, da mi stori‰ to uslugo.« 527 GOSPODIN FRANJO BESeDA Hren se je zaãel gugati na sedalu in puhati gostej‰i dim. »Hmhm,« je momljal mimo cevkinega ustnika. »Ali morata biti dva sekundanta?« »Dveh treba,« je rekel inÏenir ter izvadil iz Ïepa knjiÏico, ki uãi dvobojna pravila. »Glej, Vinko, tu notri stoji vse, kar treba vedeti o predmetu. Sekundanta sta samo priãi, ki pazita na red, da se pravilni dvoboj ne prelevi v navadno pretepavanje. Nobene nevarnosti! Poglej noter!« Hren je vzel knjiÏico in jo odprl. Doãim je Vilar vil svalãico in jo priÏgal, je oni preobraãal liste ter tu in tam prebiral. Na neki strani je obstalo njegovo pozorno oko, glava se je mahoma dvignila. »Hu, to so krvave bukvice, kakor‰nih ‰e nikdar nisem imel v rokah,« je govoril kimajoã v knjiÏico. »Tudi sekundanti pridejo v nevarnost. Tu stoji pisano in ‰e rdeãe je podãrtano, da morajo s tveganjem lastnega Ïivljenja prepreãiti strel, ko bi eden nasprotnikov meril ali predolgo meril.« »Kdaj se pripeti kaj tak‰nega?« »Zapisano je, torej se zgodi,« je odloãil Hren, zmajal z ramo in poloÏil knjiÏico na mizo. Tedaj je pristopila gospodinja z litrom vina in namiznim prtom. »Kak‰na je tista drobna knjiga?« je pozvedovala, sledec z oãmi za knjiÏico, ki jo je pobral gospodar, da ne bi pri‰la soprogi v roko. »Pa niso Gregorãiãeve pesmi?« 528 GOSPODIN FRANJO BESeDA »O, to so zelo krvave pesmi. Ni zate, Minkec,« se je nasmehnil soprog in pritisnil knjiÏico k prsim. »Morda je kak‰en razbojni‰ki roman ali pa kak‰no drugo cunjarsko blago.« »Same pogrebne smrtne pesmi se nahajajo tu notri. Kadar visi ãloveku Ïivljenje le ‰e na sami nitki, pa pogleda sem. Ti bi omedlela, da to ãita‰. Te pesmice uãe, kako ãlovek najlaÏe zdrkne v grob. O samih pobojih govore.« »Ti se norãuj z na‰o postreÏnico!« »Vidi‰, zadovolji svojo radovednost, ãe more‰,« je rekel soprog in potegnil z odprto knjiÏico preko Ïeninega nosa. Takrat je pod mizo zaãutil sunek v svojo nogo. Zresnil je obraz in rekel: »Te tajnosti niso za bitja neÏnih Ïivcev, to je samo za nas juna‰ke mu‰tacarje. Le idi, Minkec! Pri ognji‰ãu je tvoje delo.« »Skrb me je tvoje knjiÏice. Preden posije jutranje solnce, bom Ïe vedela za njeno vsebino,« je rekla gospa, malo uzaljena, ter se obrnila k odhodu. »V kuhinjo teci, pi‰ke peci — Minkec!« je s sladkim glasom klical zanjo, vesel, da ve za tajnost, ki Ïeni ne bo dala miru ves veãer in vso noã. »Nu, Vinko, odloãi se, naredi mi to uslugo!« je poprosil Vilar. »Ljubi prijatelj, karkoli storim zate, samo tega ne zahtevaj,« je odgovoril Hren in odprl knjiÏico. »Glej, tu na 529 GOSPODIN FRANJO BESeDA ‰esti strani je napisano, da stoji dvoboj izven zakona, torej po zakonih ni dovoljen. In kar ni zakonito, tega se ne morem udeleÏiti.« »Javno mnenje ga opraviãuje.« »Kaj javno mnenje? Vedno se dobi kdo, ki stopi izven javnega mnenja, v tem sluãaju je to sodnik z zakonikom v roki. Oprosti in uvaÏuj moje razloge! Glej, s silnimi verigami sem privezan, tako da se ganiti ne morem. Prva veriga je moja ljuba Ïena, druga moj sin Mirko, tretja Stanko, ãetrta Mi‰ka, peta — no saj ve‰. Vse to in jaz sam sem zavisen od plaãe, ki jo dobivam v konaku. O, ko bi imel tvoje znanje in bi me ãakalo ‰irom sveta vse polno sluÏb in bi se mogel otresti konaka, kako rad bi ‰el s teboj gledat, kako zakolje‰ Buzdugo ali pa on pihne vate svinãenko. Vidva se lahko zabavata in ‰opirita z juna‰tvom, ker za nobenim ne zajoka Ïena, ne postradajo otroci; Buzdugo urno nadomesti drug oroÏnik z ledenim srcem, moãno pestjo, ‰e veãji sledni pes, in na tvoje mesto hitro pride drug inÏenir, da nam zgradi most preko Jale. V meni bi bilo dosti juna‰kega smisla za ãast in slavo, za narod in domovino, toda ako strmoglavim v nesreão, kdo potem poskrbi za moje otroke? A? Povej! Ti se smeje‰ in si misli‰: Filister! A jaz ne morem ravnati drugaãe. Kar je za ãastnika, ni za ubogega oÏenjenega pisarja. Na, spravi to krvavo knjiÏico!« 530 GOSPODIN FRANJO BESeDA »No, dobro, prijatelj! Tvoji razlogi so tehtni in veã ti noãem prigovarjati.« »Sekundantov dobi‰, kolikor hoãe‰. Idi z menoj v kazino!« »Ne grem, danes ne morem. S komer se bijem, z onim vina ne pijem.« Po kratkem premolku sta se pogovorila o drugih nevznemirljivih stvareh. Pomenek jima ni tekel gladko; oba je teÏilo neko breme na du‰i. Preden se je zaãelo mraãiti, ju je poklicala gospodinja v sobo. Pri veãerji je najveã govoril Hren. Zavedal se je, da se je prebojazljivo vedel, ker ni ugodil prijateljevi pro‰nji. Zagladiti je hotel neprijetni vtisk in inÏenirjevo misel napeljati na drug predmet. Ves rdeã v obraz je hitel obirati pi‰ko ter jo oslajati s ãeÏano od bosenskih ãe‰pelj, poleg pa draÏiti soprogo z zbadljivo besedo; no ta je umela spretno odbijati njegove ‰ale. To govoriãenje je bilo povsem nedolÏno, zasnovano z namenom, da bi udobrovoljilo malobesednega gosta. Vilarju se je zdelo, da se te ‰ale v Hrenovi hi‰i mnogokrat ponavljajo, da je na vsako Ïe oddavna pripravljen primeren odgovor, da so nekak‰na hi‰na potreb‰ãina, s katero se preganja dolgoãasje. Z zanimanjem je zrl na dvojico in se nasmehaval. Prepriãan je bil, da jima teãe Ïivljenje mirno kakor kaplja za kapljo, da, tiho zroã na rodbino, nevede uÏivata veliko sreão. V Hrenovem znaãaju je videl tisto logi531 GOSPODIN FRANJO BESeDA ko, ki zagotovi ãloveku mirno in udobno Ïivljenje. Ker je ljubil svojo rodbino, je ljubil tudi deÏelno vlado, ki mu daja sredstva, da preÏivi Ïeno in otroke. Mimo iskrene ljubezni do rodbine ni bilo v njegovem srcu nobenega ognja. Za narodnost in socializem se ni ogreval, bosensko agrarno vpra‰anje mu je bilo sicer znano, toda o tem ni nikdar govoril, ni rad sli‰al o njem, ker re‰itev tega vpra‰anja bi lahko povzroãila prekucije, ki bi slabo vplivale na njegovo sluÏbo. Îelel je, da bi ostalo vse lepo pri miru v Bosni, da bi se ukoreninile trdne trajne razmere, ker potem lahko napreduje v sluÏbi in in pride do bogato plaãane stopnje. Vilar ga je v svojih mislih primerjal Jovici. Ni si mogel misliti vecjega nasprotja, nego se mu je pokazalo v prispodobitvi biv‰ega srbskega kaludjera z bojeãim uradnikom Hrenom. Ta ne pozna ãuta za kakor‰nokoli samostojnost, utonil mu je v ‰tevilkah in rodbinskih skrbeh, oprezno gleda v tla in se pri vsakem koraku sebiãno trese za svoj kruhek, a oni je vajen korakati smelo, z dvignjeno glavo in upornim pogledom, samega sebe bi Ïrtvoval za svobodo in ‰e druge bi potegnil za seboj. »Vinko, s svojim strupenim jezikom me vedno navaja‰, da moram rabiti hribovske izraze, ki sem se jih nauãila od tebe. Kaj si bo mislil gospod inÏenir o najinem besediãenju,« je rekla po dolgem prerekanju s svojim soprogom gospa Minka. 532 GOSPODIN FRANJO BESeDA »O, prosim, gospa! Mene tak‰en pomenek zelo zabava, prav oãara me. Tu se mi zdi vse tako domaãe, ãlovek pozabi, da se nahaja v mrzli tujini,« je odvrnil Vilar. Bilo je Ïe po veãerji, ko so se odprle duri in se je v sobo privalil Stanko, za njim pa Mirko z Mi‰ko v naroãju. Deãka sta bila krog ust in po licih vsa zaripana in pobrazdana z neko rdeãkasto tvarino, tako da bi ãlovek mislil: oÏiveli in vstopili sta dve moderni sliki, na katerih na pravem mestu stojeãi ogledovalec ne vidi niã ãlove‰kih ãrt, ampak samo brazde drobno nanesene barvaste malte. »O nesreãna maÏarja!« je zavpila mlada mati ter vstala. »Glejte, kako sta se mi pomazala! K’aj tak‰nega! Dala sem jima skledo ãeÏane in jedla sta kakor prasca pri koritu.« Plosknila je v roki in zaklicala pri odprtih durih: »Majka! Majka!« âez hip je stala za deãkoma gologlava, visoka Ïenska suhljatega, bolestnega obraza, napetega v izredni pozornosti. Na njej je visela kakor na ptiãjem stra‰ilu ohlapna, pono‰ena, nekoliko prekratka obleka ‰vabskega kroja. Vilar je mislil, da ima pred seboj Hrenovo ali gospejno mater, zato je vdano naklonil glavo proti starki. »Glej, majka, kak‰na sta! Fej, Mirko! Fej, Stanko! ·e jesti ne umeta. Na, ãakajta!« se je togotila gospa ter skoãila k Mirku in mu lahno nategnila uhelj, Stanka je 533 GOSPODIN FRANJO BESeDA dregnila v bok. Potem je vzela Mi‰ko v naroãje. Majka je hotela s predpasnikom deãkoma otreti maÏo z obraza, toda gospa ju je pognala vun, da se umijeta. Majki je velela, da pospravi z mize in prinese kavo. Vilar je zapazil, da se starka izredno zanima zanj: vedno mu je gledala v oãi, posebno varno je pobirala izpred njega namizno pripravo, posebno skrbno je brisala pred njim drobtine s prta. DrÏeã skladanico kroÏnikov na roki, si ni mogla kaj, da bi ne izpregovorila s tujim gostom. »Gospodine, ali ste ‰ele pri‰li v Tuzlo?« je vpra‰ala, postav‰i pred mizo. Njene oãi so ‰vigale od gosta na Hrena in na gospo, kakor bi prosile pri zakonski dvojici sveta in pomoãi. Gospa Minka je precej razumela njeno Ïeljo. Obrnila se je k Vilarju ter rekla: »Gospod inÏenir, ako ‰e niste preskrbljeni s stanovanjem za ãas svojega delovanja v Tuzli, bi vam priporoãila tole na‰o postreÏnico, ki ima v Saparijevi ulici hi‰o in v njej prav liãno sobico, ki bi jo rada dala v najem. Majka je po‰tena, zanesljiva, podpore vredna in potrebna, ker Ïivi veãinoma le od dohodkov tiste sobice in od krave.« »Dobro, sprejmem,« je rekel Vilar, zroã starki v strogi obraz, ki se je zaãel jasniti. »To se pravi, jaz ne ostanem v mestu vec nego kak‰nih ‰est tednov in ta ãas raj‰i stanujem pri tebi nego v nemirni gostilni. Kako se pravi pri tvoji hi‰i?« 534 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Vpra‰ajte po Grgiçu, ta je namreã moj sin.« »Dobro, majka! Pojutr‰njem dopoldne pridem pogledat. Ako dobite do tedaj stalnega najemnika za svojo sobo, onda mu jo oddajte, in kadarkoli se bo oglasil kdo drug za njo, vselej se mu bom rad umaknil.« »Sreãen bil, gospodine! Îiv bil in zdrav mnogo let!« Odhajajoã se je starka z izrazom hvaleÏnosti v oãeh ozrla na Hrenovo gospo. Novi najemnik jo je moãno razveselil: vsaj za ‰est tednov je padla velika skrb z njenih ram. Neka proÏnost in gibãnost jo je izpreletela; njene liãne mi‰ice so zaigrale v milem nasmehu. Po kavi se je Vilar poslovil. »Siromak je pri‰el v Bosno v stope. Neizku‰en je, ãeprav je toliko ‰tudiral, da zna vravnavati vode in graditi mostove,« je govoril Hren zami‰ljen in ‰etajoã po sobi. Tajna Vilarjeva afêra ga je silno ti‰ãala. »Kaj je z njim? Ves ãas je bil raztresen in malobeseden. Tudi veãerje se je jedva dotaknil.« »Kaj bo z njim, ‰e ne vem. Prav lahko se zgodi, da ga bo zastonj uãakovala Grgiçeva majka, da ga odvedejo v bolnico ali pa na pokopali‰ãe. Bo‰ Ïe sli‰ala.« »Saj tudi nocoj nimam zama‰enih u‰es. Vinko, ti ima‰ nakaj v potaji. Ali je bolan?« Hren je stopil k soprogi ter ji tiho govoril: »V dvoboj se je zapletel siromak — pa nikomur ne povej! V tisti njegovi knjiÏici se nahajajo dvobojna pravila. Bojim se, 535 GOSPODIN FRANJO BESeDA da ga Buzduga namaÏe. Z oroÏniki hoditi v caker je skrajno nevarno. Raj‰i bi poljubil njegovega psa na gobec, nego pogledal njemu drzno v oãi. Vilar me je hotel imeti za sekundanta.« »Pa ne pojde‰?« »Ne. Oficirji naj si izvojujejo svojo ãast brez mene. Mar so mi!« »Za zajca te bo smatral odslej. Lahko bi bil prijatelju storil tak‰no majhno uslugo. »Majhno uslugo? O, v kak‰no nevarnost pride lahko sekundant! In dalje — stvar je protizakonita. Prav je, da nisem obljubil. Vso noã bi ne mogel mirno spati. Itak se mi mnogokrat sanja o mrliãih in pogrebih.« »To je dobro znamenje. Mrliã pomeni denar. Nemara pa ugodno re‰ijo tvojo pro‰njo za nagrado.« Gospa je pogledala na stensko uro. »No, Vinko, Ïe je polosmih preã in ãas, da zleze‰ v paradno obleko. Poslednji ne sme‰ priti k odhodnici.« Hren je, gledajoã v strop, divje zavrtel z oãmi, za‰kripal z zobmi. Potem je ‰el v sosednjo sobo, da se preobleãe. 536 BESeDA GOSPODIN FRANJO 33. D rugo jutro je stal Vilar pred Agularjevim hotelom ter premi‰ljeval, kje bi dobil drugo prião. Krog oficirjev laziti in prositi se mu je zdelo sitno, z uradniki pa ni bil znan. ,Bajiç naj mi preskrbi,’ je naposled sklenil, ,on ima v konaku mnogo znancev; enemu ali drugemu uradniku se bo zdelo zabavno gledati, kako se pere omadeÏevana ãast.’ Jedva se je bil domislil Bajiça, ga je Ïe tudi zagledal, gredoãega v Samojlovem spremstvu proti ãar‰iji. Pohitel je za njima, ki sta se Ïivahno pogovarjala in kretala z rokami. »Tak‰ni neredi me spravijo na bera‰ko palico. Buzduge mi ne sme nihãe ubiti. K generalu pojdem, on mora prepovedati ta dvoboj. Ako je ‰e kaj pravice na svetu, on ga prepove,« je razdraÏeno govoril Samojlo in mahal s polama novega kaftana. Vilar ga ni razumel, dasi mu je bil Ïe za hrbtom. »Vi ste sme‰en ãlovek. General vas vrÏe vun. Na ta naãin ne doseÏete niãesar,« je z glasnim smehom rekel komisar, obrniv‰i se k Ïidu. Tisti hip je zagledal Vilarja. »Zdravo, prijatelj! Glej, gospod Blaustift pravi, da je zve537 GOSPODIN FRANJO BESeDA del o nekem dvoboju, ki ga baje bijeta ti in Buzduga. In zaradi tistega dvoboja Ïe dve noãi ni mogel spati.« »PotolaÏite se, gospod Samojlo! Vam se ne zgodi Ïalega. Blebetavi ljudje so nekaj sli‰ali in raztrobili. Jaz tak‰nih govoric ne morem prepreãiti,« je nevoljno rekel inÏenir. Okrenil se je k Bajiçu in tiho je pristavil: »S Hrenom ni niã. Boji se za kruh. Koga naj naprosim?« Komisar mu je z oãmi namignil na Ïida. ·irok smeh se je inÏenirju razlil po obrazu. âez hip je postal in prijel Samojla za rokav. »Gospod Blaustift, poznate li dvobojna pravila?« Îid je priskoãil, v razmahu se je udaril na prsi. »Samuel Blaustift vse pozna, vse ume, vse premore. Vse ovoham, vse vidim, vse sli‰im. Tri leta sem sluÏil pri sanitejcih, zato vse vem. Prvo dvobojno pravilo je: Bij, sekaj in streljaj bolje nego tvoj nasprotnik! O, koliko gospodov oficirjev sem videl, ki so jih pripeljali z dvoboja pohabljene in razmesarjene v bolnico! Veliki Bog, ãesa nisem doÏivel, kolikrat sem moral miriti, ko so se v moji Ïganjarni v Subotici pretepavali Sokci in Vlahi, MadÏari, Rumuni, Nemci in cigani.« »Prosil bi vas, da mi greste za sekundanta. Storite mi to uslugo!« »To se pravi: moj klient naj bo tisti, ki hoãe streljati na Buzdugo, ãigar Ïivljenje je dragoceno zame. Bog mojih prednikov, kak‰ne Ïrtve zahtevate od mene! Bodite mi538 GOSPODIN FRANJO BESeDA lostiv, gospod inÏenir, nikar ga ne ustrelite! Ti kavalirJi niã ne pomislijo, da je kri prav poseben sok, ki drÏi ãloveka pokoncu.« »Nu — hoãete ali ne? Ako noãete, vam prav odloãno prepovem govoriti o tej afêri, kjer je prizadeta ãast dveh gospodov.« »O, ãast je bila vedno domaãa v rodovini Blaustiftov. Vsi moji predniki so bili vneti zanjo. Eden je bil liferant v vojski princa Evgena, drugi je bil z Lavdonom pod Belgradom —« Vilar je prezirno odvrnil z roko, Ïid je zaplesal pred njim, vtakniv‰i palec za telovnik in mahaje s kaftanovo polo krog sebe. »Bog mi je priãa, da tudi jaz vem, kaj je ãastna afêra. Vedno imam ãastne posle s kavalirji, ki se v zadregah obraãajo name. Popra‰ajte v kazini, vsi vam poreko: Samuel Blaustift ume brzdati jezik, ta je vse ãasti vreden ãlovek. Zato se vam ãudim, gospod inÏenir, da ravnate z menoj kakor s cuckom in bebcem. Saj veste, kako sem na va‰o Ïeljo v vseh ozirih pribolj‰al sekaãem. Prav danes mi pride iz Brãke pet tovorov najfinej‰e preÏganke v konzervah. Drago jo bom plaãal, a drvarjem jo zastavim po prej‰nji ceni. Vse storim — in va‰a velemoÏnost zahteva, naj se odpravijo znamke, naj zaprem ‰tacuno, skratka, naj pridem ob vse.« Samojlo je zadromljal po prsih ter odskoãil za dva koraka proã od 539 GOSPODIN FRANJO BESeDA hudobnega inÏenirja, ki je zopet nev‰eãno zamahnil z roko. V dogovor je posegel Bajiç. »Gospod Samojlo, kar stopite v zbor sekundantov, tu se vam ponudi prilika, da s svojo besedo napeljete afêro v tak‰en tir, da se opere omadeÏevana ãast in vi ne izgubite svojega posojila.« »Bog praviãnik, koliko je to denarja! In zdaj me hoãejo pripraviti ‰e ob znamke!« je vzkliknil Samojlo ter se opotekel po rogljatem tlaku. Naposled se je vdal. »Vam se zaupam, gospod komisar. Uredite stvar tako, da bo stra‰no grmelo in se bliskalo, a na zemljo naj pade samo blagodejen deÏek.« »Delo se bo vr‰ilo po obãe veljavnih navodilih,« je resno rekel Vilar ter vrnil Bajiçu knjiÏico o dvobojnih pravilih. V pisarni brigadnega adjutanta so se tisti dan dvakrat se‰li obojestranski sekundanti, da pri odsotnosti obeh nasprotnikov vestno in natanãno presodijo afêro ter ukrenejo vse, kar jim je velela ãast in tista knjiÏica. Opoldne sta obe stranki sklenili, pomirjevalno vplivati na nasprotnika, ki pa o kak‰ni prijazni poravnavi niãesar nista hotela sli‰ati. Popoldne se je vr‰ilo zopet dolgo in viharno posvetovanje sekundantov, pri katerem je Samojlo skakal, mahal, javkal, proti veãeru pa je nesla vsaka stranka svojemu klientu konãno zasnovo, ki se je glasila: Jutri zjutraj ob pol ‰estih se vr‰i v Solinski doli540 GOSPODIN FRANJO BESeDA ni za Obrenovim hanom dvoboj s pi‰tolami na 15 korakov razdalje. Ko se je bilo drugo jutro dobro zdanilo, sta se v presledku petih minut ustavila dva voza na poti za Obrenovim hanom. S prvega so poskakali Buzduga, pl. Merks in Mik ter voja‰ki zdravnik Raps s torbo za zdravila ob bedri; ti gospodje niso ãakali drugega voza, ampak so mahnili nemudoma na stransko pot, ki je drÏala v smreãje. Mik je nesel pod pazduho na veã mestih zapeãateno ‰katljo. Drugi voz je pripeljal Vilarja, Bajiça in Samojla; i ti gospodje so pe‰ udarili po oni stranski poti. V obeh strankah je vladalo resno razpoloÏenje, kakor se paã spodobi pri tako ãastnem in vaÏnem podjetju. No Vilar je zapazil, da se njegova sekundanta prav silita v resnost, da v globokem molku, zroãa v sveÏi gozd, jedva zadrÏujeta izbruh nasme‰ljivosti. Posebno Samojlo, drobno in brzo stopicajoã kraj njega, bi bil najraj‰i priskoãil in zaplesal po rosnati travi od same ‰kodaÏeljnosti, vsaj tako si je Vilar razlagal njegovo nasilno premagovanje dobrovoljnosti. Sredi smrekovega gozda se je nahajala prijazna tratina, v enem delu ravna, v drugem grbasta, valovita. Na njo je lilo solnce Ïe morje svetlobe. Tu sem so zahajali ob krasnih popoldnevih pravoslavni ljudje iz Tuzle na teferiç, nekateri na vozeh ali na konjih, drugi pe‰ po bliÏnjici preko hriba. Tu in tam je leÏal na tratini ko‰ãek 541 GOSPODIN FRANJO BESeDA razmeãkanega in poma‰ãenega papirja, ostanek zmerne pojedine, trava je bila v ravnem delu vseskozi poteptana in izhojena od teÏke noge, cepetajoãe v kolu. Ob robu gozda se je videlo dvoje pogori‰ã, manj‰e za kuhanje kave, veãje za peãenje ko‰truna. Po ãetrturni hoji so se zgodnji izletniki ustavili na tej golavi. Pl. Merks je kot predsednik sekundantov izvadil iz Ïepa busolo, se orientiral in pregledal kraj. Izbral je prostor, od‰tel 15 korakov razdalje, naznaãil stali‰ãi za nasprotnika, se sam postavil na eno in drugo, da bi se prepriãal, ne ovira li ble‰ãanje solnãnih Ïarkov pri streljanju prostega pogleda. Potem so sekundanti odprli zapeãateno ‰katljo, kjer sta se nahajali nabiti pi‰toli. Ko je bil doloãil Ïreb, kdo sme izbrati pi‰tolo in stali‰ãe, sta nasprotnika stopila na doloãeni mesti. Tedaj je Bajiç glasovito in razloãno preãital dogovorjena doloãila za dvoboj, na kar je pl. Merks dvignil glas: »Gospoda, sli‰ala sta doloãila, kakor so se dogovorila med sekundanti in sta jim pritrdila tudi vidva — obljubita, da se hoãeta toãno ravnati po njih!« Nasprotnika sta prikimala. »âast zahteva, gospoda, da morata vestno paziti na signale, ki jih bom dal s trikratnim ploskom v roko, in se strogo ravnati po njih. Pred prvim ploskom ne smeta dvigniti oroÏja, pred tretjim ne smeta streljati. Pozor, gospoda, sedaj dam signal!« âez pol minute se je razdal dvoglasen moãan strel, pi‰toli sta izbruhnili po kolobarcu tan542 GOSPODIN FRANJO BESeDA kega dima. V smreãju je zakrakala jata vran in se prepeljala na varnej‰e mesto, preko tratine je skokoma beÏal zajec v go‰ãavo. Nasprotnika sta stala osupla, videlo se je, da je obema padlo v lahnem vzdihu nekaj teÏkega od srca. Oba sta bila mrka, bleda kakor vojak, ki mu na bojnem polju prvikrat ÏviÏgajo krogle krog u‰es. Prvi se je opomnil Vilar. »Kaj — ali smo pri‰li sem vznemirjat ‰umske Ïivali?« je kliknil ter vrgel pi‰tolo na tla. Porogljivo se je ozrl po druÏbi. »Gospoda, drugikrat ne spravljajte v svoje burke ãloveka —« Hotel je reãi: ãloveka, ãigar pojmi o ãasti ‰e nikdar ne bodo ujemali z va‰imi — a hitro ga je prekinil pl. Merks, ki je jecaje predlagal, da se nasprotnika sprijaznita in si v znak sprave seÏeta v roko. Samojlo je skoãil k Buzdugi, ki je potrt in nedoumevajoã drÏal pi‰tolo v desnici. Pogladil ga je po prsih in mu poloÏil roko na ramo, kakor bi se hotel prepriãati, ali se nahaja ‰e celo Ïivljenje v njem. »Vite‰ki ste se vedli, gospod nadporoãnik — ne — tak‰nih korenjakov ‰e nisem videl!« Zaplesal je po tratini in se ustavil pred Vilarjem. »Gospod inÏenir, va‰a hladnokrvnost me je oãarala!« Potem je zafrfotala kaftanova pola, zasukal se je in zakrilil z rokama, rekoã: »Bog praviãnik je usodil, da sta ostala oba gospoda nepo‰kodovana. To sreão moramo praznovati v mojem hanu. Vabim vse vas, gospoda moja, da se popeljemo popoldne v moj han na malico. 543 GOSPODIN FRANJO BESeDA Kak‰en sreãen izid! Kaj ne, gospod doktor, da je ta okolnost vredna imenitne pojedine?« Doktor je ob misli na Samojlovo malico pogoltnil debelo slino. Ljubil je dvoboje, ker vsak mu je prinesel nagrado za pot in pomoã, navadno pa tudi spravno pojedino. UdeleÏeval se je teh dvobojev skrajno malomarno in brezãutno, kakor bi se vr‰ila vsakdanja stvar. »Paã res — danes imam sluãajno ãas za izlet k Spreãi,« je rekel. »Pri mnogih dvobojih sem bil navzoã, pa pri nobenem nisem videl toliko Ïantelmanskega ravnodu‰ja. Ni se roka zatresla, ko je poãil strel, niso vztrepetale ustnice, ko sta zaÏviÏgali krogli.« »Koliko ste jih sli‰ali frãati?« je porogljivo vpra‰al Buzduga ter vrgel pi‰tolo v ‰katljo. »E-e-e — sedaj pustimo vse drugo na strani!« je velel pl. Merks. »Dvoboj je konãan, uÏaljeni ãasti je zado‰ãeno. Ako pa nasprotnika z izidom nista zadovoljna, se ples lahko zaãne izkraja. V na‰ zapisnik se mora zabeleÏiti, ali sta se nasprotnika spravila ali ne. Nu!« Stisnil je ustni in zastrmel na Buzdugo in na Vilarja. Tedaj je poskoãil Samojlo, kakor bi ga bila dvignila vzmet. »Nu — gospod inÏenir — kaj se obotavljate? Oskrunjena ãast je umita, najmanj‰ega madeÏa ni veã na njej. Kaj bi radi ‰e enkrat poizkusili sreão, ki je tako opoteãa! Mnogo sem videl gospodov, ki so bili zaznamovani v dvoboju za vse veãne ãase. Eden je izgubil uho, drugi 544 GOSPODIN FRANJO BESeDA je nosil na obrazu praske in brazgotine liki tetoviran Indijanec, tretji —« »E-e!« ga je prekinil pl. Merks. »Gospod Blaustift, va‰ega me‰etarstva sem se naveliãal. Gospoda imata sama toliko kavalirskega ãuta, da lahko presodita, je li uÏaljeni ãasti zado‰ãeno ali ne. Vi nikakor nimate pravice, vplivati na razpoloÏenje gospodov, ki zastavljata Ïivljenje za svoje prepriãanje.« »Oprostite, gospod nadporoãnik,« je zavpil Samojlo, poloÏiv‰i stisnjeno pest na vzboãene prsi, »jaz sem sekundant in kot tak imam nalogo in dolÏnost, pomirjevalno vplivati na nasprotnika.« »To ste imeli, preden sta poãila strela. Ako se zdaj zaãne afêra iznova, vas ne pripoznam vrednega za sekundanta, ker v ãastno zadevo me‰ate svojo osebno korist.« Ne meneã se za te besede, se je Samojlo s plapolajoãim kaftanom zazibal k Buzdugi. Prijel ga je za ramo. »Gospod nadporoãnik, tega vite‰tva je zadosti. O, da vas je videla moja Etelka, kako bi se ãudila va‰emu juna‰tvu! Ne repenãite se, podajte roko v spravo! Ves obraz pojde Etelki narazen, ko vas popoldne zagleda Ïivega in zdravega. Sam se popeljem naprej domov, da naroãim vse za spravno radovanko. Do pozne noãi ne gremo vsaksebi. Ako pa noãete poslu‰ati mojega sveta, Bog mojih prednikov mi je priãa, da grem naravnost k 545 GOSPODIN FRANJO BESeDA sodi‰ãu ter naznanim, da tukaj gospod protizakonito strelja na gospoda.« Zdajci se je pripetilo nekaj, kar je odvrnilo pozornost od Samojlovega Ïuganja, ki bi bilo sicer izzvalo ugovor in protest vsega zbora. Po gozdni poti je v neznanskih skokih pridirjal ‰ejk, se zagnal v svojega go‰podarja, ga obliznil po licu, potem je v ‰irokem krogu dvakrat obletel druÏbo od samega veselja, da je na‰el svojega gospodarja. »Vraga, ali ima ta pes ãlove‰ko du‰o, da je slutil nevarnost?« se je zaãudil Mik, ki se je drÏal vse jutro resno in veliãastno. »âloveku se samo dozdeva, a pes natanko ve, kje je prijatelj, kje je sovraÏnik,« je govoril Buzduga, z veliko v‰eãnostjo zroã za ‰ejkom. »U‰el je sluÏabniku in dirjal za menoj.« Ta odmor je porabil Bajiç, da je skrivaj po‰epetal Vilarju: »Spravi se z njim! V zado‰ãenje naj ti bo okolnost, da se Buzduga ni smel dvobojevati z ostro nabitima pi‰tolama. Obe sta bili brez svinãenk. Drugaãe ni dovolil Ïid. Vsa stvar je postala sme‰na in ta burka bo dolgo tlacila Buzdugo in ga. ukrotila, ako ima koliãkaj ãasti v sebi.« »Dosti imam prijateljev, toda nobeden ni zvestej‰i od tebe,« je govoril oroÏni‰ki nadporoãnik, ko je bil ‰ejk iznova prispel k njemu in se v izobilju radosti vzpel po 546 GOSPODIN FRANJO BESeDA njem. Poljubil ga je med u‰esi in pristavil: »O, da bi tvojo vdanost mogel preliti v ãlove‰ko du‰o, kak‰en ãlovek bi bil to!« Tisti hip so se zdruÏile in razpletle razliãne misli v njegovi glavi in spomnil se je vdane mu gospe Etelke. Ginjenost se ga je polastila. Sunil je psa stran in ves razburjen je rekel s tresoãim glasom: »Kar je bilo, je pro‰lo. Pozabiva na to, gospod inÏenir! V moji krvi leÏi neugasljivo sovra‰tvo do nepokornih Bo‰njakov in pometal bom z njimi, dokler se nam ne uklonijo. UvaÏujte to moje prepriãanje in lahko sva najbolj‰a prijatelja. Tu vam je moja desnica v znak sprave!« Vilar je vedel, da se hoãe nasprotnik samo sveãano in dostojno izlu‰ãiti iz afêre, ki se je vr‰ila zanj tako Ïalobno. Stopil je pred Buzdugo. »I jaz vam podam desnico,« je rekel, izteÏka prikrivajoã porogljivost v izrazu in naglasu. »Gospod nadporoãnik, vi ste mi brez pridrÏka odkrili svoje prepriãanje. Cenim va‰o odkritosrãnost, uvaÏujte i vi mojo. V moji krvi kipi globoka ãlovekoljubnost do siroma‰ne bosenske raje. Oãitali ste mi nekaj, s ãimer me ne morete razÏaliti, namreã filantropijo. Z njo hoãem i nadalje pridobivati ljudstvo za cesarstvo. Po diametralno nasprotnih potih hodiva in nikdar se ne moreva sniti s tak‰nimi nasprotnimi nazori.« Po teh besedah je nastopil povratno pot, kakor bi se mu zelo mudilo proã od te druÏbe. PridruÏil se mu je Bajiç in hitela sta po gozdu. 547 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Pravzaprav je Buzduga sramotno pogorel. Si li videl, kako je izku‰al zakrinkati svoj fiasko?« je rekel Bajiç, jedva dohajajoã prijatelja. »Videl,« je odgovoril inÏenir. »Kdor nima srca, ne pozna pravega ponosa. Je li on vedel, da v pi‰tolah ni svinãenk?« »Od svojih sekundantov tega gotovo ni zvedel. Mogoãe pa je, da mu je skrivaj povedal Ïid.« »Tem veãja sramota za oba.« Pred Tuzlo je druÏba stopila z vozov in ‰la pe‰ v mesto, da s svojim zgodnjim izletom ne bi zbujala pozornosti me‰ãanov. Povabilu, da se udeleÏi popoldanskega izleta v han ob Spreãi, se Vilar ni odzval. ObÏalovaje se je izgovoril, da si mora poiskati stanovanje in priãeti z delom. 548 BESeDA GOSPODIN FRANJO 34. V ilar je zaãel graditi most ãez Jalo. Iztrebil je strugo, dal na obeh straneh dvigniti dovozno pot ter jel misliti o kamenitih stebrih, na katerih naj bi leÏale mostnice. General je pri‰el, navadno v spremstvu adjutanta, skoraj vsak dan pogledat na delo. Pl. Merks je zameril inÏenirju, ki ni pri‰el k njemu po navodila ter pregledat njegov naãrt za gradbo. Vme‰aval se je v delo in nasvetoval to in ono. Ker je zaãel tudi general pritrjevati svojemu adjutantu, je delal Vilar po njiju nasvetih. Prve dni septembra sta ‰la general in adjutant na voja‰ke vaje, ki so trajale ‰tirinajst dni. V tistem ãasu je Vilar dogradil oba obkrajna stebra do polovice in sicer po adjutantovem naãrtu, dasi je dobro vedel, da sta preveã izpostavljena vodni sili. Koncem septembra je priãelo deÏevati in prigodilo se je, da je prva velika voda podrla in odnesla do polovice dograjeni most. General je potrt stal ob razvalinah. Okrenil se je k adjutantu in rekel: »Ne zado‰ãa, da dela inÏenir, on naj dela tudi po svojem prepriãanju!« Odslej je imel Vilar mir. Zaãel je graditi po svojem in delo je napredovalo. Ona nezgoda 549 GOSPODIN FRANJO BESeDA je provzroãila, da se gradba ni dovr‰ila v ‰estih tednih, ampak se je zavlekla do srede novembra. Ves ta ãas je stanoval pri Grgiçevi majki. Po‰tena in skromna vdova je blagohotno skrbela za njegovo udobnost. Rajni Grgiç je bil ãevljar, ki si je bil z neverjetno ‰tedljivostjo prihranil toliko, da si je kupil hi‰o od Turka, ki je Ïe dvajset let prej slutil ‰vabsko nevarnost, se ji umaknil in se preselil v Macedonijo. V dveh pritliãnih, temnih in vlaÏnih sobah je prebivala majka s sinom Mijom, njegovo Ïeno in tremi vnuãki. Mijo se je bil od svojega oãeta navadil ãevljarstva in je za nekaj gro‰ev na dan ‰ival in krpal, kar mu je kdo prinesel. Vilar je stanoval v gorenji suhi in svetli sobi, kamor so drÏale z ozkega dvori‰ãa lesene odprte stopnice. Îe prvi dan nastanitve ga je klicala majka za gospodina Franja, ãemur se ni ãudil, ko je zvedel, da je majka sestra onega Bobojedca, kateremu je bil dovolil jemati drva na Konj-planini. Ta siromak je zadnje ãase prav pogosto prihajal z drvi v mesto in veãkrat je posetil tudi sestro, ki je vãasi sama kupila tovor ali mu pridobila kupca. Brat ji je pravil o gospodinu Franju, ki je postal naãelnik drvarjev, kako je po‰ten in dober, kako je uvedel nov red, pri katerem vsak dobro izhaja in je tudi on, bedni katolik, pri‰el do bolj‰ega zasluÏka. Kajpada se je majka razveselila podnajemnika, ki je zaradi svoje praviãnosti na tako dobrem glasu in ji je za sobo plaãal veã, 550 GOSPODIN FRANJO BESeDA nego je zahtevala. Za tak‰no velikodu‰nost je Hren pri prvi priliki pokaral gospodina Franja ter mu oãital, da razvaja domaãine in jih navaja k podraÏenju vsega, kar potrebuje ubogi uradnik. Majka je Ïivela od tega, kar ji je nesla soba, od bornega zasluÏka pri Hrenovih in pa od medle krave. Vilar je bil pod Konj-planino obetal, da se potegne za Mu‰iça in Jovico in da njegovo priãevanje oba osvobodi iz jeãe. Uspehi, ki jih je Ïe dosegel na tori‰ãu svojega delovanja, ugled, ki ga je uÏival v vsem okoli‰u Oskove, in nada, da si s poverjeno mu zgradbo jalskega mostu pridobi naklonjenost in priznanje tuzlanskih mogoãnikov, vse to je rodilo v njegovi du‰i neko samozaupnost, od katere ni daleã do samoljubnosti. V zavesti du‰evnih zmoÏnosti je zaãel precenjevati svoje moãi. Vedel je, da vlada vsepovsod sirova sila, vendar se je zana‰al na pravico, ki je glasno govorila za oba osumljenca. Priãal je obema v prilog in trdil, da je edini krivec Atif Sarajlija. Zgodilo se ni tako, kakor si je domi‰ljal. Kar je povedal, je Lisinski vse zapisal v zapisnik, toda v zadevo s tem ni spravil jasnosti. Stvar je postala res zmedena. Vilar je prisegal, da je videl Sarajlijo par dni, preden se je na‰lo oroÏje, iti iz tiste kotanje, kjer je bilo baje skrito, prisegal, da je Sarajlija nesel pod pazduho nekaj v papir ali v cunje zavitega, navedel je za prião Mrkezkovega Janeza, ki je pred avditorjem vestno opravil svojo dolÏnost, 551 GOSPODIN FRANJO BESeDA toda Atif je spretno ovrgel te izpovedi, trdeã, da je v svojih poslih res hodil po tistih krajih, o skrivali‰ãu oroÏja pa niãesar ni vedel. Paã pa je on videl Jovico Milo‰eviça prina‰ati od nekod oroÏje in ga je ovadil oroÏnikom. âe je bilo v tisti jami toliko oroÏja, kdo ga je odnesel in kje je zdaj? je skrbno izpra‰evalo sodi‰ãe. O tem nihãe ni vedel odgovoriti in oroÏni‰tvo je brez uspeha preiskavalo Konj-planino. Preiskava se je vlekla pet tednov. Koncem septembra je voja‰ko sodi‰ãe spoznalo, da v tem sluãaju sploh ni pristojno, ker oroÏje se je na‰lo pod streho, ne pa v rokah osumljencev. Tedaj je vpo‰telo onemoglost in ne‰kodljivost Mu‰içevo ter ga izpustilo na svobodo s pripomnjo, da bo starec vedno na razpolago, ako bi v teku nadaljnje preiskave letel koliãkaj upraviãljiv sum nanj. O Atifu Sarajliji je sklenilo, da je paã sposoben za vsak zloãin, a po izpriãevalih gozdarja Bierkopfa, stotnika Hvalibogovskega in nadporoãnika Buzduge je drÏavi vdan in prav poraben v doloãenem mu delokrogu. O Jovici je razsodilo, da ga treba kot ãloveka drÏavi nevarnih nazorov, kot agitatorja in ‰untarja izroãiti civilnemu sodi‰ãu. Glavno prião, inÏenirja Vilarja je oznaãilo za verodostojnega ãloveka z neizvedljivimi, moãno na socializem cikajoãimi nazori, za mladega uradnika zaãetnika, ki je sicer povsem zanesljiv, ki pa s hlepenjem po popularnosti in s svojo filantropijo zbuja v ljudeh neizpolnjive nade, s ãimer ne vpliva po552 GOSPODIN FRANJO BESeDA mirjevalno nanje, v zadevi osumljenca Jovice Milo‰eviça pa priãuje morda s predsodki, ki ‰e niso popolnoma jasni. Lisinski je, opisujoã Vilarja, porabil vse opazke, ki jih je bil ob priliki preiskave v okroÏju Konj-planine zapisal v svojo beleÏnico. Nikakor ni hotel in mu tudi ni mogel podtakniti bratov‰ãine z nezadovoljnimi in nevarnimi elementi, vendar pa se mu je zdelo potrebno, opisati zadevo vsestransko, tako da poreãe civilni sodnik, ki jo dobi v roke: ,Oj da — ti voja‰ki sodniki so korenjaki! Kako natanãno in psiholo‰ki resniãno so posvetili v ta zagonetni sluãaj!’ Mnogo je vplival nanj nadporoãnik Buzduga, katerega je parkrat poklical, da napi‰e i z njim protokol. Buzduga je hodil po onem dvoboju ves potrt po svojih poslih. TeÏila ga je zavest, da se ni osvetil inÏenirju. Fiziãnega zado‰ãenja ni dobil, moralno je pa sramotno propadel. Mnogi ãastniki so vedeli, da se zaradi dolgov ni smel pravilno dvobojevati. Kaj tak‰nega se paã ‰e ni primerilo, zato ostane vsakemu neizbrisljivo v spominu. Na pravilni vite‰ki dvoboj se hitro pozabi, toda o njegovem izjemnem bodo z zasmehom leta in leta govorili po vseh postojankah, kamor se polagoma razkrope ãastniki, ki so sedaj nastanjeni v Tuzli. To ga je peklo. Z inÏenirjem se je sicer sprijaznil, ker ni mogel drugaãe, suho sta se pozdravljala, toda Ïelo je ostalo v Buzdugi, ki se ni dalo izruvati. Ta usedlina je povzroãila, da je pred sodi553 GOSPODIN FRANJO BESeDA ‰ãem pobijal Vilarjevo priãevanje. Namignil je na njegovo znanje z Danico, ki ga je zapeljalo v prezaupljivo obãevanje z Jovico in mu zastrlo oãi, tako da ne vidi jasno, kako ga zlorabljajo nezadovoljneÏi in agitatorji. Povedal je tudi, da mu je Ïe enkrat izpregledal nedovoljeno vme‰avanje v oroÏni‰ko uradno poslovanje, ker ni maral rezervnemu ãastniku napravljati neprijetnosti. Major Lisinski je opisal zadevo tako podrobno, da je bilo v ob‰irnem aktu paã mnogo ãtiva, toda malo jasnosti, da Jovica ni bil opran in so padale na inÏenirjevo priãevanje neke sence. Ko se mu je zdela stvar do kraja obdelana in premleta, je napisal na akt: Videat Hvalibogovski! Pri mestnem poveljniku so spisi leÏali tri dni. Vestno jih je ãital. Stvar je segala moãno v njegov delokrog. Za vsakim zapisnikom si je privo‰ãil pol ure odmora, da premi‰ljuje o vsebini ter spravi dogodke v stik in da se izprehodi po sobi, okrepi z Ïganjico ter poljskima generaloma na steni izpusti iz svoje pipe oblak dima pod nos. Ko je bil v tretjiã preãital protokol z oroÏnikovimi podatki, se je pri odstavku, kjer je Buzduga namignil na Vilarjevo znanje z Danico, ustavil. Po‰etal je po sobi, dolgo je mislil, naposled je sedel ter zapisal v svojo bileÏnico: Hercegovko bi trebalo zasli‰ati. Vsiljevalo se mu je mnenje, da se v zveznosti dogodkov lahko nahaja deklica, ki jo je sam obãudoval v hanu ob Oskovi. âud554 GOSPODIN FRANJO BESeDA no se mu je zdelo, da Lisinski ni poklical Milo‰eviçeve sestre za prião. Pripisoval je to majorjevi delikatnosti napram Ïenstvu, ki se mu pa v tem sluãaju ni zdela umestna. Deklica je bivala pod eno streho z agitatorjem, z njim je ustanovila prepovedano ‰olo, od njega in otrok je lahko mnogokaj zvedela. Ako se je na‰lo eno skrivali‰ãe oroÏja, nahaja se jih lahko ‰e petdeset v gorah med Tuzlo in Sarajevom. Tako je modroval Hvalibogovski. Iz aktov se je Ïe tudi uveril, da Atif Sarajlija ni veã na pravem mestu. Ljudje ga v tem okraju preveã poznajo, ogibajo se ga, oprezno se vedejo v njegovi navzoãnosti, zato ne koristi toliko, kolikor velja drÏavo. Res se kaÏe usluÏnega, a prekanjen je in ona dva dragocena handÏarja, ki mu jih je bil nekoã prodal, sta pri‰la morda prav iz onega skrivali‰ãa, o katerem se toliko govori v obtoÏnici. UvaÏuje te domneve, je sedel ter pisal mestnemu poveljni‰tvu v Mostaru, da zamenja enega svojih konfidentov za Sarajlijo. Teden pozneje je Atif za vselej izginil iz tuzlanskega okraja. Jovica je pre‰el z vsemi sodnijskimi listinami vred v oblast civilnega sodi‰ãa. Tu so ga z ozirom na njegovo agitatorsko silo in na kritiãni poloÏaj v deÏeli pustili v preventivnem zaporu in so malone pozabili nanj. Poleti 1881. leta so bili na Dunaju zaradi deÏel, leÏeãih juÏno od Save, v velikih skrbeh. V prej‰njem letu se je bila nezadovoljnost ljudstva Ïe nekoliko polegla, mo555 GOSPODIN FRANJO BESeDA goãno pa je zopet vzrastla, ko se je zaãela centralna vlada 1881. leta resno pripravljati, da uvede v onih deÏelah voja‰ko obveznost, kakor jo je nameravala dvanajst let poprej uveljaviti v juÏni Dalmaciji, kar se ji takrat ni posreãilo. Stojan Kovaãeviç, ‰e izza 1869. leta znani in od takrat mogo imenovani ãeta‰ki vodja, ki je po okupaciji izginil s pozori‰ãa, je zaãel zopet zbirati ãeto in je z veliko drznostjo izvr‰il nekaj roparskih napadov v okrajih Gacko in Nevesinje. Druge ãete so vznemirjale konji‰ko okolico; tudi v foãanskem okraju so prisilili razbojniki, nastopajoãi vedno smeleje, ondotno slabotno garnizijo k neprestanim, veãinoma brezuspe‰nim pogonom. Ob pripravah za uvedbo brambnega zakona v juÏni Dalmaciji v juniju 1881 in z rebelskim odporom Krivo‰ij je nastal prvi konflikt, ki je spravil dogodke v kolotek in povzroãil, da so se pokazale v oãividnih oblikah one morda ‰e v zelo nedoloãnih obrisih tudi v istorodni in enakousodni Hercegovini se nahajajoãe tendence. Krdelo oboroÏenih Krivo‰ijcev, ki so si z odloãnim nastopom takoj pridobili simpatije svojih sosedov, je postalo takorekoã jedro nezadovoljneÏev; iz odroãnega gorskega zakotja na severu kotorske zatoke naj bi pri‰lo geslo za splo‰no vstajo. 556 GOSPODIN FRANJO BESeDA Vlada je porabila vsa sredstva, da bi pridobila Krivo‰ijce za novi zakon: pregovarjala je Ïupane, nameravala je prebivalstvu goratih krajev zabraniti pristop k obmorskim seli‰ãem ter pregovoriti ârno Goro, da postavi kordon in zapre mejo za prenos Ïivil v Krivo‰ije, hoteã tako izstradati uporni okraj. Ker se ta namera zaradi nasprotujoãih politiãnih in lokalnih razmer ni dala izvesti, je poslala 7. novembra kotorskegra pravoslavnega ‰kofa, da poseti Ïupniji v Ledenicah in Dragalju ter svari narod pred nepremi‰ljenimi koraki. Toda ‰kofa je ustavilo oboroÏeno ljudstvo Ïe pri Ledenicah, tako da se je moral s spremstvom vred vrniti. Prav tedaj je vdrla ãeta Stojana Kovaãeviça v Krivo‰ije, na kar sta osamljeni oroÏni‰ki straÏi v Ublih in Dragalju zapustili svoje mesto. Vedno veã ãet je prihajalo iz Hercegovine. Opusto‰ile so trdnjavico v Dragalju, razru‰ile straÏarnici v Crkvicah in Ledenicah ter zaÏgale nekaj javnih poslopij. Vznemirjati so zaãele celo obmorska seli‰ãa. Sedaj so spoznali na Dunaju, da ima ta pe‰ãica ljudstva veliko odporno silo v sebi, proti kateri ne opravi niãesar ugled dalmatinskega cesarskega namestnika, obenem voja‰kega poveljnika Rodiça, ki je ‰el novembra v pokoj, niti njegovega naslednika generala Jovanoviça. Krivo‰ijska upornost se je nagloma raz‰irila po sosedni Hercegovini in ko je vlada 4. novembra razglasila brambni zakon tudi za obe zasedeni deÏeli, je zahrumelo po vseh okrajih od mor557 GOSPODIN FRANJO BESeDA ja pa do srbske meje, dasi je bila uveljavljena samo dvoletna voja‰ka sluÏba in je oblast pouãevala, da se bodo pri vojakih strogo ‰ãitili muhamedovski verski obiãaji. Takrat je Avstrija zaãela razpostavljati svoje voja‰tvo na najbolj ogroÏene toãke ter po‰iljati nove ãete v vse tri deÏele. Odslej novine niso veã pisale o hercegovskih in krivo‰ijskih razbojnikih, marveã o urejenih vsta‰kih ãetah, katerim stoji nasproti pomnoÏena c. k. armada. 558 BESeDA GOSPODIN FRANJO 35. V ilarjeve misli so se tudi v Tuzli mnogo peãale z Danico in z razmerami v drvarski koloniji. Dobival je od tam poroãila po Bobojedcu, ki ga je posetil vsak teden vsaj enkrat. âe ga ni dobil doma v sestrini hi‰i, je zavrnil k jalskemu mostu, da vidi svojega dobrotnika in mu potoÏi svoje gorje. In pravil mu je, kako se je na planini vse izpremenilo na slab‰e. Oni Birkov s pasjimi zobmi mu je prepovedal drva, tako da se ne more zaloÏiti z njimi za zimo. Vilar se je razjezil. »Zakaj se pa ne sklicuje‰ na do dovoljenje, da sme‰ jemati draãje, ki sicer segnije!« ga je pokaral. »O gospodine Franjo, jezik se prilepi k goltancu, ãe stoji‰ pred tak‰nim grozovitim ãlovekom, kakor je Birkov. Kako bi se bunil bedni katolik!« je vzdihnil Bobojedac. Potem je priznal, da usmiljeni delavci skrivaj vzemo kak‰no vejo ali plati‰ãe in mu zveãer privleãejo v Piliç, toda to je jedva tretji del tega, kar je smel prej vzeti. Drugikrat je pravil, da je Birkov uvedel zopet stari red pri delavcih: hrana je slaba, nalagajo se globe; da bi se kdaj odpravile znamke, o tem ‰e misliti ni treba — tako 559 GOSPODIN FRANJO BESeDA je rekel pri poslednjem izplaãevanju stra‰ni gozdar. »Gajer se napije Ïe zjutraj in potem uganja sitnosti, da ga ni moã prestati. Drvarji se togote in si Ïele nazaj dobrega gospodina Franja. Pravijo: Ako njega ne bo, ustavimo delo in gremo tja, kamor solnce zahaja.« »Kje je to?« je vpra‰al inÏenir, videã, da postaja siromak domaã, zgovoren in zaupljiv. »To je v pokrajinah kraj debelega morja, tam se ljudje preÏivljajo s kamenjem. Vlada je izprevidela, da na kr‰evitih hercegovskih tleh ne zraste toliko, kolikor treba za Ïivljenje, pa je ukazala graditi velike kamenite trdnjave, voja‰nice in straÏarnice. Pri teh zgradbah je baje zaposleno na tisoãe delavcev. Kdor hoãe lomiti, obdelavati in dona‰ati skalo, vsak si zasluÏi kruha. Gospodine Franjo, povej ti meni, ali se res nahaja v zemlji kamen, s katerim se lahko skuha kosilo? Sli‰al sem praviti, pa ne morem verjeti. Boga mi!« »Istinabog, Ante! V nekaterih krajih se nahaja pod zemljo vse polno okamenelega lesa. Pri nas ga kopljejo in kurijo z njim.« »Ba‰ uãeni so va‰i ljudje,« je pohvalil Bobojedac, nasloniv‰i desno uho na ramo. »Pa tudi pri nas so navihani. Evo, to nedeljo je pri‰el v delavski tabor na Konjplanini ãlovek, Vlah, ves razcapan, izbit in medel, kakor bi Ïivel od samega suhega kruha in vodice hladne. Pri‰el je, kakor bi bil padel z neba, nihãe ni vedel odkod. Ob 560 GOSPODIN FRANJO BESeDA vsakem boku je imel torbo. Jemal je iz torb majhna razpela in svete podobice ter jih prodajal za majhen denar. In pravil je Vlah, da so na‰li na ârni Gori v zemlji gorljiv kamen. In modri vladar one pokrajine je sklenil, kopati tisti kamen, kuriti z njim in ga prodajati ãez morje. Ker nima zadosti delavcev, jih vabi v svojo deÏelo, kjer jih hoãe bogato plaãati. Nekateri drvarji so verjeli, drugi so se muzali in so vpra‰ali Vlaha, zakaj ima v torbi nove opanke. ,Da jih obujem, kadar se razlezejo stare, ker mnogo sveta mi treba prehoditi s svojo robo,’ je odgovoril. Samo eno uro se je mudil pri delavcih, potem jo je odkuril, tako da nihãe ni vedel kam. To je bilo dopoldne. A popoldne so Ïe prisopihali zaptije na Konjplanino izpra‰evat po Vlahu. Radi bi se bili seznanili z njim. Drvarji so vse lepo povedali in nekateri so trdili, da so Vlaha dvignile boÏje podobice v zrak ter ga odnesle preko Zeleboja in Kravanje.« »Kaj misli‰, Ante, da je bil tisti Vlah s podobicami kak‰en ogleduh in ‰untar?« »Kaj pa drugega? âemu pa je imel nove opanke v torbi? Nekje v planini je vrgel svete podobe v ‰piljo, si prebarval obraz, obul nove opanke in zbeÏal. Eto, gospodine Franjo, staviva — jaz stavim za svoj turban, ti pa za svojo tedensko plaão, da najdejo sãasoma v planinskih brezdnih cele oltarje boÏjih razpel in podob.« 561 GOSPODIN FRANJO BESeDA Vilar se je ãudil stvarem, ki se gode v njegovem okroÏju. »In Atif Sarajlija — ali ‰e sedi gori na tisti skali?« je vpra‰al. Bedni katolik je pritrknil z glavo. »Jok, ni ga veã. Mera njegovih hudobij se je napolnila do vrha. Pravijo, da so mu dokazali njegovo lopov‰ãino z proÏjem in ga za‰ili. Jedva bo veã vohunil po na‰ih krajih.« Vilar si ni mogel odoleti, da ne bi kaj pozvedel o Danici. »Ali si bil te dni v Mu‰içevem hanu?« je vpra‰al, kaÏoã ravnodu‰nost. Prekanjeni Bobojedac je precej uganil, kam meri ta radovednost. Segel je po globok vzdih in odgovoril je s hvalospevom: »Daj ti Bog milost svojo, gospodar ti na‰, gospodine Franjo! Blagoslavljaj te do konca Ïivljenja, da bi doÏivel mnogo krepkih in uãenih otrok! U, kak‰na deklica je Danica, oprosti, da govorim o njej! Naj bo Vlahinja, a hvaliti jo moram. Kako tiha, vdana, pripravna za vsako delo in uãena! Predvãeraj‰njim sem bil v hanu z vso svojo bosotinjo. Morda sem letos poslednjikrat tovoril v mlin par ok koruze. S ãim pa naj kupujem Ïito, ko so mi prepovedali drva na planini! Gladovali bomo po zimi in umirali, ako se ne usmili dober ãlovek moje drobne deãice. U-u! No da vidi‰, gospodine Franjo, kako se je igrala Danica z mojo sirotinjo. Ko da je deset let stara, tako je sedela in se smejala z njimi v travi. Moja najmlaj‰a dva je nauãila jahati na mojem konju, 562 GOSPODIN FRANJO BESeDA najstarejso hãerko mi je poãesala in ji spletla kite. Uf, to je deklica!« InÏenir je bulil oãi in poslu‰al, zadovoljen, da je vsaj nekaj sli‰al o Danici. Naposled je bogato obdaril moÏaka. »Kupi si kave in kruha za svojo bosotinjo,« mu je rekel. Bobojedac se je tako privadil teh darov, da je pozno v noã ãakal pri svoji sestri na dobrotnika, ako ga ni bil na‰el pri mostu. Postal je po‰tni sel med hanom ob Oskovi in mestom. âe je videl, da gospodin Franjo kaj odla‰a ali meãka z nagrado, je zavzdihnil ter rekel, da zdaj ne ve, kdaj pojde zopet v Mu‰içev han, ker tam nima nobenega opravka. Vilar ga je razumel in mu je kupil poln meh koruze, da ima kaj opravka v Mu‰içevem mlinu. Danici je postal Bobojedac najprijetnej‰i gost in naroãnik. Ni trebalo ba‰ njega, da se spomni gospodina Franja. Saj je mislila ves dan o svojem idealu mo‰ke popolnosti, ki gradi daleã za hribovjem most, in sama je ves dan gradila most do svoje sreãe. Zami‰ljena je ‰ivala novi gunjiã, a delo ji ni ‰lo veã tako hitro izpod rok. Mnogokrat ji obstane roka, skoraj dih ji zastane, oãi se upro v kaj nevaÏnega na tleh, zastrme v bilko slame ali v kupãek pepela, v lonãek za kavo ali v neumiti findjan, ob katerem pipajo odebelele muhe; nepremiãno sedi, kakor bi spala, tako tihe so sanje njene sreãe. Vazku se je sãasoma zdelo ãudno, da so njeni presledki v vezenju 563 GOSPODIN FRANJO BESeDA tako pogosti in dolgi, zato jo je veãkrat pokregal in izpodbudil k delu, ãe‰: Gospodin Franjo se povrne, in gunjiã ‰e ne bo dodelan. Vzneseno ime gospodina Franja, neizbrisno zadolbeno v njeno srce, jo vselej predrami in iznova sladko pretrese. On ji bo stal vedno na strani in tudi brata ji re‰i iz jeãe. Tiste dni se ji je v ljubezenskih sanjah rodila preãudna misel, ki jo je zaãela precej izvr‰evati. Iz obeh oprsnih delov gunjiãa je populila toliko v‰itih cvetic in metuljev, da je dobila prostora za novo tvorbo: na prazno mesto je zaãela v‰ivati na levo, na srãno stran nekoliko razkoraãenega mladeniãa, ki drÏi v iztegnjeni desnici rdeãkasto-rumeno jabolko, na drugo stran pa lepo deklico, ki izteguje roki proti onemu jabolku. Morda bi se namrdnil ostroumen kritiãar, kak‰en Dalaj-lama uãenosti — BoÏe, kako mnogo se jih je zaredilo dandanes na svetu! — morda bi trdil tak‰en nezadovoljneÏ, da je nova tvorba pokvarila estetski okus in uÏitek, no umetnica je tako hotela. Niza Danica nit k niti, jih ureja po svojem bistrem razumu ter neprestano misli o njem, kako gleda nanjo, ji ponudi usodni sad, jo prime za roko in kako je bila z njim pri slovesu. Solze ginjenosti se ji nabirajo v oãeh, pa ona jih zadrÏuje, da bi jih ne videl Vazko. Vãasi zbeÏi v navalu sladkih obãutkov od brbljavega deãka, steãe k Oskovi, sede kraj mlina na skalo in gleda v ‰umeãe pene, zlateãe se v solnãnih Ïarkih. Niã ne ve in ne hotela bi verjeti, da so modri564 GOSPODIN FRANJO BESeDA jani proglasili vsako ljubezen, pa naj traja ‰e tako dolgo, za pozlaãeno peno. Ko se vrne naposled vsa zami‰ljena v han, jo izpra‰uje umni in vse raziskujoãi Vazko: »Kaj i‰ãe‰ ‰tiriperesno deteljico, kaj-li? Ali ‰teje‰ stopinje, ki jih je naredil todi gospodin Franjo?« Kadar pride Bobojedac, se njena pazljivost prevrne nanj. Veãkrat gre krog njega: zdaj se skloni po ãibuk, ki mu je padel na tla, zdaj pobere suhljad, ki se mu valja pri opankah, ali findjan, ki ga je pozabila na klopi, celo s cunjo pride brisat klop, kjer sedi imenitni moÏ, kar se sicer nikdar ni zgodilo, ker ni bilo v navadi. Nastavlja uho in utripajoãega srca priãakuje, da zine moÏak in izpusti re‰ilno besedo. Toda ta le poãasi pripoveduje, kaj je v mestu novega. »Oni most, ãigar zgradbo je poveril carski general na‰emu Ïelirju, bo tak‰en, da mu ga ni para daleã naokoli.« Tako konãa po priliki in s tem zadene v Ïivo pri Danici. Zdaj ve, da ‰e Ïivi njen ljubimec. Njena lica zagore. Prinese lonãek kave in napolni findjan. Bobojedcu se zazdi seja na klopi nepripravna, zato zdrkne na tla, poãene na peti. Pomalem odsrkava gosto ãrnino, z dlanjo si bri‰e brk in vljudno ter grozno obenem se mu bliska izpod nasr‰enih obrvi. Kuj Ïelezo, dokler je vroãe — si misli in ‰e pritakne besedo, s katero vkuje gospodina Franja v zvezde. ·e en findjan kave dobi, na kar obmolkne, ker ognja noãe gasiti s slamo. Vazko cepi na oglu drva za zimo in poslu‰a. Tisti most 565 GOSPODIN FRANJO BESeDA ga zaãne zanimati. Ker Ante ne da veã besede od sebe, ga vpra‰a: »Ej, Ante, bo li oni most tak‰en, kakr‰en je mostarski, ki je naslikan v Daniãini knjigi?« »Ne vem, kak‰en je mostarski, a jalski bo lep in za veãnost. Uãen je gospodin Franjo, sicer bi ga ne klical carski general k sebi,« odgovori bedni katolik, pokima z glavo, natrpa ãibuk in po‰kili po tretjem findjanu, ki se mu ‰e tudi napolni. Vazku zaroji misel o osvoboditvi Mu‰iça in Jovice. Na primerno vpra‰anje dobi zatrditev, da gospodin Franjo gotovo osvobodi oba, a treba ãakati, ker gospoda so kasna. »Gospodin Ïelir bi precej pomogel, on hitro vidi in precej ve, kaj je prav, toda sodnik poãasno gleda v pisanje.« Deãek pritrkne z glavo in z jezika mu zdrkne kletvina, grozeãa sodnikovemu svetcu z neko neslanostjo. Pazna deklica naÏge Bobojedcu duhan, potem sede, vzame gunjiã v roki in z iglo snuje od naliãne strani do narobne in obratno. Ante gleda z levim oãesom na tvorbo, vidi v obrisih razkoraãenega moÏica z jabolkom v roki, prisrkne kave, potegne iz ãibuka ter pljune, hvaleã Boga, da je poslal po‰tenega in uãenega gospodina Franja v Bosno. Ko se naposled dvigne ter misli, obotavljajoã se, plaãati kavo, zve, da mu je odpu‰ãen ves dolg. I Danica ume biti dareÏljiva, dasi je silno uboga. Prekanjen nasmeh mu izpreleti lice, ker z vsem je zadovoljen, posebno z odpu‰ãanjem dolgov. In poboÏno zamrmlja v svoj brk: »Bedi je vsak dolÏan. Dal 566 GOSPODIN FRANJO BESeDA Bog, da bi nam bili tudi pred prestolom boÏje milosti tako lahko odpu‰ãeni na‰i dolgovi!« Potem gre, da sede na konjiãa, ki neprivezan dremlje pred hanom. Danica gre za njim. Bobojedac se skobali na suhega in mrtviãnega trpina, v katerem pod tak‰no teÏo nekaj zabrboãe, kakor bi se cvrli ocvirki v ponvi. Ko ga okorni in zatepeni jezdec prvikrat dregne z Ïeleznim stremenom v trebuh, se Ïival predrami in izpregleda; ko ga buhne drugiã, pomiga z glavo in repom, a premakne se ‰e le tedaj, ko zaãuti ‰ibo na vratu. Bedni katolik se ‰e le sedaj spomni, kaj mu je naroãil gospodin Franjo. Glavo okrene proti deklici in zroã nanjo z levim oãesom, reãe: »Pozdravlja te Ïelir z jalskega mostu,« — a sam zase zvijaãno pristavi: ,ÎviÏgati treba in ovce gredo za pastirjem.’ Tudi Danica po‰lje pozdrav gospodinu Franju. In dolgo gleda za poãasnim jezdecem, ki je tako sreãen, da bo Ïe jutri videl onega, ãigar podobo bo do konca Ïivljenja nosila pod svojim gunjiãem. Ob veãerih, ki so postajali Ïe dolgi in hladni, ãepi Danica sama zase pred Drljaãkino hi‰o, stiska roki pod gunjiã ter gleda v mirno noãno globino, vso polno sveÏosti in di‰av. V temnih obrisih stoje pred hi‰o pritlikave ãe‰plje; skozi njih ‰ibke in ogoljene veje se ri‰ejo tr‰asti hrasti velikani kakor mrki straÏniki planine; za njimi se v neprodirni temi spaja Zeleboj s Kravanjo. Doãim Ïe gluha noã ziblje zemljo in vleãe od nekod tanke meglice, da 567 GOSPODIN FRANJO BESeDA pokrije z njimi hrib in plan, je na nebu ‰e vse svetlo. Belkaste lise veãernega sijaja se razlivajo po vsem nebosklonu, kakor bi zapad podajal vzhodu roko, in v bledi nebesni svetlobi so razstlani vi‰njevkasti oblaki, kakor otoki po dalmatinskem morju. In tam na severnem kraju leÏi velik otok, podoben onemu prostranemu cesarstvu, katero je videla Danica z vsemi njegovimi gorami, rekami in mesti narisano v svoji ‰olski knjigi. ,Bog ve, iz katere pokrajine tega silnega cesarstva je pri‰el oni, ki se ga je tako moãno oklenila moja misel,’ — premi‰ljuje deklica, vsa zatopljena v svojo sreão. Vsenaokrog sama tihota, le sova zdajpazdaj tuÏno zaskovika v planini, kakor bi zajavkala gorska vila pod udarci gozdnega ‰krata. Tak‰no vpitje, hripenje in grgotonje je Danica sli‰ala v Hercegovini, ko so Turki morili ujete vsta‰e. Preteklost in sedanjost sta se zlili v njeni obrazotvornosti. Kakor je bila prva ob vstaji in po smrti star‰ev grenka in prazna, tako je druga sladka in bogata. Poprej je lazila po temi, zdaj ji sveti mogoãna luã na praznik Ïivljenja. Kakor otrok, ki jemlje iz stavbne skrinjice kocke in gradi z njimi veliãastne hi‰e, cerkve in gradove, jih podira, vse kriÏem razmetava in zopet postavlja, tako je delovala njena domi‰ljija: ustvarjala je ãudeÏne svetove, kjer veã ne vladajo naravni zakoni, kjer se izpolni vsaka Ïelja in vsako hrepenenje, kjer nimata moãi ne snov ne sovraÏnost in se izvr‰i vse, karkoli je jedva slutila du‰a, 568 GOSPODIN FRANJO BESeDA ko je bila ‰e vsa vkovana v bedno telesnost. Prej je mnogo mislila o Jovici, kadar je bil odsoten, a zdaj je skoraj pozabila nanj, tako mogoãno je priplaval na povr‰je njenih obãutkov gospodin Franjo: polastil se je vsega obãutljivega ustroja njene notranjosti. Nekdaj je ljubila brata, oboÏevala je njegov nravni heroizem, njegovo mo‰ko odloãnost, celo njegovo prezirno in asketsko vedenje napram Ïenstvu, sedaj je njeno srce ohladnelo, njeno uho je oglu‰elo zanj, nekako drobila se je njegova juna‰ka postava, ker vso njeno domi‰ljijo je zavzel gospodin Franjo: stopil je pred njo, ji zastrl oãi, da so bile slepe za ves ostali svet. On je neomejeni gospodar njenih misli; kakor globoko zabirajoãi plug po mehkem polju, tako pojde ljubezen do njega z njo do groba. Veãkrat je sklenila, da pojde z Bobojedcem v Tuzlo, ker hoãe videti gospodina Franja, toda sramovala se je, razodeti tak‰no Ïeljo. In v sanjah se ji je prilaskala druga misel: sama gre pojoã preko hribov in dolin z neizrekljivim hrepenenjem v srcu; vsa trudna in onemogla od poti in du‰evne bolesti, zagleda pred seboj mesto s kupolo pravoslavne cerkve; v solncu se ble‰ãi zlati kriÏ nad njo in v njegovi senci stoji mnogo belih minaretov; pri jalskem mostu zagleda gospodina Franja; poklekne predenj, oklene se njegovih kolen in doslej neznana blaÏenost se razlije po njenem bitju. Bedeã je zavrgla to mi- 569 GOSPODIN FRANJO BESeDA sel: srameÏljivost in strah pred samotno potjo sta jo odvraãala od nje. Treznej‰i je bil Vilar, ki je bil Ïe precej davno okusil prvo ljubezen in je imel Ïe vse jasno zaãrtano pred seboj in si zlatih gradov ni veã stavil v oblake. Mislil je o Danici, kolikor se spodobi, toda njegov organizem ni bil tako uravnan, da bi bilo v njem v gotovih ãasih prostora samo za Ïensko. Sicer se ni povzpel na stali‰ãe tak‰nega asketa, kakr‰en je bil Jovica, ki je s svojo revolucionarno du‰o preziral oba vladarja ãlove‰tva: feminizem in materialnost, a toliko se je nagibal na zdrÏljivo stran, da se je umel zatajevati tudi sredi najhuj‰ih ljubezenskih navalov. Toplo se je spominjal Danice, toda v njegovi ‰iroki du‰i je ostalo ‰e mnogo prostora za druge stvari. Imel je jasen pogled za vse, kar se godi krog njega, in voljo, ne zatisniti oãesa, ako se godi krivica. V prej‰njih ãasih je bil tudi on nekaj cinika, ki je prisiljeno poslu‰al umazane pogovore v javnih lokalih in jim ni ugovarjal, ki je molãe ‰el mimo krivice in je z Ïalostjo v srcu zatisnil oãi, da bi je ne videl — ker se je takrat ‰e sramoval svojih bolj‰ih obãutkov. Bosenske razmere pa so mu odprle oãi in tako gorostasne so se mu zdele, da je javno grajal vse, kar je bilo vredno graje. Mislil, govoril in delal je drugaãe nego oni na otoku, zato je veljal za neumestnega filantropa ne samo nadporoãniku Buzdugi, ampak malone vsem, ki so hodili v kazino. Kak‰no onemoglo 570 GOSPODIN FRANJO BESeDA rahloãutnost bi mu bili ‰e odpustili, dasi sami ‰e tiste niso bili zmoÏni, ko pa so zapazili, da se je z njo priljubil nezadovoljnim ljudem, so zaãeli pikro gledati nanj ter mu podtikati nevarne zveze, o katerih nikdar mislil ni. Pod Konj-planino se je zameril oroÏnikom, za svojega bivanja v Tuzli pa tudi vojakom. To se je zgodilo zaradi majkine krave. S tem stopa novo bitje na pozori‰ãe mojega romana in jaz mu rade volje odprem vrata v novo poglavje. 571 BESeDA GOSPODIN FRANJO 36. S tara Grgiçevka je imela v lesenem hlevu za hi‰o suho kravo, ki je imela dosti mleka, kadar je dobivala dobro krmo. Zadnje ãase jo je zelo skrbelo, kaj bo s to ljubo Ïivaljo. Pod tur‰kim gospodarstvom jo je smela pasti po vseh rebrinah nad mestom, na te razseÏne pa‰nike je takrat gonil Ïivino vsak, kdor jo je imel. Pod avstrijsko vlado se je vse izpremenilo. Ta je darovala del teh pa‰nikov Sestram boÏjega usmiljenja, na drugem delu so se veÏbali vojaki in nekaj so jih zagradili begi, ker jim je nova uprava naloÏila nanje davek. Majka ni vedela kje pasti. Nabirala je s snaho ob potih in njivah zeli‰ã ter nosila domov. Pozimi je nameravala dati kravo na kmete k bratu v rejo. Bobojedac bi jo bil nagnal v hosto, kjer bi si po zgledu njegovega konjeta sama iskala ÏiveÏa. Morda je umna Ïival slutila svojo bodoãnost, pa je hotela poizkusiti, kak‰no je vlaãuganje na svobodi, morda se ji je zasmilila majka, pa ji je hotela olaj‰ati skrb za hrano in sama poskrbeti zanjo, verjetnej‰e je, da jo je spomnil prazni Ïelodec na socialno vpra‰anje in jo pognal na teÏko pot s trebuhom za zeli‰ãem; naj bo tako ali drugaãe, res pa je, da se je neko prekrasno noã iz572 GOSPODIN FRANJO BESeDA muznila iz nezaprtega hleva, vohala po ulici gor-dol, mulila kraj potov in v dobri slutnji pribrkljala naposled pred kazino. Tu je dolgo opletala, veseleã se zvezd in druge noãne prirode ter gosposkega vonja, ki je prihajal s kazinskega vrta. In ni mogla odoleti vseobãemu hlepenju po ãim veãjem uÏitku: fini vonj, lasten vsem koritarjem in Ïlebarjem, ji je pokazal v zelenem plotu odprta vratca, skozi katera se je potisnila v ãrni greh. Ko je stala onkraj plota, je kolovratil po uglajeni poti sredi vrta poslednji pijani gost iz kazine. Zanj krava ,haje i nehaje’, ker mikale so jo bolj‰e stvari. O, blagor mu, komur je dano, priti k polnemu koritu! Dotiãnik je morda tako skromen in ãednosten, da niti ne ve, kje je, no drugi, ki nismo tam, vemo, da je tam dobro, in vedela je tudi krava. Na vso sapo je ‰avsala in hlastala po soãnih rastlinicah, dokler se ni na vzhodu pokazala prva krpica dneva. Tedaj se je spomnila, da se spodobi, po slastnem telesnem uÏivanju zatopiti se v premi‰ljevanja, za kar se ji je jutranje razpoloÏenje narave zdelo zelo primerno. Legla je na pot, kjer se ãez dan in do pozne veãerne ure ‰etajo tuzlanska gospoda. Spokojno preÏvekujoã, je dolgo zrla na solnãni vzhod ter se ãudila, kako iz malega zraste veliko. Pre‰erna radost se ji je razlivala iz polnega Ïelodca na gobãne poteze. Nagledav‰i se naravnih navlak, se je poglobila v socialno vpra‰anje, ker nekaj mrvic tega velikega vpra‰anja se je bilo i njej, kakor 573 GOSPODIN FRANJO BESeDA vsem drugim stvarem, ki so obteÏene z Ïelodcem, zadolblo v moÏgane. Zakaj ni vedno tako, kakor je bilo nocoj! Toliko je dobrot na svetu in po‰tenemu bitju so zaprte! Zakaj ni svet tako ustvarjen, da bi neÏno rastlinje samo frãalo v odprte gobce! Po tem pametnem vzdihu je zaãutila Ïejo, kakor jo zaãuti ãlovek, kadar se je do sitega najedel in namislil. In glej — v ta dobri ãas se je zgodilo kakor v pravljici: jedva je poÏelela, Ïe je stalo pred njo. Kraj poti so se ‰opirili krasni ‰opi pisane trave kimajoãi pod srebrno roso. ·avsnila je po travi ter polizala z nje bisrno vlago. Tedaj pa jo je dohitela usoda ma‰ãevalka, ki stoji vedno v sluÏbi samopa‰nikov in okrutnikov. S ceste je stopil na vrt brkast vojak, za katerim je tovorilo pet Bo‰njakov drva za kazinsko kuhinjo. Ko je brkiã naletel na kravo, ovirajoão promet, se ni malo zaãudil; ko pa je zagledal vse polno svetloãrnih mlincev na uglajeni poti, koder se ‰etajo gospoda in njegov gospodar stotnik Hvalibogovski, se je silno zgrozil in razsrdil. Izdrl je iz prvega tovora debel sklesek ter zaãel z njim udrihati po Ïivali, kakor bi ji hotel zmleti kosti. Ko ji je odbil desni rog, je bolestno zamukala in vstala. Zdajci jo je spoznal prvi tovornik, na‰ znanec Ante Bobojedac. Zamahal je z rokama ter rahlo prijel vojaka za ramo, rekoã: »Oj brate mi po Bogu, gospodar ti na‰, ne tolci, kakor se bije s tolkaãem po kamenju na cesti! To je krava moje sestre Mare Grgiçeve, bedne katoliãan574 GOSPODIN FRANJO BESeDA ke. Vrt ima vrata zato, da se zapirajo. Da jih je snoãi zaprl eden tvojih sluÏabnikov, krava bi ne bila mogla gre‰iti,« na kar je pritajeno in v‰ãipljivo pripomnil drugi tovornik: »Gospoda in psi ne zapirajo vrat za seboj.« To je vojaka ‰e bolj razkaãilo in zavpil je: »Zakaj imajo pa ãuÏi vrata pri hlevu — a? U‰ivci, cigani, puntarji! Vse postreliti!« Bobojedac je prepla‰en skoãil za dva koraka nazaj in vojak je iznova zaãel mlatiti po kravi. Prenehal je, ko je videl, da ji je prebil zadnjo nogo, ki jo je Ïival iztegnila otrplo in nerabno. Ta rabuka je privabila ‰e dva vojaka, ki sta skoãila iz kazine tovari‰u na pomoã. Vsi trije so se uprli v Ïival ter jo zarinili na kazinsko keglji‰ãe, kjer so jo privezali k ograji. Potem so stopili v krog na vojno posvetovanje. »Za slano vodo drve ovce, za vodo gre mlin, za travo krava,« je izpregovoril Bobojedac ter poniÏno naklonil glavo. »Krava je nedolÏna kakor p‰eniãno zrno.« âez hip je zaprosil, nakloniv‰i glavo na desno ramo: »Dajte jo nazaj, kaj naj poãne moja sestra brez nje!« In zopet ãez hip je vzdihnil ter se zlagal: »Bedna katoliãanka bo molila za vas, gospodarji vi na‰i.« Vojno posvetovanje je bilo konãano in prvi vojak je razglasil: »Hajdite, ãuÏi, in poliÏite nesnago na poti, pa bo krava va‰a.« Tedaj je zakipelo v drugem tovorniku in zadrl se je: »Kaj — mi naj poliÏemo! Nismo lizali niti pod sultanom 575 GOSPODIN FRANJO BESeDA … Nismo va‰i psi, tudi psi bi ne lizali!« Ta mo‰ka beseda je prestra‰ila Bobojedca. ,Dolg je tvoj jezik, prokleti Vlah, in zanj bo‰ visel gotovo ‰e na drevesu,’ si je mislil. Tovorniki so zmetali drva, pobrali borni izkupiãek in od‰li. Bobojedac je hitel k Grgiçevim, da naznani nesreão. Sestre ni dobil doma, ker pol ure je bila Ïe z doma in je iskala kravo. Sporoãil je Vilarju, ki se je pokazal na oknu, Daniãin pozdrav, dasi tistikrat ni bil niã v mlinu, potem mu je povedal dogodek na kazinskem vrtu in ga prosil, naj on posreduje, da pride krava nazaj, ki itak ne bo za drugo nego za mesarja. InÏenir je obljubil svojo pomoã, zaprl okno in se zaãel napravljati. V tem je skrbna majka pretekla Ïe celo mesto. Vse je preiskala. Naposled je zapazila sledove kravje poti, ki so kazali na kazinski vrt. Niã dobrega sluteã, je stopila vanj. Ostrmela je, ko je na‰la Ïival privezano s konopcem in tako razmrcvarjeno. Skoãila je k njej in jo stokajoã hitela odvezavati. Tisti trenotek je stopil k njej brkasti vojak ter jo neprijazno prijel za rokav. »Premila majka, ta krava je zdaj na‰a, ker smo jo zaplenili na na‰em ozemlju. Plaãala bo‰ vojno od‰kodnino, ako jo hoãe‰ vzeti nazaj. Razumela?« Tako je v slabi srbohrva‰ãini govoril brkiã in da bi majka bolje razbrala poloÏaj, ji je pokazal deset prstov ter ji pred nosom posvaljkal s palcem in kazalcem ãe‰: Plaãala bo‰! 576 GOSPODIN FRANJO BESeDA Kadar je trebalo plaãati, majka niti najãistej‰e srbohrva‰ãine ni razumela, kaj ‰e tak‰no Ïlobudranje. Ker ni mogla hitro razplesti vozla, je segla v nedrje po pipec, da kakor veliki Aleksander v ‰kripcih prereÏe vozel. Pa vojak ni pustil. Prijel jo je od zadaj za krilo in jo s tak‰no moãjo odtegnil od krave, da se je starka opotekla in povalila na grmiãe odcvitajoãih bigonij, pelagonij in fuksij, ki so se ‰opirili pod keglji‰ãem. »Zulumçare ‰vabski!« je zakriãala, pobirajoã svoje kosti in ko je bila pri‰la do sape. Vojak se je iznova razsrdil, ker besedo ‰vabski je smatral za razÏaljenje ãasti, vrhutega mu je bilo Ïal pomandranih cvetic. »Mar‰ vun, mar‰-mar‰!« je zakriãal, prijel starko za suhi tilnik, jo tiral k plotu, ki je tudi za keglji‰ãem ograjal vrt, in jo pahnil skozi vratca na pot. »Tukaj ãakaj, kolovrat stari! Buta! Krava pride ‰e le preko protokola in konaka v tvoj hlev — kadar plaãa‰ globo.« In je z zapahom zaprl vratca. Majka ni vedela, kaj je protokol, a globa in konak sta ji bila znana. Vedoã, da je med njo in muãiteljem plot, preko katerega je ni mogel doseãi, je zdajci vsa razkaãena odprla zatvornico svojim psovkam. »Kaj, ‰e globo naj plaãam zato, da si mi ubil kravo? âakaj, jastreb ‰vabski, lopov, pra‰iã mastni — zatoÏim te v konaku, pri carju ãastitem te bom toÏila, da mi plaãa‰ Ïival! S to deseto- 577 GOSPODIN FRANJO BESeDA rico nohtov se preÏivim jaz — dvignila je roki — a ti Ïivi‰ s tujimi Ïulji, ciganãe smrdljivo, gavran ãrni —« Vojak psovk ni ostal dolÏan. »Molãi, brezzoba kuzla! Da zna‰ tako delati s svojimi nohti, kakor ume‰ z gobcem, sedem debelih krav bi ti stalo v zaprtem hlevu.« ·e drugih cvetk ji je nasul, vzraslih na voja‰kem polju. Ona za plotom je nadaljevala: »Jeãa naj ti postane domaãa hi‰a, ãe jo ‰e kdaj uvidi‰, ti steklina ‰vabska! Îena tvoja naj vso deco tvojo zapored poljublja na mrzle, posinjele ustnice, za kugo naj pocepa tvoja Ïivina in sam crkni za plotom! Kolne naj te majka na tvoji smrtni postelji, oãrni naj tvoj obraz liki gruda ledu, kosti naj ti gnijejo pri Ïivem telesu in po smrti naj te izmeãe zemlja volkovom v Ïretje!« Îugala je majka s pestjo preko plota, iztegovala je vrat, da bi bolje videla nasilnika, iz oãi ji je sr‰ela stra‰na jeza. Vojak ni dosti premi‰ljeval o logiki njenih psovk. »Na tvojem jeziku bo ‰e vrag brusil kremplje — koklja pijana!« je zavpil in ‰e veã neslanosti ji je nametal. Konãno se je spomnil, da z besedami ne pride na konec. Pobral je sklesek, s katerim je bil prej ob delaval kravo. Da bi dal du‰ka svoji jezi in bi se pomirila Bosna, ga je vrgel proti starki. »Idi k vragu, rilec babji!« Majka se je okretno ognila sklesku. Tedaj se je podrobneje zazrla v vojakov obraz: ves je bil ãrn in vi‰njev, Ïivalske oãi so se svetile, kakor bi vrag preÏal iz najtem578 GOSPODIN FRANJO BESeDA nej‰ega peklenskega kota. ·inila ji je v glavo misel, da se Ïe vr‰i njeno prokletstvo. ZbeÏala je in kolikor so jo nesle noge, je tekla k Hrenu, ki je velik gospod in ji pomore do krave. Hren si je z vodo izgrgraval usta in s ‰ãetico snaÏil zobe, ko je starka planila predenj. Njene sicer tako mile oãi so divje ‰vigale, liãne kosti so ji ‰e bolj izstopile, na njeno znojno ãelo se je tu in tam usul trdi ãe‰uljek sivih las, roki sta se ji vdrli v suhe prsi kakor kremplji v Ïivi plen, njeno telo je drgetalo. Hren se je prestra‰il te nenavadne prikazni. »Kaj se je zgodilo, majka?« V naglici je pravila, zadihajoã se in s tresoãim glasom. »Pomozi mi, gospodar ti moj milostivi! Ako koga pozna‰, pomozi! Ti hodi‰ v konak, tvoja beseda mi privede kravo nazaj.« Tako je konãala vsa v solzah. Hren se je razsrdil. DrÏec v eni roki kozarec, v drugi ‰ãetico, je zavpil: »Kam pa misli‰, majka! Jaz naj se vtikam v voja‰ke stvari? To bi se mi utepalo! Ako so namlatili tvojo kravo, ki se je povsem neupraviãeno zarila ponoãi na kazinski vrt — dobro, a mene ne bodo mlatili, ker jim noãem po nepotrebnem nastaviti svojih kosti. Sicer pa — kultura, kultura! Kolikokrat sem te Ïe uãil, da ne sme‰ kar tako na vrat na nos vdirati v moje stanovanje. Treba lepo potrkati na vrata in ãakati, da kdo 579 GOSPODIN FRANJO BESeDA reãe: Herein ali pa noter! Tak‰na je pri nas olika in navada.« »Pozabila sem, oprosti, gospodine!« je zaihtela majka. Vse drugaãnih besed je priãakovala. »Tak‰na pride‰ in ob tako zgodnji uri, ko te nihãe ni zval. Da te vidijo moji otroci, uroke bi dobili od tebe.« Zaãel je zopet grgrati. To glasno govorjenje je privabilo gospo Minko iz kuhinje. Tudi ona se je prestra‰ila starke. ObÏalovala je njeno nesreão, celo prebledela je. »Kako je to grdo, trpinãiti ubogo Ïival!« je mehko rekla. »Toliko so nagnali sem nem‰kih vojakov, ki se ne marajo nauãiti deÏelnega jezika —« Tu je Hren zabrusil polna usta vode v kabliã kraj umivalnika in z zlobno ironijo na obrazu je rekel nem‰ki: »Prosim te, Minkec, ne ãvekljaj tak‰nih budalosti v navzoãnosti teh ljudi. I kaj pa ima opraviti deÏelni jezik s kravo? Tvoje besediãenje bi nama lahko ‰kodovalo. Majki se prav godi. Îe veãkrat sem videl njeno kravo samo na izprehodu po mestu. Pomisli, kako bi bilo, ko bi se smele vse krave tako svobodno ‰etati po ulicah. Zapira naj jo, zato je tesar naredil vrata. Stari red mora izginiti in novi se mora uveljaviti, zlepa ali zgrda.« »Kravi je zlomil nogo.—« »Ima ‰e tri zdrave. Jaz hodim samo po dveh.« »Rog ji je odbil —« 580 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Mleko ne teãe iz roga.« »Ali se ne spominja‰, Vinko, kako sva pred leti skupno ãitala Stritarjeve pesmi, tiste lepe o Raji? Mati, Turek je lisko ukral, Ko sem jo v rebri pasla. Kdo nam bo zdaj, ko jo je odgnal, Mleka dajal in masla? Takrat te je ganila tista mati, a danes si trd, neizprosen, moÏ jeklen —« Hren je vrgel ‰ãetico na umivalnik, pograbil brisalko in jezno je odgovoril, otirajoã si usta: »Pa naj Stritar danes napi‰e pesem o tej nesreãni majkini kravi, ako si upa. Av‰ica, vsaka reã ob svojem ãasu! Zdaj veje drug veter, z njim moram frãati jaz, pa me zafrkavaj, kolikor ti drago.« Osato je pogledal na majko, bacil brisalko na posteljo, stopil bliÏe k soprogi in nem‰ki je nadaljeval: »Spravi mi starko za danes iz hi‰e, jutri pa zopet lahko pride, ko se pomiri in ne bo veã toliko neplodnega jadikovanja. Zaradi ene krave naj bi imel sitnosti! Minkec, bodi mi oprezna Ïenica, saj pozna‰ tukaj‰nje razmere. Majki dovoli, da si na na‰em vrtu napuli pet ali ‰est rjuh trave — jesen je tukaj — niã ne ugovarjam. Vse naj poruje ali poÏanje. Drugega ne morem storiti za kravo. Naj se zateãe k svojemu gospodinu Franju, on se rad ukvarja 581 GOSPODIN FRANJO BESeDA z dobrotljivostjo. Pa se tudi lahko, ker je sam in naposled neodvisen od bosenskega kruha.« Ko je majka zasli‰ala imenovati gospodina Franja, je dvignila glavo. »Da, gospodin Franjo je na‰a skala. On se jih ne boji,« je viknila navdu‰eno in pikro obenem. »Da, on jim pokaÏe,« je patetiãno odgovoril Hren, ljubosumen na Vilarjevo svobodo. Majka je vsa zasopla hitela domov. Vilar je bil Ïe pripravljen na odhod. Majki je obljubil, da stori vse, kar je v njegovi moãi. Tudi on se je spomnil Stritarjevih verzov in posmejal se je neãemu. Toda sklenil je pomagati, da ne poreãejo Bo‰njaki: Nova kultura je pri‰la in z njo nova nasilstva, pa ga ni bilo ãloveka, ki bi jih izku‰al ublaÏiti. Gredoã po ozkem dvori‰ãu, ni zapazil Bobojedca, ki je pred hlevom zajtrkoval ãebulo in kruh, ãepeã kraj svojega konjiãa. ·e le pri vratih je zasli‰al Bobojedãevo vzdihovanje: »Boga mi — mrzla zima stoji pred pragom — kaj bo, kaj bo? Gola je moja bosotinja — u-u!« Okrenil se je in ‰el k siromaku. »Otroci mi jokajo doma,« je javknil bedni trgovec s carskim lesom. »Naj jokajo, saj ti jih nisi uãil,« je malomarno odvrnil Vilar ‰e vedno zami‰ljen v Stritarjevo lisko. 582 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Sami so se nauãili, istinabog! O, velika je tvoja pamet, gospodine Franjo! Sreãna je majka, ki te je nosila, in sreãna je Ïenska, ki bo rodila od tebe. U-u!« Vilar je natresel nekaj srebra predenj in mu naroãil pozdrav za Danico. Bobojedac je z Ïivahno kretnjo pobiral in mrmral nekaj o bednih katolikih in uãenih ljudeh. Majka je drobnela za Vilarjem, ki se je napotil na kazinski vrt. Ona je ostala na poti, bojeã se razkaãenega vojaka, on je ‰el naravnost h keglji‰ãu. Ogledujoã pohabljeno Ïival, je zmajeval z glavo. Pristopil je brkasti vojak. »Zakaj ste tako razmrcvarili Ïival? Ali se vam niã ni smilila?« je vpra‰al Vilar v tonu dobrega in mirnega, ãloveka, ki priãakuje dobroto od sobrata. »Zgodilo se je mrhi po njenih zaslugah,« je mo‰ko odgovoril brkiã. »Dajte kravo nazaj! Lepo napitnino dobite od mene in tudi ‰kodo povrnem.« Vojak je pogledal v vi‰ek, kakor bi bila tam napisana lepa beseda napitnina. Pomislil je nekaj, ker moãno mu je ugajala ponudba, toda kaj, ko je bilo prepozno. Potresel je z glavo kakor lisica pod nedoseÏnim grozdjem. »Ne morem, gospod! Krava stoji Ïe v jutranjem raportu prijavljena kot plen. In kar je priplenjeno, denejo na‰ poveljnik gospod stotnik Hvalibogovski vse na protokol. 583 GOSPODIN FRANJO BESeDA Ob osmih bodo vstali, ob devetih pridejo sem pogledat. Kar zaukaÏejo gospod stotnik, to se mora zgoditi, pa je amen besedi.« Zasukal se je na peti in je od‰el v kazino. Vilar je ‰el k Jali, da se prepriãa, napreduje li delo po njegovih odredbah. Ob desetih je stal Ïe pred stotnikom Hvalibogovskim, da poravna kravjo afêro. Hvalibogovski se je ‰etal po pisarni od Bema do Ko‰ciuszka in premi‰ljeval o tajnem ukazu, ki je pri‰el od sarajevskega vojnega kora, in je iznova zabiãal vsem poveljnikom voja‰kih krdel ter vsem naãelnikom voja‰kih gosposk, naj skrajno previdno pazijo na vsako sumljivo gibanje v ljudstvu in naj vsak nered, ki bi mogel kaliti mir v zasedenih deÏelah, nemudoma naznanijo kornemu poveljstvu, ki razpolaga z zadostno voja‰ko silo in hoãe v kalu zadu‰iti vsak odpor ter precej skraja zavdati strah nezadovoljnim elementom. Stotniku so v glavi zamrleli razliãni poloÏaji, v katere bi lahko pri‰la tuzlanska voja‰ka sila, ko bi se v tem ali onem delu okraja pojavil upor. Za vsak sluãaj je imel primerne ukrepe, o katerih bi poroãal generalu. Tisti hip, ko je vstopil Vilar, je zaãel v mislih ponavljati svoje vojne naãrte. Moten je bil in to mu ni bilo prav. Ker je bil pa inÏenir zaradi mostu generalov zaupnik, mu je po prijaznem pozdravu ponudil stol ter ga vpra‰al, kaj je povzroãilo ãast, ki ga je doletela z njegovim posetom. 584 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Malenkostna stvar me je privedla k vam, gospod stotnik,« je rekel Vilar s priljudnim in samozavestnim nasmehom, kakor bi sedel v prijateljevi sobi. »Moji gospodinji je nocoj to noã u‰la krava. Îe ni bila dobro privezana, ali Bog ve kaj —« »O, glejte no, gospod inÏenir! âujmo in strmimo! Iz va‰e hi‰e je pri‰la dragocena priza na na‰ vrt?« HadÏirumba se je spomnil, da nima pred seboj samo inÏenirja, ampak tudi mladega rezervnega poroãnika, v ãigar neizku‰enost in samoljubnost mora podregati z nasme‰ljivo besedo. Vilarju se je zdela ta beseda ciniãna in ga je nekoliko zmedla. »Krava je za‰la na kazinski vrt —« »Nihãe ne sme zaiti na kriva pota. Tega smo se uãili Ïe v prvem katekizmu.« »Lastnica krave je siroma‰na, siroma‰na majka —« »Vsi smo siromaki in bedni hudiãi na svetu,« je vzdihnil Hvalibogovski in pokimal. »Dosti bi imel opravka, kdor bi hotel vsem ustreãi. ·e Bog ne more.« »Po‰tena, zanesljiva Ïenska je moja gospodinja in nazaj bi rada dobila svojo Ïival.« »Umevno, umevno. Zanesljiva pa ni, ker je tako grdo okregala na‰ega vojaka, ki je storil samo svojo dolÏnost. Kako se imenuje va‰a gospodinja?« »Mara Grgiçeva. V Saparijevi ulici ima majhno hi‰ico in to kravo, drugega pa niã. Zato bi vas prosil —« 585 GOSPODIN FRANJO BESeDA »To ime mi je Ïe znano,« je rekel stotnik ter stopil k pultu, kjer je na papirno podlago nekaj zabeleÏil. Vilar je vstal. Niã dobrega ni priãakoval od tega trdosrãnega ãloveka, ki se je, poloÏiv‰i desnico v levo dlan, po strani postavil predenj ter mu govoril ãez ramo, strmeã v poljskega generala na steni: »Va‰a Mara Grgiçeva ni po‰tena. Spominjam se je, da je lani stanoval pri njej uradnik. Plaãeval ji je meseãnih 6 gold. za sobo, a ona je davãni oblasti napovedala samo 5 gold., ker je ta znesek ‰e prost davka, oni prvi pa ne. ·e uradniku je prigovarjala, naj napove niÏji znesek. To ni po‰teno, tak‰nim ljudem ne smemo dajati potuhe. Kam pa pridemo, ako bo vsak utajil svoj zasluÏek in dohodek? Tukaj‰nji ljudje niso disciplinirani, pod sultanom je delal vsak, kar je hotel. âakajte — ‰e nekaj — vse se mi zdi —« Hvalibogovski je stopil k omari in izvlekel iz nje ãrn se‰itek, obrnil je nekaj listov in zdajci je ves vztrepetal ter se po‰ibil v kolenih. »Je Ïe res!« je vzkliknil in izobrazil grozo na obliãju. »Glejte, va‰a gospodinja se nahaja v moji ãrni knjigi med tistimi hi‰nimi posestniki, ki lani, ko smo obhajali svoj praznik, ni marala obesiti na‰e zastave na svojo hi‰o, ãeprav so ji zastavo poslali iz konaka. O, ta pa ni zanesljiva, gospod inÏenir! Na‰ poklic je, da privadimo te ljudi z Ïelezno roko discipline in na‰ega reda.« Skraja so se vse Vilarjeve liãne ãrte zdruÏile v lahen nasmeh, poln milobe, saj je nastopil v poslu poniÏno 586 GOSPODIN FRANJO BESeDA vdanega prosilca; ko pa je sli‰al o majkinih prestopkih, je dvignil obrvi ter se zagledal v potlaãeni in razdrti nos generala Bema, pri ãemer so se odkodersibodi prikradle neke satirske poteze v njegov nasmeh, ki so ‰e narastle pri poslednjih stotnikovih besedah, zakaj spomnile so ga korejskih porcelanastih klobukov, ki bi jih bil diãni HadÏirumba rad nataknil tudi Slovencem. »Nu, gospod stotnik,« je zaprosil, nakloniv‰i glavo, »kr‰ila se je disciplina, rad priznavam, toda vse to je opraviãljivo pri teh ljudeh, ki ne tiãe ‰e v na‰i kulturi.« Hvalibogovski, ki je bil zapazil ves satirski zasmeh Vilarjev, se je z vsem telesom okrenil k njemu ter zastrmel v njegove oãi. »Gospod inÏenir, vi me ne bodete uãili, kaj je tu opraviãeno, kaj ne.« »Gotovo ne, gospod stotnik,« je pohitel oni malo razkaãen. »Toda pomislite, prosim, kdo naj zdaj daja majki mleka in masla?« »Kdor hoãe. Jaz ne morem in vi tudi ne. To se pravi: vi ji lahko kupujete oboje, ker ste dober ãlovek.« Samo zlobo in ironijo je kazal stotnikov obraz in pogled. »Rad bi nosil do konca dni zavest dobrote v sebi, pa naj me zaradi tega zasmehuje, kdor more.« Hvalibogovski se je sklonil bliÏe k Vilarju. Oduren in hre‰ãav je bil njegov glas. »Dajte si dopovedati, gospod inÏenir, da vi ne veste, s kak‰nimi zanikarnimi ljudmi imamo tukaj opravka. Vi jih ne poznate do dna, ker ste 587 GOSPODIN FRANJO BESeDA kratek ãas tukaj, a mi smo jim preiskali obisti in vemo, kaj je notri: samo sovra‰tvo do nas in pohlepnost po izkori‰ãanju vojakov in uradnikov. Za zgled naj vam bo va‰a ,po‰tena’ majka.« »Njena kazen bo za njeno siroma‰tvo itak velika, ker dobi kravo vso pohabljeno nazaj.« »Dobi jo nazaj, kakr‰na je. Nismo razbojniki, da bi siloma jemali komu. Îival je pri‰la sama in dosti nam je naredila ‰kode. Popoldne napravim opis kaznivega dejanja, da ostane ãrno na belem, kaj se je zgodilo. Brez globe je ne vrnemo. Na‰ vrtni zaklad potrebuje prispevkov. Vi ne veste, koliko mi da vrt posla, skrbi in stro‰kov, Sam sebe mora Ïiviti, od erarja ne dobi niãesar. To je cvetliãni in zabavni vrt za na‰o gospodo, ne pa za krave. Zato treba kaznovati va‰o gospodinjo, da bo drugim za stra‰ilo. Naj se drugi zgledujejo ob tem sluãaju, globa naj ostra‰i vsakega, kdor bi hotel goniti Ïivino na na‰ svet. In protokol je tudi potreben, da imam kaj v rokah« — stotnik je s prsti desnice potrkal v odprto levo dlan — »protokol, protokol, to je tista reã, ki me krije, ko bi mi kdo oãital nepravilnost ali pa takozvane atrocites. Tu mora biti ãlovek za vsak sluãaj pripravljen, tu veje drugaãen veter nego onkraj Save. Nevarno je tukaj in pozebe ãlovek, ako ne stopi v zati‰je. Vi ste dobra du‰a, gospodine Franjo, vijolici bi vas primerjal, ki prikrita v samoti raz‰irja dobrodejni duh krog sebe, toda pazite, da 588 GOSPODIN FRANJO BESeDA ne pozebete v viharjih, ki prihrume morda ‰e to zimo. Glejte« — stotnik je s prstom pokazal na mizo, kjer je razgrnjen leÏal korni ukaz — »glejte, ravno danes sem prejel iz Sarajeva nekaj prav zanimivega in sumljivega, nekaj, kar vtepava naãelnikom in predstojnikom najveãjo previdnost in opreznost. Intencije visokega kornega poveljstva — no reã je strogo tajna —« Hvalibogovski se je skrãil, kakor bi moral pod pezo tajnega ukaza pasti na kup; dvignil je roki, ãe‰: Naj se zgodi volja boÏja! — in ves seseden stopil k mizi, hoteã se iznebiti nesimpatiãnega posetnika. Vilar je stopil za njim. »Povejte mi, gospod stotnik, globo, jaz jo plaãam.« Hvalibogovski se je razmahoma okrenil k njemu. »Nikarte, nikarte! Kaj koristi globa, ki jo naloÏimo in sami odrajtamo. S tem pljujemo v lastno skledo. Kazen naj bo obãutljiva ali pa naj je ne bo. Vi ste vendar ãlan na‰e druÏbe, ki je prevzela nalogo, da pokori te ljudi —« »A uniãevati jih ne smemo. Tem ubogim ljudem treba prizana‰ati, gojiti jih treba, da se rede in da jih potem laÏe striÏemo,« je rekel Vilar. Za‰el je v zbadljiv ton. »âutijo naj na‰o premoã, zato niti ena na‰a odredba ne sme biti tak‰na, da se ji lahko ognejo brez ‰kode. Ako Mara Grgiçeva ne more plaãati globe, prodamo njeno kravo in stvar je poravnana.« 589 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Onda bi ji jaz moral kupiti drugo in bolj‰o, prej bi ne imel miru.« Stotnik se je odurno posmejal. »Vi ste nepobolj‰ljiv filantrop. Vedite pa, da se na‰a situacija od dne do dne huj‰a. Na‰a odgovornost je velika. Vsa Evropa gleda na nas, kako vr‰imo prevzeto nalogo. Niã mleãne filantropije, prav niã. Zdaj treba napeti drugaãne strune.« Vitar se je prestra‰il tega krutega ãloveka. »Torej niã filantropije? Onda vem, da sem pri‰el zaman prosit.« »Zaman, zaman. Vedite pa tudi, da kdor ni z nami, je proti nam. Iztreznite se in ne vme‰avajte se v posle, ki vam niã mar niso.« »Klanjam se, gospod stotnik!« je glasno in zadirãno govoril Vilar, vrteã ãepico v roki, pomikajoã se vznic proti durim in zroã na Bemov nos. »Klanjam se!« je ponovil, kakor bi hotel reãi: Nisem voljan poslu‰ati va‰ih propovedi! Ko je drugi dan majka iz konaka dobila ukaz, naj plaãa naloÏeno globo, je Vilar sam ‰el v konak, sam od‰tel denar, hoteã strmeãim in muzajoãim se uradnikom pokazati, da ga niã ne peãe, ako ga tuzlanska gospoda zasmehujejo zaradi ãlovekoljubnosti. 590 BESeDA GOSPODIN FRANJO 37. I n tuzlanska druÏba ga je zasmehovala, kakor se spodobi ãloveku, kateri ima svoje nazore razliãne od onih, ki so obiãajni v druÏbi, smatrajoãi se za krotilko premaganega ljudstva. ·la je mimo njega bobneãih korakov in on ni hotel z njo. Njena oholost mu je izpodjedla zaupanje vanjo in podpalila njegovo goreãnost za revne ljudi. Kmalu je opazil, da ga kazinski ljudje ne marajo, da jim velja za mehkuÏnega idealista, da gledajo po strani, se muzajo pred njim, se mu smejejo za hrbtom in ga obrekujejo. Nekateri so mu zavidali za njegovo neodvisnost, drugi za njegovo znanje, tretji so ga sovraÏili, ker se je zaãel ogibati kazine, tega sredi‰ãa tuzlanskega Ïivljenja in nove kulture, ãetrti niso mogli umeti, kako se more inteligenten ãlovek bratiti s ãuÏi, posedati po hanih in poslu‰ati dolgoãasne guslarje. Vilar se je namreã vsako popoldne zatekel v okolico, doãim je »kulturni otok« v kazini in pri Agularju igral karte in na biljardu. Obhodil je vse hribe na severu in na jugu mesta, spoznal je vse poti in stezice, v vsakem hanu se je ustavil. Zelo se mu je priljubilo to samevanje, zdruÏeno s hojo. Narava si je Ïe nadela svojo koketno jesensko obleko, Ïe se je 591 GOSPODIN FRANJO BESeDA zaãela spogledovati s svojo dozdevno smrtjo, povsod je kazala neko omamljenost kakor dotekajoãa ura. Jesenski podleski so bili Ïe docveli, po kamenju so se kakor srebro svetili slinasti polÏji sledovi, goste pajãevine so omreÏevale vr‰iãe mladih smreãic, solnãni Ïarki so se onemogli lili na zemljo: babje leto je neÏno vspavalo mehko stvarstvo. Zami‰ljen je korakal Vilar med raznobojnim listjiãem, pripravljajoãim se na pogin. In zdelo se mu je, da nikdar ni v tako dobri druÏbi kakor takrat, kadar je sam. Kolikorkoli je imel na svetu prijateljev, z vsemi se je pomenkoval v samoti brez strahu, da bi se komu zameril in bi od tega trpela ãast; in sovraÏnikov mu ni trebalo poslu‰ati. Spoznal je, kako lahko postane ãlovek razposajeno vesel, kadar je sam. Polasti se ga ‰iroka pre‰ernost, kateri da naposled na vse grlo du‰ka v pre‰erni pesmi daljne domovine. ali pa v glasni deklamaciji lepo zaokroÏenih verzov, ki so se v de‰kih letih za veke zadolbli v spomin. S svoje poti je videl v daljavi zelene kope Majevice in âaklavice-planine, lesketajoãe se v motnih solnãnih Ïarkih. In zamikalo ga je tja. Najel si je pri Bo‰njaku osedlanega konjiãa, ki ga je zanesel v temne doline in na svetle, okrogle vrhove, od koder je gledal v rodovitno Posavino. Oni v mestu so se ‰kodoÏeljno rogali, rekoã: Le poãakajte, sreãa se na samotni poti z groznim hajdu‰kim pogledom in nikdar veã se ne bo upal v planino. Toda Vilar nikdar ni sreãal sumljivega 592 GOSPODIN FRANJO BESeDA ãloveka: bodisi, da se hajduki niso skrivali v tistih krajih, bodisi, da so poznali dobroto gospodina Franja in so se mu ogibali. General ga je veãkrat vabil, naj pride v kazino. Izgovarjal se je, da mu ‰koduje tobaãni dim, v resnici pa mu je tako omrzela tuzlanska druÏba, da ni hotel imeti z njo nobenih stikov veã. Opoldne je kosil pri Agularju, zveãer pa mu je majka prina‰ala veãerjo domov. Dolgo v noã je sedel pri knjigah. Delo pri mostu, izprehodi in knjige, ta modra razvrstitev telesnega in du‰evnega dela bi bila odvraãala od njegovega samotarstva moreão dolgoãasnost, dolgo bi bil izhajal brez druÏbe na otoku, a njeno Ïivljenje je bilo tako mnogostransko, da ga je moralo tu in tam pritegniti v svoj kolobar, njen vpliv je bil tako moãan, da se mu ni mogel povsem odtegniti. Ta gospoda je bila nasilna, kolikor se ji je zljubilo, niãemna, kolikor je mogla biti, trda, odloãna in brezsrãna. Ohola in mogoãna si je lastila pravice do vsakega ãloveka in zahtevala je, da se ji v nekem oziru in v gotovih sluãajih pokori tudi Vilar. Ves ãas svojega bivanja v Tuzli je bil samo dvakrat pri Hrenovih in enkrat je posetil Bajiçeve in ‰e tistikrat si je poset pri Bajiçevih uredil tako, da ni dobil doma Ljubice in Katice. Zato sta na ulici obe odzdravljali njegovim pozdravom hladno, zvisoka, stisnjenih ustnic. Ob deÏevnih dneh je hodil popoldne v kavarno in tam je se593 GOSPODIN FRANJO BESeDA del k Bajiçu. Toda ta je postal malobeseden in razdraÏen ljudomrzec, tak‰en, da iz njega ni bilo mogoãe spraviti besede. Oãividno je kazal, kako ga peãe Ïenina nezvestoba in da ga je sram. Nekoã, sredi vinotoka, je sreãal na ãar‰iji Bajiçevo mater. Poljubil ji je roko. »Veste, gospod inÏenir, da smo onstran Save, ne hotela bi, da mi na ulici poljubite roko,« je veselo zasvirala, »toda tukaj naj se zgledujejo Turki, kako treba ravnati s po‰teno Ïensko. S tem stopam tudi jaz s kulturonosci.« Potem ga je pokarala, da je zgre‰il pot v njeno hi‰o, hkratu ga je opraviãila z Ïalostnimi razmerami v tej hi‰i in z njegovimi obilnimi posli. Opozorila ga je na tuzlansko gospodo, kako jih je razdraÏil. »Prav se je zgodilo mogoãnemu Buzdugi,« je nadaljevala. »Silno se je osme‰il. Pa glejte, kak‰ni so ti ljudje! Vi ste vendar po‰teno nastavili svoje prsi, a s tem niste Ïeli njih priznanja. Pravzaprav je Samojlo v tak‰ne ‰kripce spravil nadporoãnika, a Ïid je dobrotnik in krmilec, zato on ni kriv, ampak vi ste krivi. Vi ste zadali globoko rano njih samoljubnosti. Sicer so polni razvratnosti, a svojo takozvano ãast morajo imeti, da se igrajo z njo. Vedno se ‰e smejem tistemu dvoboju in blagrujem vas, posebno pa ‰e zaradi Grgiçeve krave. Vi ste doÏiveli tukaj razburjene ure, a tudi pri nas ni prijetno.« 594 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Kaj dela Bajiç, kaj njegova mlada Ïenka?« je vpra‰al Vilar, ko se mu je pokazalo, da se to vpra‰anje ne bo zdelo neskromno, ne brezobzirno. Gospejin obraz se je zasenãil, bolest je zatrepetala na njem. »S tem zakonom si je Sa‰a nakopal Ïveplo in ogenj na glavo. Upala sem, da bo bolje, kadar ji gre izpred oãi oni grdi Ïidovski malik, pa ‰e huje je. Kako se le more zakonska Ïenska tako zatelebati v tujega ãloveka? Sa‰a se ji prilizuje, na rokah bi jo nosil, a ona kar oãividno kaÏe, kako malo ga mara. Poprej je skrivala svoje pregre‰no razmerje, hlinila se je, a zdaj se ga niã veã ne sramuje. Veste, da govori s sestro vedno le madÏarski, to je jezik, ki ga Sa‰a sli‰ati ne more. Kar pri mizi se tako pogovarjata in veãkrat sem Ïe sli‰ala, da se pomenkujeta o onem zapeljivcu v Banjaluki. Kakor bi namenoma hotela Ïaliti mojega sina. In Ljubica dobiva skrivoma pisma iz Banjaluke — dobro vem. S pove‰eno glavo mi hodi Sa‰a cele popoldneve po polju, kakor bi ‰tel repo in korenje. Zahvalite Boga, da se niste navezali na Katico. Ta ne bo niã bolj‰a.« Vilar je majal z glavo, ãe‰: hudo je in pomoãi ne vem nobene. In oprezno je dejal; »Gospod Bajiç naj bi izpregovoril z njo in naj bi ji povedal —« »Kaj? Ali naj ji reãe: Bodi samo moja, ãe ne, te ustrelim.« »O ne, tako grozovit nisem, milostiva.« 595 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Korobaã naj bi vzel in jo pretepel. Turek pravi, da treba Ïeno, otroke in psa biti in rediti.« »Ne, tudi tako ne. To bi mu niã ne hasnilo. Kratko malo naj bi ji rekel: Ve‰ kaj, ljuba, midva se ne ujemava, ti ne mara‰ veã zame, samo Ïivljenje mi greni‰, povrni se torej k svojemu oãetu.« »Onda bi ‰la v Banjaluko.« »Naj gre.« »Bog naredi Ïe konec tem neznosnim razmeram — tako ali tako!« je vzdihnila gospa in solza ji je zdrknila po velem licu. Vilar je v svoji notranjosti triumfiral, da se ni navezal na Katico. ,Bolj‰a ne bo, nego je njena sestra,’ mu je govorilo nekaj, kadar se je spomnil gospice. Vedel je, kar je moral videti tudi slepec, namreã da je bil zakon pri Ljubici samo okvir za izlete, flirt in zabavo, neka forma za lahkomiselno Ïivljenje. Sli‰al in ãital je o tak‰nih zakonih, videl je Ïe Ïenske, ki so se spotaknile na zakoniti poti in so teptale rodbinski ugled. Vseh vprek ni obsojal, ker je vedel, da ne more ne Ïenska ne mo‰ki pred vstopom v zakon pogledati v vse kote tuje hi‰e, ne more razbrati vseh gubic tujega srca. Za nekatere je imel svojo utemeljeno opraviãbo, za Ljubico je ni mogel najti. Naj je presodil zadevo s te ali one strani, vedno je Bajiç du‰evno in telesno nadkriljeval pl. Pesterja. Za naãelnika je govorilo samo njegovo vi‰je dostojanstvo in bogastvo, 596 GOSPODIN FRANJO BESeDA stvari, ki nimajo za tako nravno urejenega ãloveka, kakor je bil Vilar, nobene cene. Prve dni novembra je dogradil most in prejel generalovo pohvalo. Njegovo slovo od Tuzle je bilo kratko. Posetil je Hrenove in Bajiçeve, drugod se ni pokazal. Tako na tihem in skrivaj se je odpeljal, da so po pravici govorila tuzlanska gospoda, da ga je vzela noã in megla. Zgodaj v jutro je ukazal zapreãi voz, ki je prej‰nji veãer pri‰el izpod Konj-planine. Za voznika ni bil veã Marko Krpica, ampak biv‰i kuhar Mrkezkov Janez od Sv. Franãi‰ka v Savinjski dolini. Vilar se je obveselil Gorogranca: imel bo na potu za tovari‰a Slovenca, s katerim se lahko pomeni kaj. Bilo je pusto jesensko jutro. Od mraka, ki je leÏal po dolinah, je ãloveku mrlelo pred oãmi, po niÏjih hribih so se plazile lahne meglice, najvi‰ji vrh je zastirala teÏka megla, kakor bi si bil nadel siv turban. ,V sredini tihe gozdne prirode bom preÏivel zimo ter skrbel za delavce,’ je premi‰ljeval, sedeã na vozu. ,Morda ne poteãejo tedni mirno, a vsekakor je tam prijetneje nego v mestu pri brezsrãni druÏbi. Zadnje tedne sem nekako otrpnil za vse, kar se godi na otoku. Gotovo izvirajo od tam tudi koristni poizkusi, po‰tena stremljenja, dobra volja, toda vse to utone v krivicah teh krutih ljudi. âemu imajo Jovico toliko ãasa zaprtega, ãeprav so prepriãani o njegovi nedolÏnosti!’ ObÏaloval je, da njegovo priãevanje ni osvobodilo Milo‰eviça, kar je 597 GOSPODIN FRANJO BESeDA obetal Danici. V Tuzli je bil parkrat sklenil, da sede na konja in pojezdi pod Konj-planino ter izpregovori z deklico, toda okolnost, da ni mogel re‰iti njenega brata, ga je zadrÏevala od izleta. ,·e to zimo se hoãem ruvati z Bierkopfom — tako je nadaljeval svoje misli — potem pa hajdi dalje v svet! In Danica pojde z menoj. Tukaj me bodo zasmehovali, da vzamem preprosto deklico, pa ona ni iz takozvanega nizkega rodu, saj je hãerka hercegovskega vojvode. Njenega oãeta ni imenoval ne cesar ne sultan za vojvodo, narod ga je dvignil na ‰ãit, ko je bil spoznal njegovo silno du‰o in plemenito ter poÏrtvovalno ljubezen do Hercegovine. Svojo Ïeno bom gledal s svojimi oãmi: kak‰na se bo zdela drugim ljudem, za to mi ni mar.’ In zaãela se mu je smehljati rodbinska sreãa, kakr‰no je videl pri Hrenovih: tu in tam kak‰ne neprilike in sitnosti, a ãlovek se jih privadi in za njimi zasije tem lep‰e solnce sreãe. Sklenil je, da Ïe z novim letom odpove deÏelni vladi sluÏbo. Ker je bil z njo dogovorjen za trimeseãno odpoved, bi moral sluÏiti ‰e do konca su‰ca. In spomladi z Danico dalje v svet, kamor kaÏe boÏji prst. V Samojlovem hanu je trebalo podu‰kati, ker voznik je moral spotoma naloÏiti meso in ‰e nekaj drugega bra‰na za delavce. Samojlo in njegova Ïena sta skrajno prijazno pozdravila inÏenirja, ki se pa za njih usluÏnost ni zmenil dosti in je le priganjal liferanta, naj hitro odmeri. 598 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Oh, gospod inÏenir! Kako sem vesela, da ste se zopet vrnili. Zdaj zopet zavlada toliko potrebni mir v delavski koloniji,« je govorila sveÏa in brhka gospa Etelka in Samojlo je zlostno kimal, obraãajoã oãi zdaj na inÏenirja, zdaj na Ïeno. »Kaj do zdaj ni bilo miru?« se je zaãudil Vilar. »Vsa hrana je bila za niã, ker ni pri‰la iz va‰ih rok.« »âudno, da morejo samo moje roke deliti take dobrote.« Tedaj je priskoãil Samojlo. »Gospod inÏenir, vi boste s svojim vplivom vsekakor dosegli, da se izbolj‰ajo razmere. Vi ste hraber ãlovek, vas se bodo bali. Toda kar se tiãe znamk, ne pojde po va‰em. Bog praviãni ve, da ni mogoãe; z njimi stoji in pade vsa moja kramarija.« »Ste li v tej zadevi dobili kaj od deÏelne vlade?« »Dobil in odgovoril sem, da odneham od znamk, a v tem sluãaju precej zvi‰am ceno Ïivilom za deset odstotkov. Zdaj imajo na izbiro. Boga mi, rad grem od tod, itak se pripravljajo stvari, ki nas vse skupaj lahko ãez noã pomeãejo z na‰ih prostorãkov. âemu so mi pa dali v hi‰o ‰tiri pu‰ke, ako ne zato, da se branim razbojnikov.« »Pomislite, gospod inÏenir, streljamo naj! Bog praviãni, ali je res Ïe tako nevarno!« »Ne lomi z rokama, Etel-leben! Samuel Blaustift je lojalen, drÏavi vdan ãlovek, zato so mi zaupali oroÏje. Ime Blaustiftov je na visokih mestih na dobrem glasu. 599 GOSPODIN FRANJO BESeDA Moj oãe David Blaustift je bil liferant generala Hainaua na Ogrskem. Hainau je imel mojega oãeta rad, ‰e zapreti ga je dal.« »Ek!« »Po nedolÏnem seveda. Moj oãe je dobil ukaz, dobaviti ovsa za celo kolono; tako je zvedel za ves vojni naãrt. Da ne bi ãesa izblebetal nepoklicanim ljudem, ga je dal Hainau zapreti. âez dva dni ga je izpustil, prosil odpu‰ãanja in bogato ga je nagradil. Dosti so se trudili moji predniki za drÏavo in niso obogateli. Zato pravim: naj mi zaupajo ‰e ‰tiri topove, tlake jim pa le noãem delati.« »Vidim, da so bili va‰i predniki res ugledni ljudje —« »In po‰tenjaki, kar sem tudi jaz. Jaz in po‰tenje, to si je tako blizu kakor palec in mezinec: drug lahko drugega objame in poboÏa. Vsakemu sem rad pomagal. Le naj vam pokaÏe moja Ïenka, koliko Bo‰njakov ima zapisanih, ki so dobili pri nas blago na poãak. Seve — na brado dajati, to ugonobi trgovca, in zato nismo pri‰li semkaj, da bi tukaj potratili, kar smo si po‰teno pridobili onstran Save. Poleg vseh udarcev me pa doleti vãasi tudi sreãa.« »Ker ste po‰ten in dober ãlovek.« »Pred dvema dnevoma sem zvedel pri sodi‰ãu v Tuzli, da sem postal pravi zemlji‰ki posestnik v Bosni. Veste, ta han ni moj; s travniki vred je last deÏelne vlade, jaz sem samo najemnik. A zdaj sem postal pravi bosenski 600 GOSPODIN FRANJO BESeDA zemljak. âe se mi v hanu ne obnese, se polotim poljedelstva.« »To je dobro,« je rekel Vilar. »Dobro,« je potrdil Samojlo ter z rokama zaigral ob pazduhah. »Glejte, kako me je hotel nabrisati neki aga ne daleã od tod v Pospreãju. Za Mujago KujundÏiça ga imajo zapisanega. Pride Mujaga lansko zimo k meni in pravi: ,Brate, posodi mi 300 bank! Postaral sem se in pred smrtjo bi rad potoval v Meko. âez poletje ti denai vrnem.’ Dobro. Ker sem vedel, da ima lepo in ugodno leÏeãe posestvo, sem mu posodil. Napisal sem pobotnico, namazal Mujagi s tinto palec.« Tako — zdaj pritisni palec sem, to je tvoj podpis. Koncem zime je od‰el. V njegovi odsotnosti je njegova sladkosneda bula vedno po‰iljala k meni: zdaj po kavo in sladkor, zdaj po riÏ in moko, vãasi se ji je zahotelo tudi moje slivovke. Njen dolg je narastel na 100 goldinarjev, ker jemala je vedno na upanje. Pet mesecev je poboÏni aga potoval in molil. Tam le sredi poletja pride domov. Omlati p‰enico, pobere fiÏol in koruzo, otrese ãe‰plje, toda niã ga ni k meni. Napotim se torej k njemu, da se kaj pomeniva dva pobratima. Mujaga je ba‰ sedel na pragu svoje hi‰e ter iz peharja jedel soãne ãe‰plje. — Kako si, brate? — ga vpra‰am. ,Dobro, fala (hvala) Bogu!’ mi odgovori. — Kako ti je rodila p‰enica? ,Dobro, fala Bogu!’— Kako fiÏol in koruza? ,Dobro, fala Bogu!’ — Kako ãe‰plje? ,Dobro, 601 GOSPODIN FRANJO BESeDA fala Bogu!’ — A ‰ta radi‰, brate? ,Fala Bogu, ni‰ta!’ Beseda je dala besedo, in polagoma sem zvedel, da je Mujaga ves svoj pridelek Ïe prodal in denar potratil. A vse to se mu je zdelo dobro in v redu. Zagrozil sem mu, da prodam vso Ïivino iz njegovega hleva, da zaplenim vse, kar ima v hi‰i, samo golo bulo in otroke mu pustim, ako mi v ‰tirinajstih dneh ne plaãa dolga, ki je z obrestmi vred narastel Ïe na 500 goldinarjev. Mujaga se je delal ravnodu‰nega in na vsako mojo pro‰njo je mahnil z roko in pljunil v stran. Tako sem ãakal ‰tirinajst dni, a Mujaga niã. TolaÏil sem se, da ima v hlevu lepo Ïivinico in nanjo poloÏim pest. Kar pride oroÏnik k meni in mi prinese novico, da se namerava aga izseliti v Turãijo in da pod roko prodaja svoje posestvo nekemu begu. Kakor da je tre‰ãilo vame! Nemudoma teãem k Mujagi. Na njegovem dvori‰ãu naletim na ciganko, ki je sluÏila za deklo v hi‰i. — Kje je Mujaga KujundÏiç? vpra‰am. ,Ni ga,’ odgovori ciganka. — Ali jo je Ïe potegnil v Turãijo? ,V haremu je, in nihãe ga ne sme danes motiti. Da ima‰ sto jezikov, bi ga ne priklical. ·e streljal bi nate.’ — Ga pa jutri prikliãem, ko pridem z oroÏniki. Salem aleikum! In res, drugi dan sem ga ‰el dregat z oroÏniki. Mujaga je pri‰el ves zaspan iz harema. — Nu brat — pravim — tako in tako; midva sva v sorodu, odtisk tvojega palca se nahaja pri meni, dolg gre kvi‰ku kakor plevel, ãe ga ne ruje‰. PokaÏi mi svojo Ïivino! Koliko je vredna med pobratimi? 602 GOSPODIN FRANJO BESeDA Turek je pokimal in se mi zvijaãno posmejal. Grem in odprem hlevna vrata. Ostolbenel sem, ko nisem zagledal niti enega repa. ,Allah je dal, Allah je vzel,’ je mirno rekel moj dolÏnik. — A tebe naj vzame vrag in petstopetdeset koscev mesa naj iztrga iz tvojega telesa! Toliko bank si mi namreã dolÏan. V konaku te,pouãe, da na tuje stro‰ke ni dobro potovati v Meko. âakaj! ·el sem k sodi‰ãu ter dal zabeleÏiti svoj dolg na KujundÏiçevino. Imel sem veliko stro‰kov in potov, preden je gospoda v konaku stopila na mojo stran. Predvãeraj‰njim sem bil zaradi prepornega posestva zadnjikrat v konaku. Beg je moral odjenjati. Od‰tel sem agi nekaj desetakov, a zdaj se naseli, ãe hoãe‰, devet ur hoda za Carigradom.« »âestitam vam kot novemu bosenskemu vlastelinu.« Samojlo je z vso desetorico prstov dromljal po svojem trebuhu. ,Pretkan ãlovek!’ si je mislil Vilar, ko mu je za slovo segel v roko. ,Tak‰ni ljudje bodo v par desetletjih porobili in izmolzli Bosno.’ Po njegovem odhodu je skrbno vpra‰ala gospa Etelka: »Ali si res kaj dobil iz Sarajeva?« »A — kaj? Pri deÏelni vladi stoje na moji strani in tu ostane vse pri starem, pa naj se razkrehne gospodin Franjo. ·e odgovora ne dobi na svoje pritoÏbe. Nametal sem mu peska v oãi. Zdaj bo zopet gradil svoje posebno poslopje, dokler mu ne pade sleme na glavo.« 603 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Tega norca se razveseli âumurpa‰a kakor mi‰ maãke ali razbojnik oroÏnika,« je rekla gospodinja in ‰la v kuhinjo. 604 BESeDA GOSPODIN FRANJO 38. O nstran vegastega mostu ãez Spreão je voznik izva dil iz Ïepa staro Ïemljo in ko‰ãek sira. Srdito je prelomil Ïemljo in zaãel zajtrkovati. Obrnil se je k Vilarju. »Ali ste videli, gospod Ïelir, danes nisem dobil niã gula‰a. Vas sta se bala. O, prav je. Zato sva pa dobila meso, kakr‰nega ‰e ni bilo, odkar ste nam od‰li v mesto, in tudi pri drugih Ïivilih je odprl nove vreãe. Mar mi je gula‰, ãe ga jem na raãun delavcev.« »Kako to, Janez, da si sedaj pri konjih?« »Birkov me je degradiral v dolino. Veste, pred dvema tednoma je pri‰el tisti zdravnik, ki pride vsako ãetrtletje pogledat, kako kaj Ïivimo, ãe smo se zredili in kaj jemo. Prav takrat sem kuhal preÏganko. Tako je pri‰el k meni, kakor pride pri vojakih v kuhinjo. Kuham preÏganko in on me vpra‰a: ,Kak‰na je preÏganka?’ — Slaba, pravim klavrno. ,Ker ne me‰a‰, teleban!’ zarohni name. Veste, da je sam vzel kuhalnico in zaãel me‰ati. âez dve minuti je pokusil. ,Dobra, izvrstnaaa!’ je meketal zlodej ter gledal k nebu, kakor bi pil medico. Pa ni bila za niã in drvarji so z njo zalivali rastlinju. Birkov je bil poleg in se je silno razkoraãil pred menoj, ãeprav jaz nisem bil kriv 605 GOSPODIN FRANJO BESeDA slabe preÏganke, ampak Ïid sam in njegovo plesnivo blago. Îa kazen me je spodil od kotlov in dal h konjem. Pa zame to ni kazen, ampak nagrada. In tako si mislim, da mi je hotel gozdar s to prijetno sluÏbo zama‰iti usta, da bi ga ne opravljal, ker jaz kot prej‰nji kuhar vendar nekaj poznam njegove zavijaãe in spletke z Ïivili. »Kdo je zdaj za kuharja?« »Marko Krpica. Pa ta bojazljivec se nikdar ne pritoÏi, zato ga zmerja vsak, kdor ga doseÏe.« Janez je pomigal z glavo, kakor bi ne mogel razumeti Markovega strahu pred gozdarjem. Pognal je konja v dir. Zevajoã svoj zajtrk, se je igral z vajeti, se zibal in pre‰erno priskakoval na kozlu. Ko se je zaãela pot dvigati, je prijenjal konjema. »Kaj je sicer novega v na‰em taboru?« ga je vpra‰al inÏenir ter mu podal smotko. »Prav od srca se vas veselimo vsi delavci,« je odgovoril voznik, vesel, da je bil odlikovan s smotko. »Na Gajerja in Birkova pa padete kakor komat na konja. Ta dva oslepita, ko vas zagledata. Kaj pravite, kje je zdaj Atif Sarajlija, da veã ne hodi posedat na svojo skalo. Nekateri pravijo, da je zaprt zaradi tistega oroÏja, ki ga je bil podtaknil. Potemtakem bi bili morali izpustiti Jovico —« »To so reãi, o katerih nicesar ne vem in ne premi‰ljujem,« se je potajil Vilar. 606 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Skrivnostne stvari se gode. K nam, namreã k drvarjem v Medvedji in Volãji Dol pride vãasi ãlovek, o katerem pravijo, da ni to, za kar ga kaÏe njegova obleka. Tiho pride, prodaja kak‰no stvar, popra‰uje po stezi ãez planino ali po poti v mesto in izgine kakor kafra. OroÏniki so tak‰nim ljudem za petami, pa ne vem, ãe so dobili Ïe kdaj pravega. Veste, da imamo sedaj tudi v Piliçu oroÏni‰ko postajo?« To Vilarju ‰e ni bilo znano, zato se je priliãno zaãudil. »Saj sem vam Ïe pravil o Marku âuruku — kaj?« »Aha — to je tisti Marko, ki je zaradi Luce pretepel Atifa.« »Tisti Marko se je povrnil. Mislili smo, da je zbeÏal ãez mejo, pa glejte — dva dni pred sv. Terezijo se je zopet pokazal v na‰em kraju. Zarana smo ga zagledali vrh skale nad mojo kuhinjo v druÏbi ‰tirih tovari‰ev, vsa petorica oboroÏena od nog do glave. Prestra‰il sem se, ko so razbojniki tako grdo zrli na nas in drÏali pu‰ke pred seboj. ,Zdravo, bratje!’ je zavpil Marko. ,Kako ste?’ — Dobro. A kako si ti, brate? smo vpili mi. ,Dobro, Bogu hvala! Tistega va‰ega psai‰ãem, da mu posvetim, pa ga ne vidim v va‰em taboru. ·koda!’ — ·koda! Ni ga! Morda je zaprt ali pa vohuni po deÏeli — je zavpil Batiniç. — âe ga dobi‰, Marko, obesi ga na prvo vejo. Bog ti povrne za delo usmiljenja! je viknil Grbonog. — Ne ubijaj ljudi, Marko! Do konca Ïivljenja lepi prelita kri na ãlove‰ki 607 GOSPODIN FRANJO BESeDA du‰i — je s slabim glasom govoril stari Trkulja v skalo. Pa Marko ga ni mogel sli‰ati. Glejte, edini Trkulja je pametno svetoval razbojniku, ki je zakrivil smrt Lucinega oãeta.« »Kaj pa vi, Slovenci, niste imeli jezikov? Ali so se vam prilepili k goltancu?« je vpra‰al Vilar, ki je z zanimanjem poslu‰al Janeza. »Res so se nam prilepili. Onemeli smo, nismo si upali ãrhniti besede. Pomislite, pet tak‰nih hrustov visoko na skali s pu‰kami, namerjenimi na nas. Z vi‰ave bi nas bili vse lahko postrelili. Ali naj dvignemo sekire proti njim? Ni, ni, ni! Hudiãa!« In Janez je dvignil roko ter odmahnil z vso petorico razprostrtih prstov. UÏaljen je bil njegov ponos, ker je gospod oãital Slovencem strahopetnost. Obrnil se je h konjema. »Janez, pripoveduj dalje, kaj se je zgodilo! V hanu ob Oskovi se napijeva kave.« Voznik se je zopet okrenil nazaj. »·e je govoril Marko nekaj o zori, ki je napoãila, in da se zaznava dan. Potem je nagovarjal na‰ tabor, naj prestopi v njegov tabor, kjer dobimo vsi pu‰ke in naboje. — Ne moremo, Marko, ves ta gozd moramo prej posekati in ogoliti moramo prej Zeleboj in Kravanjo, potem morda pridemo — je tiho odgovoril Trkulja. A Grbonog je snel ãepico, jo vrgel v zrak ter zavpil: ,Bogme, bratje po Bogu, vsi pride- 608 GOSPODIN FRANJO BESeDA mo za vami, ako nam deÏelna vlada ne po‰lje na‰ega dobrega gospodina Franja nazaj.’ Prav tako je rekel.« »Grbonog je rekel — pravi‰?« »Grbonog. In zbeÏal je dva dni pozneje, na sv. Terezije dan Grbonog in z njim Dizdariç. Oba so zvabili oni razbojniki; prvi se je menda zbal preiskave zaradi onih besed, ki jih je zavpil Marku. Paznik Gajer je namreã nemudoma napravil ovadbo na oroÏni‰ko oblast o vsem, kar se je bilo dogodilo v Medvedjem Dolu. In na sv. LukeÏa dan je prihrumela komisija z oroÏniki in ãeto vojakov na Konj-planino. Zaãela se je preiskava. OroÏniki in vojaki so stikali po vseh planinah, pa hajdukov niso na‰li. Delavci so vse povedali po razumu in pameti, pa nobenemu niso mogli naprtiti zlega. Njipreteklo teden dni in oroÏniki so se za stalno naselili v Piliçu. Pazijo na delavce in straÏijo prehode ãez Konj-planino. In Piliçu je oblast naloÏila kontra — kontra — hudiãa, kako se Ïe pravi?« »Kontribucijo? âemu?« »Da, kontrabucijo. Rekli so, da mora obãina plaãati pedicijo —« »Ekspedicijo, voja‰ko odpravo —« »— voja‰ko odpravo, ker je Marko doma iz Piliça in je par mo‰kih iz vasi pobegnilo v gore. Ker obãina ni hotela plaãati, so vzeli knezu najlep‰o kravo in ‰e drugim 609 GOSPODIN FRANJO BESeDA kmetom so vzeli, tako da so gnali ‰est Ïivinãet v Tuzlo. To so novice iz na‰ega kraja.« Janez je pognal. Zbrano sta tekla konja ob zeleni Oskovi. Dan se je cmeril na vseh straneh. Na rjavkastih tratinah se je razlezla rosa, kamenje se je svetilo v mokroti, tudi drevje se je navzelo vlage. In zdelo se je inÏenirju, da se solzi zemlja pod svinãenim nebe‰kim svodom, ki je Ïugal pasti nanjo. Niã ga ni veselilo to, kar je pravil Janez. Nezadovoljnost v delavskem taboru nara‰ãa, njegovo ime pritikajo v svoje drzne izgovore. Gotovo izrablja to gozdar. V ljudstvu se nekaj nevarnega pripravlja in oblast s svojo strogostjo priliva olje v ogenj. Toda bal se ni. Ni bil iz tistega kota doma, kjer oprezni ãlovek pri vsaki temni toãki, ki se pojavi, zajavka: Kaj bo, ãe bo tako! Brez bojazni je zrl nevarnosti in boju v oãi, govoreã: âe ne bo tako, bo drugaãe in zaradi mene se ‰e ne podere svet. Pred Mu‰içevim hanom je velel ustaviti. Pod pristre‰jem je pletel handÏija Pero ko‰aro. Mu‰içeva postava se je ‰e bolj sklonila, ‰esttedenska jeãa ga je postarala. Zdelo se je, da je zlomila njegove Ïivljenjske moãi. Ko je zagledal Vilarja, je vstal. »Hvala ti lepa, gospodine Franjo, da si posleno priãal za naju. Brez tebe bi se ne bil izrezal,« je govoril s tihim glasom in z onim mirnim in milim usmevom, ki je lasten samo starãkom. 610 GOSPODIN FRANJO BESeDA Na Vilarjevo vpra‰anje: »Kako si, Pero?« je toÏno odgovoril: »Kakor v re‰etu ne more stati voda, tako ne v trhlem telesu Ïivljenje.« Po teh besedah je sedel in nadaljeval delo. Tedaj je pri‰el Vazko iz mlina. Nasmehnil se je gospodinu Franju ter ‰el v veÏo kuhat kavo. Vilar je stopal za njim, zroã proti Oskovi, ne pride li Danica iz mlina. Toliko ãasa je bil odsoten, toliko gorjuposti se je nabralo v njegovi du‰i, in zdaj bi rad, da bi baklja ljubezni posvetila v njegovo notranjost. Sedel je poleg duri na stolãek, oprl roki ob koleni. Z velikim hrepenenjem v srcu je pri‰el sem. Rad bi oÏivel, odobrovoljil se ob njeni navzoãnosti, preden se snide z renãavim in ãemernim Bierkopfom. V radosti je spotoma poskakovalo njegovo srce, zaÏelelo je Danice in ni je v hanu. Brezoblaãni praznik sreãe bi ji moral biti ta dan, ko se on vraãa, in nje ni. Skoraj sveti‰ãe mu je bil ta uboÏni han one dni, ko se je tu vrtela Danica in je s svojim vezenjem tu sedela; mavriãne barve so se lile krog njega, ko se je zaãel igrati s probujajoão se ljubeznijo. A danes je tako pusto, prazno in dolgoãasno, ker ni tiste svetle toãke, h kateri bi iz tega prozaiãnega, neusmiljenega Ïivljenja vzpel pogled svoje du‰e. Ko je odhajal v Tuzlo, ga je ãakala ob solnãnem vzhodu, in zdaj se zdi, da je obledelo tisto prvo ganotje nedolÏne du‰e. Njegov pogled je blodil po zapra‰enih stenah, po sajastem ostre‰ju, po Vazkovih podpla611 GOSPODIN FRANJO BESeDA tih, po nara‰ãajoãem ognju. Nemir se ga je polastil, muãilo ga je razoãaranje. V tem Ïivãnem razstrojstvu je zaãutil potrebo, da nekaj izpregovori, da izvede du‰o iz teme muãnega molãanja. In vpra‰al je: »Vazko, kako se godi Luci?« Vpra‰al je po Luci in Ïelel je sli‰ati o Danici. Deãku se je zdela ta radovednost neprimerna in abotna. Kaj komu mar Luca, ki je z zakonom loãena od ostalega sveta? Zmajal je z glavo in molãal. ·e je vpra‰al Vilar: »Ali je na dobro pri‰la Luca?« Deãek je zamrmral: »·la je iz Zlosela v Kukavice,« kar bi se po na‰e reklo: ‰la je iz Te‰ãe vasi na Laãno brdo. Marsikaj Vazku ni bilo v‰eã: prviã, da se gospodin Franjo tako dolgo ni povrnil, da v tem dolgem ãasu nikdar ni posetil Danice, da ji ni poslal nikakr‰nih daril — tudi sebi bi privo‰ãil kak‰en bak‰i‰ — sploh ji je dal samo jabolko brez vbodenih dukatov, torej se je samo ‰alil z njo; drugiã, da ni re‰il Jovice, ki je priljubljen vsemu okraju, in tretjiã, ker se zadnjiã Bobojedac, ko je tovoril drva skozi Piliç, niã ni ustavil, dasi je videl Danico, in ji ni prinesel obiãajnega pozdrava. Po kratkem presledku vpra‰a zopet Vilar: »Ali si bil na Lucinem svatovanju?« Vazko rezko na to: »Nisem bil.« Srdito je zaãel pihati v ogenj. Skrivna Ïelja, da bi kaj sli‰al o Danici, pa onemu ni dala miru. Zopet ni hotel naravnost zavpiti skozi okno, 612 GOSPODIN FRANJO BESeDA ‰el je raj‰i z vpra‰anjem krog hi‰e. »Vazko, ima‰ li kaj mletve v mlinu? Zdaj jeseni bo dosti.« Hotel je zvedeti, ni li Danice v mlinu. »Mletve dosti. Tovorijo in vozijo mi koruzo in p‰enico,« se je pobahal prekanjenec ter po‰kilil po Vilarjevih kolenih. Uganil je bil Ïe, kak‰no struno bi rad sli‰al gost. »Haj!« je pritrknil gospodin Franjo. âez hip je iznova vpra‰al: »Kaj je novega v Piliçu?« »Îalost je nova. Teleta mukajo, ker so jim odgnali krave. Evo ti novice!« — Bes te lopi, mladi upornik! âlovek misli o ljubezni, in on govori o teletih — si je rekel Vilar. Pisano je pogledal na skljuãenega Vazka, ki je ravnodu‰no bezal in dregal v Ïerjavico. — In tega trdovratnega fanta sem ‰ãitil oroÏnikove bikovke! Hitro je pozabil. Pravzaprav sem se dvobojeval samo zaradi njega. Ko je sprejel kavo iz deãkovih rok, se je Ïivo zazrl v njegovo resno obliãje, namignil gor v brdo in tiho je vpra‰al: »Ali je vse zdravo gori?« »Zdravo! Le Danica je bolna.« Naposled vendar nekaj. »Bolna? Na ãem poboleva?« »Boluje na srcu. Kadar najdejo ptiãjega mleka, takrat bo i za njeno bol leka.« Vazko se je odvrnil, da bi skril svoj hinavski obraz. 613 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Ti se norãuje‰, deãko. Glej, potegnil sem se zate pred hudim oroÏnikom. In sedaj se ‰ali‰. Grdo bi te bil oplazil oni oficir z bikovko, da te nisem branil takrat.« Vazko se je omehãal ter se okrenil k gostu. V njegovih oãeh je zasijalo pol hvaleÏnosti, pol nasme‰ljivosti. »Bolj me bole Daniãine solze nego so me udarci z bikovko.« — Glej, premetenega zvodnika in izku‰njavca! Zgodaj je dozorel — je pomislil Vilar ter vpra‰al: »Zakaj je pa danes ni v hanu?« »Deset dni Ïe ne hodi veã dol. Boji se mo‰kih. Samotno kozo hitro uje volk.« Vilar se je posmejal robati primeri, ki se je deloma lahko nana‰ala nanj. Velel je deãku, naj nese vozniku kave. Tedaj je vstopil Pero v veÏo. HandÏija je potoÏil, da ga delo hitro utrudi, ãesar ni ãutil nikdar prej. Njegove vele ustnice so se vidno tresle, kakor bi Ïebrale tiho molitev ali pa ponavljale besede, s katerimi se je zagovarjal pred sodniki. Sedel je na minder Vilarju nasproti. »Glej, gospodine Franjo,« je rekel, »kak‰nih sedemdeset let sem Ïivel pod sultanom, mnogo sem pretrpel glada in krivice, a v jeão me za tur‰ke carevine niso vtaknili nikdar. Sedaj pa sem bil Ïe dvakrat zaprt. Obakrat je zakrivil moj zapor Atif Sarajlija.« »Ta zloãinec je izginil iz na‰ih krajev, njega se ti veã ni treba bati.« 614 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Ne bojim se ga. Moji dnevi dotekajo, to ãutim tu notri v prsih. Vãasi se mi zdi, da se mi utrga sapa, posebno ponoãi dobivam hude nadu‰ljive navale. âas pride, ko se bo treba loãiti od hudobnega sveta. Ako noãe zlo od mene, moram jaz od zla. O, koliko sem moral prestati! Ali ti je Ïe kdo pravil, gospodine Franjo, kak‰ni zloãinci so Sarajlije?« »Kar se tiãe Atifa, sem popolnoma na jasnem; o drugih Sarajlijah nisem ‰e niãesar sli‰al. Pripoveduj, brate!« »Ako me hoãe‰ poslu‰ati, ti povem, kako je ugonobil Atifov brat Smajo Sarajlija mojega brata Tunjico.« »Rad te bom poslu‰al, Pero! Samo toliko poãakaj, da odpravim svoje laãne konje domov,« je rekel Vilar. ·el je k vozniku Janezu in ga poslal z vozom naprej, sam pride pe‰ za njim. Potem se je povrnil z Vazkom k Peru. Ko se je starec pogrel in okrepil s kavo, je zaãel: »Povedal sem ti Ïe, da sem se rodil v Hercegovini. Moj oãe je imel tri sinove: mene, Tunjico in Andrijo. Jaz in brat Tunjica sva se zgodaj oÏenila in dobila zarod. Kmetovala sva z oãetom vred na zemlji bega, ki ni poznal Boga. Neusmiljeno je iztirjeval tretjino in ko se je raja pod vodstvom Luke Vukaloviça uprla Turkom, nam je davek zvi‰al na polovico vseh pridelkov, ãe‰: Raja je presita, pa se buni. To je oãeta in Tunjico gnalo v vsta‰ki tabor, kjer je oãe v bojih proti Turkom na‰el smrt. Mene je sprejel na svojo zemljo star, ãastitljiv aga, ki je bil usmiljenega 615 GOSPODIN FRANJO BESeDA srca in je mnogo dobrega storil svojim kmetom, dokler se ni zadolÏil in uboÏal. Tri leta sem sluÏil novemu gospodarju in Tunjica mi je pomagal. Potem je nastala v tistem okraju vsled su‰e tak‰na lakota, da so ljudje trumoma beÏali pred njo. Tudi z bratom sva se spravljala na pot in aga nama ni branil, ker sam je Ïe moral prodati od svoje zemlje, da se preÏivi. Govoril nama je: Idita z deco tja, kjer solnce vzhaja izza srbskih planin; tam so bogati in rodovitni kraji. Povsod je bolje nego na na‰ih kamenitih, od solnca razpeãenih tleh.’ ·la bi bila raj‰i za Andrijo na zapad k morju, no aga je rekel: ,Po vsej oblasti noter do debelega morja mori lakota narode; ne hodita s solncem na zapad, idita mu na vzhod naproti in sreãa naj vaju sreãa! Jaz sam bom trpel bedo, a star sem, in ne bojim se je. Vsak dan prosim Allaha, naj me pokliãe k sebi, da ne bi doÏivel propasti na‰e domovine. Ne potraja dolgo in na‰a Hercegovina dobi nove gospodarje; redko so novi bolj‰i od starih.’ Tako je prorokoval stari aga in nama pomagal z nasveti in z bra‰nom na pot. Takrat po Vukaloviçevi vstaji se je pojavilo po na‰ih krajih mnogo tujih popotnikov, ki so bili sami ogleduhi. Aga jih je prav spoznal, drugi se pa niso menili zanje. S Tunjico sva se —« »Pero, povej, kaj se je zgodilo s stricem Andrijo. Pozabil si nanj,« je prekinil pripovednika poleg ognja sedeãi 616 GOSPODIN FRANJO BESeDA Vazko, zapaziv‰i napako v pripovednem redu, zakaj mnogokrat je bil Ïe sli‰al striãevo povest. »Res sem pozabil. Staremu ãloveku se trga spomin kakor predici preja. TeÏko je onemu, ki mora hoditi za tujo pametjo. Brat Andrija se je izuãil opankarstva ter se ‰e pred vstajo izselil v Dubrovnik, kjer se mu dobro godi. Po moji smrti idi i ti k njemu in se nauãi njegovega rokodelstva.« »Pojdem, Boga mi! A poprej poi‰ãem Atifa, da se mu osvetim,« je rekel deãek. »Nu, kako sta hodila z mojim oãetom?« »S Tunjico sva vzela rodbini ter se napotila proti Bosni. Leto dni sva potovala, preden sva pri‰la v tuzlanski okraj. Mnogo bede, lakote in mraza sva pretrpela spotoma. Îeni sta nesli vsaka po dva otroka, midva sva jima pomagala. Bog je tako ukrenil, da sem imel samo ‰e dve hãerki; pet sinov mi je pomrlo Ïe v Hercegovini. Noãevali smo na poljih in v hlevih, delali smo pri dobrih in hudobnih ljudeh; z bratom sva se vpregala v plug in vlekla brazdo, Ïivinska dela sva opravljala, da bi preÏivila rodbini. Kar mi zboli Tunjica. ,Ne morem veã, pravi, in otroci so gladni.’ Hvala Bogu, da je bilo poleti, pozimi bi bili vsi poginili. S podvojeno moãjo sem delal za obe rodbini in tudi Ïeni sta se vpregli: mlatili smo, orali, drva sekali, teÏke vozove vlaãili, pomagali smo zidarjem. Za betvico bra‰na smo delali ves boÏji dan. âe sem 617 GOSPODIN FRANJO BESeDA na‰el kje skorjico kruha, polovico jabolka, ognito hru‰ko, sem pobral in nesel domov deci. Pri kmetih sem pobiral ostanke, celo pomije. In nikoli me niso videli otroci jesti. Nekaj milodarov smo dobili v pravoslavnih hi‰ah, nekaj smo zasluÏili in tako smo prebili tisto poletje. Zimovali smo v vasi ob reki Krivaji. Usmiljeni Turek nas je nastanil v svoj prazni hlev. Naj se mu za to dobroto na veke godi dobro v njegovem raju! Brez njegovega usmiljenja bi bili zmrznili. Cunj nam je nanesel, da smo zavijali otroke, in kadar naju z bratom ni bilo v hlevu, je kaduna s svojo hãerko poseãala najini rodbini in jima prina‰ala ÏiveÏa. Sli‰al sem nekoã o sveti kraljici, ki je nosila reveÏem bra‰no, toda tiste kraljice nisem poznal, videl pa sem zahaljeno tur‰ko kaduno in ‰e zdaj se je hvaleÏno spominjam. Veãkrat je rekla: ,Toliko imate Ïivih ust, pa niãesar, da bi vanja bacali.’ Dobra je bila kakor dober dan. Bodi ãlovek katere vere in katerega stanu hoãe‰, a po‰ten bodi in usmiljen, pa te ãaka zveliãanje.« Pero je umolknil in prisrknil kave. Potem je nadaljeval, lahno poka‰ljujoã, iztegujoã roki pred se in zroã na dlani, kakor bi imel tam zapisan svoj Ïalostni Ïivotopis. In usipale so se njegove besede liki kleno zrno iz vevnice. »Dobro uro za Tuzlo na zvorni‰ko stran se zaãenja nizka âaklavica-planina. Na njej se nahajata dve vasi: pravoslavna in tur‰ka âaklavica. Do tja sva pri‰la z bra618 GOSPODIN FRANJO BESeDA tom. Tunjico je tam na‰la dobra sreãa, ker ga je vzel za kmeta na svojo zemljo premoÏen Srb, ki mu je zgradil hi‰o in hlev. Skraja sem pomagal bratu, da si ustanovi svoje gospodarstvo, potem sem gledal, kje najdem sam svoj kot. In glej, na rebrini za tur‰ko âaklavico sem na‰el ob kolovozni poti majhno tratino sredi hoste. Kraj se mi je zdel kaj pripraven za naselbino in dolgo sem ga ogledoval; izpra‰eval sem v vasi, ãigava bi bila tratina, in so mi rekli, da je brez gospodarja. Zaãel sem tam graditi koão in Tunjica mi je pomagal. Koliko je bilo trpljenja! Svojo streho sem imel, toda ÏiveÏa niã. Tunjica je bil poÏel Ïe prvo Ïito, letina je bila dobra; prina‰al nam je vsak teden od svoje urode toliko bra‰na, da je bilo dosti za hãerki. Sam sem stradal in Ïena je stradala. Takrat sem ‰el v konak javit, da sem postavil koão na carskem svetu, in prosit, smem li na tistem kraju iztrebiti hosto, kolikor je treba sveta za njivo. In v konaku so mi rekli: ,Krãi, krãi, krãi!’ Tedaj sva zaãela z Ïeno krãiti hosto krog koãe. Podnevi je svetilo solnce, ponoãi je sijala luna na najino delo. Veãinoma sva Ïivela ob jagodah in lesnikah; ãe sva ujela veverico, ptico ali zajca, sva napravila prazni‰ko kosilo. âez leto dni smo jedli Ïe svoj prvi krompir. To je bil praznik! Potem sta zrastla na mojem posestvu ãesen in koruza. V svoji sreãi sem se ‰alil z bratom, da on obdeluje tujo zemljo, jaz pa svojo lastno. Prislovica pravi: Svoja koãica, svoja svobodica, in da je bolje leãi v grob 619 GOSPODIN FRANJO BESeDA nego biti tuji rob, toda bratu se je na tujem bolje godilo nego meni na lastnem. On si je v par letih kupil kravo in vola, jaz sem se domogel samo dveh koz. Da bi si zagotovil posest, sem ‰el v Tuzlo v konak prijavit, da sem na carski zemlji izkrãil in pridobil rodovitno zemljo. Zapisali so me med one, ki plaãujejo sultanu davek, in naloÏili so mi desetino, ki sem jo plaãeval deset let. Pred osmimi leti se je priselil iz Sarajeva v Tuzlo Turek Omer Sarajlija z odraslima sinoma Smajem in Atifom. Smajo je stopil v sluÏbo: nekaj ãasa je bil zaptija v Tuzli, pozneje je prestopil k vojakom. Iz Kola‰ina ob ãrnogorski meji je pobegnil in se pritepel zopet v Tuzlo. V Mahali je ukradel konja, v Moranãanih ga je prodal. Nihãe ni takrat izpra‰eval, je li blago ukradeno ali ne. Sarajlije so bile moja nesreãa, z njimi se je zaãela prava moja beda. Stal sem Ïe na trdnih nogah, imel sem svojo streho in ni mi trebalo beraãiti kruha. Trden gospodar bi bil danes, da niso pri‰li Sarajlije.« Pero je izpil ostanek kave. Izvadil je izza pasu duhan ter si zvil svalãico. Vazko mu je podal goreã utrinek. HandÏija je puhnil dva valãka dima, a precej je zaka‰ljal. »Glej, brate, veã ne smem pu‰iti. To znaãi, da pride kmalu mojih dni konec,« je rekel ter odloÏil svalãico. Nagnil je Ïivot naprej, skriÏal roki na kolenih in se zazrl v tla, kakor bi se sramoval svoje bolehnosti. In dalje je pravil: »Nekega jesenskega veãera pride Smajo s pu‰ko 620 GOSPODIN FRANJO BESeDA ob rami k Tunjici ter veli: ,Hajdi, brate, z menoj v Tuzlo, v konak te zovejo!’ Tunjica se je prestra‰il. âez dan je potrgal koruzo, zveãer jo je hotel v hi‰o spraviti in oliãkati. Prosil je tedaj Smaja, naj poãaka, drugi dan se z njim napravi v konak. Smajo je privolil. Ostal je v hi‰i. Tunjiãina Ïena mu je lepo postregla z veãerjo in blazine mu je poloÏila. No nenavadni poziv je i njej zadal strah. S solzami v oãeh se je poslovila drugo jutro z moÏem: ,Pak ti idi z Bogom potujoã!’ Moj brat je odbral polno torbo hru‰k in orehov, da jih odnese Smajevim otrokom. Odpravila sta se proti Tuzli, Smajo s pu‰ko naprej, Tunjica s torbo za njim. Spotoma sta se na samotnem kraju ustavila in Turãin je ponudil sopotniku duhana, da si zavije svalãico. Moj brat sicer ni pu‰il, vendar pa ni odrekel. Vzel je duhan in papir ter jel viti. Med pogovorom dalje gredoã, zaostane Smajo, tako da je ‰el Tunjica pred njim. Pa glej tur‰ko izdajico! Tiho sname pu‰ko, pomeri, ustreli mojega brata v hrbet ter ga prestreli. Tunjica pade na pot z vikom: ,Po Bogu brate Smajo, zakaj si me ubil?’ ·e enkrat je Smajo pomeril, pa tu je ranjenec kakor tiger skoãil na nogi in se zagnal na morilca. Dolgo ãasa sta se borila. In kakor zver je zatulil Tunjica: ,Pomozite, bratje, poginem, pogubil me je Smajo Sarajlija!’ Na vpitje sta pritekla iz gozda neki Vidakoviç in neki Biberica. Smajo je pobegnil. Hotel je oropati mojega brata, ki je imel pri sebi dva dukata in tri 621 GOSPODIN FRANJO BESeDA kajme, pa ãasa ni bilo. Pot je bila vsa o‰kropljena s krvjo, hru‰ke in orehi so raztreseni leÏali po tleh. Tunjica se je ‰e enkrat z vso moãjo dvignil od tal, potem so ga boleãine premagale in vrglo ga je pet korakov daleã kraj poti na trato. Vidakoviç in Biberica sta ga prenesla na njegov dom, kjer je leÏal osem dni, preden je umrl.« HandÏijo je posilil suh ka‰elj in mu prestrigel besedo. »Vazko, nalij kave Peru in meni!« je velel Vilar. Deãek, ki je tiho in spokojno poslu‰al striãevo povest o usodi svojega oãeta, je bled in mrkih oãi nalival kavo. Mu‰iç si je s poÏirkom zmoãil usta in nadaljeval: »To se je zgodilo dobro leto pred prihodom avstrijske vojske. Leto dni je bil Smajo zaprt. Ko je prekoraãila va‰a vojska Savo, so bili izpu‰ãeni v Tuzli vsi zloãinci, in tudi Smajo je dobil pu‰ko. Ko se je zasedba Bosne izvr‰ila, je vzel han v Dubo‰nici v najem. Jaz sem kmalu zatem ubil na Majevici-planini volka ter ga nesel v Tuzlo okrajnemu naãelniku Naranãiçu. Pohvalil meje in me dobro nagradil. Naranãiç je bil prijazen in zgovoren ãlovek. Velika je bila njegova pamet, BoÏe dragi! Vpra‰al me je to in ono. PotoÏil sem mu, da so mi Turki ubili brata in da hodi morilec Smajo Sarajlija svoboden po Bosni, Naãelnik mi je ukazal, naj ãez pet dni zopet pridem. Pri‰el sem in izpriãal sem, da je Smajo, ki so mi ga pokazali vklenjenega, pravi morilec. Nekaj tednov pozneje je sodi‰ãe vprião kr‰ãanskih in tur‰kih priã objavilo Smaju 622 GOSPODIN FRANJO BESeDA ,kaÏnjeno’ smrt. âitali so mu obsodbo po starem in novem zakonu. Bo‰njaki so se izpra‰evali, kak‰na je kaÏnjena smrt; niso je bili ‰e’ vajeni. Smaja ni nihãe veã videl; potihoma je izginil s sveta. No brat njegov Atif se je takrat zaklel: ,Kdor se ne osveti, se ne posveti!’ Piãila ga kaãa! Vedel sem, da velja zakletev meni, ki sem bil brata ovadil sodi‰ãu. Za Ïivljenje se nisem bal, paã pa sem kmalu spoznal, da segajo Turki po mojem posestvu. V dolgih letih sem si bil izkrãil dober kos ravne in rodovitne zemlje, ki je mejila ob njive ãaklavi‰kih Turkov. Z moãnim plotom sem zagradil to zemljo. In glej, nekega jutra vidim, kako so navalili Turki na moj plot in ga podirajo. Zagrabim sekiro, teãem k njim in vpra‰am, kaj to pomeni. Odgovore mi: ,Ta zemlja pripada vakufu, in ti idi po svetu, odkoder si pri‰el!’ Ne — sem odgovoril — v konak pojdem in tam si poi‰ãem pravico. Ne vlada veã tur‰ki sultap, ampak car ãestiti. Moja uboga zemljica mi je toliko vredna kakor ãestitemu carju njegovo prostrano cesarstvo. In sem ‰el k gospodinu Naranãiçu. Ko sem mu povedal, da nimam tapije na posestvo, da so pa pod sultanom radi videli, ãe je kdo zaãel trebiti hosto in pridobivati rodovitno zemljo ter plaãevati desetino, kar sem po‰teno storil, mi je naãelnik obljubil svojo pomoã. Tapije mi ni mogel dati, rekoã, da je nihãe ne dobi, dokler ne bo zemlja premerjena, in da bo trajala ureditev morda ‰e 20 ali 30 let. Poslal pa je oroÏnika z listom k 623 GOSPODIN FRANJO BESeDA ãaklavi‰kemu muktarju. Potem sem imel nekaj ãasa mir, a Ïivel sem v velikih skrbeh, ker vlada je ‰la Turkom povsod na roko. In ti so me ãrtili zaradi ovadbe. Oni so lastniki zemlje in povsod so se pravdali in motili narod in to ‰e sedaj delajo: vsakdo si izku‰a prilastiti zemljo, ki mu je najbolj pri roki. Nesreãa je bila zame, da je zapustil Naranãiç Tuzlo in je pri‰el nov naãelnik. Turki so zaãeli zopet ruvati proti meni. In nekega dne mi prineseta dva oroÏnika iz konaka odlok, da moram v tridesetih dneh zapustiti svoje posestvo, ki je pripisano vakufu v last. Zarjul sem od bolesti kakor vol, ki dobi sekiro med rogova, pa hajdi naravnost v konak k naãelniku. Ta je skakal pred menoj in se obraãal k ãloveku, ki mu je prevajal moje besede na njegov jezik. Brez strahu sem mu govoril: Ako je pri‰la misel, porobiti mojo zemljo, iz tvoje glave, onda ta glava ni pametnej‰a od kozje, ker si me obsodil, preden si me zasli‰al. Naãelnik je od jeze pihal, sme‰no skakal in mi zaÏugal osemdnevni zapor. Takrat sem se udaril ob prsi rekoã: Da, zaprite me na osem let, ne na osem dni, a pravica je le na moji strani, ne na va‰i! S temile mozolastimi rokami sem izkrãil zemljo, sultanu in carju ãestitemu sem daval deseto, po starem zakonu je moja in tudi po novem mora biti! Res sem pri‰el v osemdnevni zapor in zemlja ni bila veã moja. Tisti veãer, ko sem se vraãal iz zapora, se je prigodila na mojem domu stra‰na nesreãa: zloãinec je zaÏgal 624 GOSPODIN FRANJO BESeDA mojo leseno koão. Menda je mislil, da sem Ïe doma in se speãem v ognju. Pa jaz sem tistikrat korakal preko vrhov âaklavice-planine proti domu. Ko zagledam v daljavi Ïar ognja, sem precej vedel, da gori moja koãa. Z nadãlove‰ko hitrostjo sem tekel domov. Ni mi bilo Ïal koãe, ki itak ni bila veã moja, a gnala me je skrb za usodo moje Ïene in otrok. Pred poslopjem, ki je prasketalo v ognju, sem na‰el jokajoãi hãerki in obe kozi, v sredi te gruãe pa se je zvijala moja Ïena v stra‰nih boleãinah, vsa opeãena. Skoãila je bila po mlaj‰o hãerko v goreão koão, jo prebudila in pahnila ãez prag. In za njo samo se je povalilo plameneãe bruno ter vÏgalo njeno obleko. Napol mrtva se je zgrudila k nogam obeh otrok. Mene je ‰e spoznala. Iz njenega slabotnega javkanja sem razumel le besedo: Sarajlija! Sarajlija! Umrla je ‰e tisto noã. Tako sem ostal sam z otrokoma. Tri dni sem hodil krog pogori‰ãa ter se poslavljal z zemljo, ki sem jo bil gnojil s svojim znojem. Potem sem prodal kozi, drugega mi ni ostalo za prodaj. Hãerki sem dal sluÏit k Nikoli, ki je Tunjiãin sin in je po mojem bratu prevzel kmetijo. Nikola mi je izroãil svojega brata, tegale Vazka, da ga povedem k Andriji v Dubrovnik. Napotil sem se v Tuzlo. V konaku sem ovadil Atifa kot poÏigalca. Dolgo so me izpra‰evali in pisali na papir. Toda Atif je s pomoãjo turskih priã dokazal, da je bil oni veãer, ko je gorelo na âaklavici, daleã proã na Majevici-planini. Vrhu625 GOSPODIN FRANJO BESeDA tega so sodniki spoznali, da se je moji Ïeni v smrtnih mukah paã lahko nekaj bledlo o Sarajlijah, a izrecno ni povedala, da je zaÏgal Atif Sarajlija. Hodil je svoboden po Bosni in dobro se mu je zaãelo goditi. Toda on je poÏigalec in morilec moje Ïene; ãe ga sodi‰ãe ni kaznovalo, doleti ga kazen boÏja.« Starec je utihnil in izpraznil findjan. Topo je zrl v tla. Vazko je vstal. Krãevito drÏeã roki za pasom, je stopil pred strica in viknil: »Kakor gotovo sedi na svojem zlatem prestolu na‰ veliki pravoslavni Bog, tako gotovo se osvetim za muãno tetino smrt in za tvoje trpljenje, dragi mi amidÏa!« Njegove oãi so se zasvetile, kakor bi se solnãni Ïarek utrnil v biserni solzi. Vilarju se je zdelo, da je deãek zrastel, odkar ga ni videl; njegov glas se je izpremenil, okrepil se je: prijetno se zadirajoã, je prehajal v moÏatost. »âlovek snuje, Bog boguje. Ti ne premi‰ljuj o osveti, ki je v boÏjih rokah. Tvoje delo bodo opanke, ne ma‰ãevanje,« je rekel Mu‰iç. Vazko je zganil z ramo. »Boj se onega, ki se Boga ne boji! Ne hodi volku v ãeljusti!« je pouãil starec. Vzravnal se je ter se okrenil k Vilarju. »Glej, gospodine Franjo, tako sem pre‰el na stara leta zopet v robstvo. Pol leta sva sluÏila z Vazkom po vaseh, potem se je naju usmilil Karavajiç. Dobremu gospodarju robujeva. Spomladi sem hotel z Vazkom v Du626 GOSPODIN FRANJO BESeDA brovnik, pa zdaj se ne sme tako svobodno potovati. Ne puste zaptije.« »Bolje ti je tukaj, nego gospodariti poleg hudobnih in moãnih sosedov, dokler ni reda v deÏeli,« je rekel Vilar odhajajoãemu handÏiji. »Gospodine Franjo, gospodine Franjo, pridi kmalu zopet! Danici povem, da si bil tukaj,« je s praga viknil Vazko, ko je bil Vilar Ïe na potu. Ta je pokimal. Mimogrede se je ozrl pod pristre‰je na Mu‰iça, ki je zopet vrtel ko‰aro med rokama. Perov obraz je bil teman, dve strogi ãrti sta se mu razpoloÏili od nosu do konca ustnic, nad njegovim rjavim in Ïilastim vratom se je gugala albanska ãepica, dolgi brk je pri vsakem potegljaju roke obrsnil ob rameni. 627 BESeDA GOSPODIN FRANJO 39. Z veãer mu je oddal Bierkopf zopet administracijo ter mu razloÏil, kak‰nih popravil treba pri drãah, Ïlebih in jezih. »Hvala Bogu,« je rekel gozdar ter hlinil veselje, »hvala Bogu, da ste pri‰li in bodete sami jedli juhico, ki ste jo skuhali. Delavci niso veã tisti, ki so bili nekdaj. Obudili ste v njih zahteve, zdaj jih sami izpolnjujte.« »Zakaj ne?« je odgovoril Vilar. »Kar je izpolnjivega, vse naj se zgodi.« »Naj se! Mnogo je tistih, ki trkajo, malo jih je, ki odprejo. Zdaj zahtevajo deveturni delavni ãas.« »Tudi drugod ga zahtevajo. Ako me naprosijo, naznanim i ta zahtevek deÏelni vladi. Zaradi tega mi ne more odtrgati glave. Delavcem treba olaj‰ati njih bedo.« Drugo jutro je bil Vilar zgodaj na potu na Konj-planino. Vzel je s seboj instrumente, da izmeri one prostore, kjer ga je ãakalo inÏenirsko delo. Pragozd je bil ves izpremenjen. V vrheh je bil redkej‰i, ker mu je po veãini Ïe odletelo listje, zato je bil v pritliãju gostej‰i. Tu in tam se je nagomililo na debelih vejah in med njimi ter po bohotnem grmovju na kupe suhega listja, kakor bi si bil 628 GOSPODIN FRANJO BESeDA tam napravil gozdni moÏ zimska gnezda zase in za svojo mnogobrojno rodbino. Z drevja in od onih gnezd je ‰e vedno na gosto padalo listje kakor juÏnega zimskega dne teÏke sneÏinke z neba. ·umljanje padajoãega listja je bilo sli‰no povsod, kjer ga ni oglu‰ilo hrumenje po jesenskem deÏevju narasle Oskove. Njeni pritoki so Ïuboreli pod gorko odejo obilnega listja, ki je ãakalo naliva, da se prepelje v dolino. Povsod je bilo podnoÏje nastlano kakor tla velikolepe dvorane v jutro po slavni gostiji, ki je trajala vso noã. Privr‰e vetrovi liki silne metle, privro nalivi in pospravi se vsa ta navlaka. Kupi nastelje, ki so se nabrali v grapah in za skalami, segnijejo in sprhne pod snegom. V motni svetlobi med drevjem je nekaj migljalo, kakor bi neki jesenski bog zaspano gledal na omrtvelo naravo in ji trudno namigaval. V listnatem predelu se je pragozd ‰e le sedaj, ko je stal malone gol in oskubljen, prav odkril Vilarjevemu pogledu. Tista brstna srobotina, ki jo je poleti videl le v pritliãnih partijah, se mu je pokazala jeseni v vsej svoji nagoti, razseÏnosti in sili: mogoãno se je razlezla in razpletla v ‰irino in vi‰ino. Kakor je vrgla ta in ona vrsta ali kasta ljudi ãez vesoljno ãlove‰ko druÏbo teÏko, gosto razmreÏeno vrv, ki brani, da svetli duhovi ne morejo dvigniti perutnic jasne misli in svobode, da drevesa prosvete in svobode ne morejo rasti do nebes, tako je zadrÏeval v pragozdu srobot pravilni in mirni razvoj rastlinstva: tu je skrivil 629 GOSPODIN FRANJO BESeDA kleãeplaz in ovijaã stebrasti bukvi ravno vzrast, tam se je oklenil liki zanka, vrÏena na jetnika, vitkega jesenovca, stremeãega v vi‰ek, tam je priril skozi grmovje do neÏnega javora ter vrgel nanj pogubonosne okove. Kar ni bilo mrtvega, vse je objel ta sivokosmati zajedalec in izku‰al ovirati v bujni rasti. Mimo oskubljenega vejevja je zagledal inÏenir prizor, ki bi ga bil porabil za vsako izrednost v naravi dovzetni major Lisinski, da ga je videl, za veliãastno pesem Ïalostinko. Na neki strmini je bila padla, bogve kdaj, moãna hoja, razrahljana v koreninah, silnemu hrastu med rogovile. ·e vsa zelena leÏi v hrastovem objetju in oba priãakujeta, solzeã se v jutranji rosi, smrti pod drvarsko sekiro. Zrl bi gospodin Franjo v zanimivosti in tajnosti jesenskih ‰um, da ga ni tako zelo gnalo k drvarjem. Dobro ogret, je nenadoma pristopil k njim, ko so bili vsi zbrani pri zajtrku: nekateri goloroki, drugi ogrnjeni z razcapanimi suknjiãi ali s kosi umazanih plaht. Ta je sedel, ta je ãepel, oni je stal, drÏeã pred seboj polno skodelo. Kuhar Krpica jim je nalival preÏganko. »Zdravi, bratje!« je glasno in dobrovoljno pozdravil, ko da je stopil v domaão hi‰o. Zapazil je, da se je odprlo okno kolibe, pri katerem se je v noãni opravi pojavil paznik Gajer ter precej izginil. Tesaãi so iztegnili vratove in z izrazom veselja na obrazu pogledali na gospodina Franja; nekateri so sneli 630 GOSPODIN FRANJO BESeDA ãepice, drugi so dvignili desnice in po voja‰ko so pozdravili; mnogi so vstali. »Zdrav, gospodine Franjo!« so viknili smelej‰i. Trkulja se je preril skozi mnoÏico, stopil pred inÏenirja, ga prijel za desnico, da mu jo poljubi, pa Vilar jo je odtegnil. »Dobro nam bo, kakor ãrv, v siru bomo Ïiveli zdaj, ko si se povrnil, gospodar ti na‰!« je momljal starec. »Ti si dober kakor pohlevni deÏek, a oni drugi so dobri kakor poletna toãa.« »Gospodine Franjo,« se je oglasil iz druhali Batiniç, »zlate odtiske pu‰ãajo tvoje noge za seboj, iz tvojih oãi padajo biseri. A drugi zro na nas kakor sestradani volk iz ‰ume.« »Oj gospod Ïelir, toliko da ste se povrnili, pa smo dobili dobro preÏganko,« je rekel iz gruãe Slovencev bebasti in razmr‰eni Trdoglav. Pomolil je Vilarju skodelo pod nos, da poduha. »Prej so nam jo kuhali iz mrãesnih pra‰kov,« je nekdo pristavil. »âlovek ne Ïivi samo od preÏganke; so ‰e drugi oblizki, katerih je deleÏen po‰tenjak,« je rekel Vilar, ‰iroko se smehljajoã v zbor, kakor bi se bil od nogdo glave navlekel sla‰ãic. Zazdelo se mu je primerno, da precej danes pove drvarjem, da z odpravo znamk ne bo niã, ker bal se je, da bi mu jih pri prihodnjem izplaãevanju ne metali pred noge. »Bratci,« je reket in njegove oãi so pro631 GOSPODIN FRANJO BESeDA sile prizanesbe — »bratci, znamk noãejo odpraviti. Treba torej potrpeti in jih sprejemati. Ko bi nas re‰ili znamk, zvi‰ali bi nam ceno Ïivil za deset odstotkov.« »Kdo?« je zarohnel nekdo v ozadju tako moãno, da je odmevalo od skale. »Ako nam odpro ena vrata, zapro nam precej druga,« je kliknil Batiniç na ves glas in dvignil desnico. »Kdo bi zvi‰al?« se je iznova zasli‰al gromki glas iz ozadja. »Nu,« je odgovoril Vilar, izku‰ajoã pogledati preko krdela, »na‰ liferant Samojlo bi nam zvi‰al dogovorno z deÏelno vlado. Tak‰ne znamke niso samo pri nas, obiãajne so po vsem Ogrskem.« »Bosna ni plaãevala haraãa sultanu in ne bo ga ogrskim Ïidom.« Vilarja je pogrelo, njegovo lice se je zresnilo. »Kdo govori tam v zadnji tolpi?« je vpra‰al. âez hip je velel: »Naj stopi naprej!« V gruãah so se razmaknili ter naredili gaz. In stopil je predenj visok ãlovek z moãno in ãedno brado, vzboãenih prsi ter smelega pogleda. Njegova obleka je bila delavna, toda snaÏna in samo na enem mestu zakrpana. Na glavi mu je ãepel neoguljen fes, kakr‰nega ni bilo videti delavni dan pri nobenem drugem drvarju. — Ta ãlovek je videl bolj‰e ãase. Gotovo je kak‰na velika nesreãa vzrok njegove nezadovoljnosti in odpor632 GOSPODIN FRANJO BESeDA nosti — je pomislil Vilar in zopet se mu je pojavil obiãajni dobrotljivi in prizanesljivi smehljaj na obliãju. »Tebe ‰e nisem videl, brate! Ti si novinec tukaj. Kako se imenuje‰?« je vpra‰al. »Lazar Tunguz,« je trdo odgovoril moÏak ter snel fes z glave. »âital sem tvoje ime v listinah. Si li Bo‰njak?« »Ne. Hercegovec.« Vilar je osupnil ob tem odloãnem glasu. Ugajal mu je samozavestni in juna‰ki nastop ãloveka niÏjega poklica, doãim mu ni ugajalo po ceni kupljeno in obilo poplaãano juna‰tvo oblastnikov. »Dobro, brate! âuje‰, ti buta‰ z glavo ob skalo, ako hoãe‰ tukaj kaj prenarediti. Pusti to delo meni, ki mi leÏi delavãeva blagodat tako zelo na srcu kakor lastna. ·e bolj, ker vidim, da je delavec prikovan, a jaz sem vsaj svoboden, kolikor je ãloveku mogoãe.« »U-u-u — gospodine Franjo, dobro moje!« je zavzdihnil Trkulja ter se zopet sklonil k Vilarjevi roki. »Oprosti, gospod inÏenir, mojo smelo besedo!« je povzel hrust in se prikupljivo nasmehnil. Vilarja je presenetil njegov prepriãevalni glas in pa pravilno izgovarjanje besed. »Tu se nam vedno nekaj obeta, vedno imajo tujci lepe besede na jeziku, toda izpolnitev ne pride nikdar. Va‰ general Jusuf beg Filipoviç nam je v proklamaciji obetal, kako bodo skrbeli za ‰ole in kako se bo pri 633 GOSPODIN FRANJO BESeDA nas v kratkem vse predrugaãilo in obrnilo na bolje. A sedaj vidimo, da zatira vlada ‰ole in ustanavlja oroÏni‰ke postaje. Zgodilo se je v Piliçu, da sta brat in sestra ustanovila ‰olo za pravoslavno deco, pa va‰a gospoda je to ‰olo razgnala in poslala tja oroÏnike. In tako se godi po vsej Bosni in Hercegovini. Istino govori na‰ pregovor: U tudjinca vjera na koljenu, vjeru daje, a misli drugãije.« Vilar je odprtih ust poslu‰al Tunguza, ki je toÏil in sodil. In vpra‰al ga je: »âuje‰, prijatelj, ali si pri‰el sem drva sekat ali kaj? Mi govorimo o preÏganki in znamkah, a ti priãne‰ o vsem drugem.« Tunguz je zavrtel fes in se lahno priklonil. »Oprosti, gospod inÏenir! Trda je zemlja in nebo je visoko: kam naj beÏimo pred nasiljem? I drvar ãuti du‰o in udarce, ki padajo na njegovo koÏo. Ne smatraj nas za topo klado! Na‰e oãi so odprte.« »To je prav, to uvaÏujem. Nihãe naj ne pritiska delavca ob zid. A sedaj ni ãasa obravnavati o tem.« »A kdaj bo ãas?« je porogljivo kliknil iz prednje gruãe srednjevelik drvar moãne podstave in temne ciganske polti. Îe prej ga je zapazil Vilar, kako je pri Tunguzovih besedah grozeãe ‰vigal s ãrnimi, leskeãimi oãmi. »Tudi ti si novinec tukaj. Kako se zove‰?« je vpra‰al. »Mehmed KonjhodÏiç.« 634 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Ako si pri‰el na Konj-planino delat, onda sekaj, in vse drugo ti bo pridano,« je rekel Vilar ter dal z roko znamenje, naj se drvarji odpravijo na delo. Postal je poleg kuharja ter gledal za zavaljenim in juna‰kim Tunguzom ; vsega je premeril: od biãjega vratu pa doli do debelih meã. Je li mogoãe, da se rodi tak‰no bitje v na‰i iznemogli dobi? V Herkulovih ãasih bi bil morda navaden, danes je ãudo. In kako je zavpil? ·tiritisoã let staro mumijo bi probudil v Ïivljenje. RazdraÏeno in razburljivo je govoril in samo sovra‰tvo mu je kipelo iz kljubovalnih oãi. Ta po postavi ‰e nadkriljuje kaludjera, po agilnosti jezika ga pa tudi doseza. Tako je pomislil inÏenir. Stopil je v kolibo, da se pokaÏe Gajerju. Oziral se je krog sebe. Pri durih je opazil stojalo, na katerem je stalo pet pu‰k; poleg je leÏal zaboj s patronami. Po slamnatih leÏi‰ãih so bili razprostrti debeli koci. Pu‰k in kocev poleti ni bilo. V kotu se je pri svoji postelji napravljal Gajer. Vilar mu je Ïelel dobro jutro in paznik se je mahoma vzravnal v voja‰ki postoj; ãez hip je nadaljeval svoje delo. »Novosti vidim tukaj, ki se mi zde praktiãne,« je govoril do‰lec ter sedel na kraj postelje. »S pu‰kami se bomo branili hajdukov, ako bo treba.« »Mogoãe je tudi, da bomo streljali na delavce,« je ravnodu‰no odgovoril paznik. »Res so razburjeni in nezadovoljni. Sploh se je bati izgredov. Povsod se priliva olje v ogenj, zlost v razgrete 635 GOSPODIN FRANJO BESeDA duhove. Prenapeta struna le rada poãi. 4. novembra je bil razgla‰en novi zakon za zasedene deÏele, splo‰na voja‰ka dolÏnost. To je bilo prav tisti dan, ko je bil otvorjen in blagoslovljen novi most ãez Jalo. Zdaj ta naredba ‰e ni povsod znana, a kamor pride, povsod razÏge zakrknjena srca. Prav je, da nam je dala oblast vsaj nekaj oroÏja, nadejam se pa, da ga ne namerimo ne na hajduke ne na tesaãe. To bi bilo grozno, pri na‰em mirnem poslu prelivati kri.« Obmolknil je in ãakal, da mu paznik odgovori kaj. Pa ta ni dal besede od sebe: z nepritajeno jezo je vlekel ‰kornje nase in se vedel, kakor bi bil sam v kolibi. Vilar je nadaljeval: »Sli‰al sem, da so se javili za moje odsotnosti agitatorji in ogleduhi tukaj, celo hajduki so posetili Medvedji Dol. Treba nam bo ravnati z vso opreznostjo. âimdalje veãja odgovornost leze na nas. Kaj mislite, Gajer, o tem Tunguzu? Ali se vam ne zdi sumljiv ãlovek? Ste li sli‰ali, kako agitatorski drzno je govoril?« »Nisem.« »Saj ste odprli okno.« »Nisem poslu‰al.« »To mora biti hujskaã prve vrste. Kako je mogel na‰ gospod gozdar sprejeti tega smelega podpihovalca v sluÏbo, tega ne umejem.« »Agitatorstva nima nihãe napisanega na svojem ãelu ali na svoji obleki. Vsak delodajalec se lahko zmoti pri 636 GOSPODIN FRANJO BESeDA izboru svojih delavcev. Tudi vi, gospod inÏenir, bi ga bili sprejeli.« »Ali pa ne. Pogledal bi bil v njegove hajdu‰ke oãi — ne — ne bil bi ga sprejel. Sploh nima niã drvarskega na sebi. Kretnje, jezik, postava: vse kaÏe, da je lahko ãetovodja iz prej‰nje vsta‰ke dobe. Ali niste tudi vi prepriãan, da ni pri‰el sem zaradi borne tesarske plaãe, ampak da ga je poslala neka tajna sila, ki skrbi za to, da se izrabi vsaka nepravilnost in krivica za agitatorske namene? In tak‰nih krivic se zgodi na na‰i strani veã, preveã. Proti njim sam delujem, a agitatorstvp obsojam, ker domaãim ljudem ne koristi, paã pa onim tujcem, ki jedva ãakajo nemirov, da si na lahek nacin pridobe priznanja in odlikovanja. Kako spretno je porabil Lazar Tunguz sluãaj pili‰ke ‰ole za ‰untarske svrhe! Ali niste Ïe prej kaj podobnega opazili pri njem?« »Ne nastavljam u‰es drvarskim marnjam. Moja naloga je, paziti na delo, da se neprestano in pravilno seka, Ïaga in te‰e,« je odgovoril Gajer. Mirno je zrl v zrcalo ter si z glavnikom ãesal lase in brado. Vilarja je njegov mir razburil. — Glej hinavca, kako se dela nevednega! A jaz vem, da je pustil Bierkopf Tunguza zato v sluÏbi, da mi dela neprilike. Poizkusiti me hoãe, kako se povedem pred agitatorjem. Nadeja se, da zaãnem z njim, kakor sem z Jovico, prijateljske odno‰aje, da se potegnem zanj, potem Ïrtvuje mene in Tun637 GOSPODIN FRANJO BESeDA guza. Na ta naãin me hoãe izriniti iz sluÏbe, da bi lahko zopet sam ribaril v kalni vodi. Tako je pomislil Vilar in mirno je vpra‰al: »V kak‰nem spominu Ïivi pri delavcih Jovica?« Paznik je pomajal z glavo, ãe‰: Vpra‰al bi jih bil! — in ravnodu‰no je odgovoril: »Ne vem.« »Ta ãlovek je dosti pretrpel in zopet trpi po nedolÏnem. Zavzel sem se zanj pred sodi‰ãem, pa se mi ni obneslo. Kaludjer je ves drugaãen ãlovek nego ta agitator. Z obliãja se bere Jovici njegova visoka misel, a Tunguz prav po hajdu‰ko bliska z oãmi. Prosim, pazite nanj, da ne bo sitnosti radi njega. Rad bi v miru in v slogi z vsemi preÏivel to zimo.« »Gospod inÏenir, tega vendar ne morem storiti, da bi noã in dan stal poleg njega in poslu‰al, kaj govori. Kdor hoãe imeti mir, naj bo nem in gluh. To bi imel mnogo posla, ko bi moral zlesti vsakemu v njegovo misel.« »To ni mogoãe,« je rekel Vilar. »Vohunov jn ovaduhov pa tudi ne maram imeti v na‰em taboru. ·e Bog, da smo se iznebili Atifa Sarajlije! Z velikim zloãinom je od‰el in ni ga bilo sram. Tak‰ni propalici pljuni v obraz in mislil bo, da gre deÏ.« Stopil je iz kota in ‰el proti vratom. »Dobro misel je imel na‰ gospod gozdar, da je preskrbel delavcem te zimske koãe. Koliko treba plaãati od njih za obrabo voja‰kemu oskrbovali‰ãu?« 638 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Od vsakega komada novãiã na dan. Pravijo pa, da ne marajo plaãati.« »Toliko vsak lahko utrpi. Jim vsaj ne bo treba toliko prezebati in zdaj ostanejo lahko tudi zimske noãi tu gori. Ne bo jim treba hoditi spat v dolino, kar je zamudno in utrudljivo.« Naroãil je kuharju, naj tudi zanj pripravi obed, ker ostane ves dan na planini. Potem je velel dvema drvarjema, naj gresta z njim. Dopoldne in popoldne je lazil pod Medvedjim Dolom in meril. Mestoma sta mu morala spremljevalca s sekiro izklestiti dohod v notranje gozdne dele. Kakor ãrv pod lubje, tako so se zarili v go‰ãavo. Drugi dan se je vreme zjuÏilo. DeÏevalo je dva dni, vmes je naletaval sneg. Vilar je ostal doma, ãeprav ga je zelo mikalo, da bi posetil han. 639 BESeDA GOSPODIN FRANJO 40. â ital sem v novinah, da je japonski cesar prepovedal uvoz francoskih romanov v svojo drÏavo. Bal se je, da bi ti mehkuÏni izdelki perverznega duha nemara pohuj‰ali njegov krepki narod. O previdni gospodar daljnega vztoka, ãuj mojo samoljubno pro‰njo! Morda dobi‰ kdaj ta moj roman v presojo. Naj najde milost pred Tvojim nedolÏnim veliãanstvom! Res je, da spravljamo na zapadu vse preveã ljubezenskih dogodkov na potrpeÏljivi papir, res je, da smo opisali Ïe v vseh mogoãih variacijah, kombinacijah in kompilacijah ãisto in pregre‰no ljubezen — poslednjo pa ‰e posebno, ker nas bolj zanima in je je veã — toda povej nam ti, o modri in dalekovidni mikado, s ãim pa naj bogatimo svoje siroma‰no slovstvo, ako ne z obãutkom, ki naj globlje sega v na‰e Ïivljenske razmere? Prisegam ti pri Ïarkih vzhajajoãega solnca, da bi raj‰i nego po srãnih tajnah zaljubljenih ljudi brbal s smelim peresom po zavoÏenih napravah javnega Ïivljenja, ko bi se smelo pri nas vse natisniti. Ko se je nebo izvedrilo, se je napotil Vilar ob Oskovi v svoj han. V srcu mu je zagorel ogenj koprnenja, zdelo se mu je, da ga neso peroti. Treznost, v katero se je 640 GOSPODIN FRANJO BESeDA silil skoraj tri mesece, se je umaknila opojni misli. Mu‰iç je zopet pletel ko‰aro pod pristre‰jem. Vilar ‰e je z razmehãano du‰o ozrl nanj. Odkar je poznal njegovo trpljenja polno Ïivljenje, se mu je ‰e bolj pribliÏal, ga je ‰e bolj uvaÏeval. Z dobrosrãnim nasmehom je ‰el mimo njega in jasnega obraza je stopil v veÏo, kakor bi vstopil v ljubo domaão hi‰o, toda precej se je zresnil, ko je zagledal dva oroÏnika, sedeãa na minderju ob steni. MoÏa sta, drÏeãa vsak svojo pu‰ko pred seboj, vstala, ga kot najveãjega gospoda v tistem kraju po voja‰kem naãinu pozdravila ter zopet sedla. Eden je bil dolg in suh, po madÏarskem naãinu namazanih in zasukanih brkov, po zvezdah na vratniku in po neki inteligentnosti obraza soditi je naãeloval oroÏni‰kemu oddelku; drugi, manj‰i je bil zavaljen, robatega in sirovega obliãja. Vilar je pri‰el v zadrego: ni priãakoval tukaj ljudi jeklenega srca, s kakr‰nimi je bil imel Ïe prav v tem hanu neprijetnosti. Hotel je zavrniti pod pristre‰je in tja naroãiti kavo, no tisti trenutek se je oglasil Vazko, ãepeã kraj ognja: »Hajdi v sobo, gospodine Franjo! Tja ti prinesem kavo.« Odrinil je nizke duri, ki so za‰kripale v nasajalih, in sklonjen je stopil v uboÏno izbo, kjer je ob vzhodni steni stala ilovnata peã s peãnicami, ob treh ostalih stenah pa so leÏali goli minderji. V polutemi je zagledal Danico, ki je sedela s ‰ivanjem v naroãju. Nobene besede nista izpregovorila: on je stal pred njo s svojim odkritim in jas641 GOSPODIN FRANJO BESeDA nim smehljajem, gladeã si brk, ona je zastrmela vanj, vsa zalita z rdeãico: v njiju oãeh je Ïarela vsa srãna sreãa svidenja. Par minut sta se nahajala tako iz oãi v oãi, s pogledi se dobrikajoã drug drugemu. Vsa izpremenjena se mu je zdela: odkar je ni videl, je vzcvela za leto dni: v njenem pogledu ni veã prej‰nje pla‰ljivosti, na njenem obrazu ni veã prej‰nje nezrelosti. »Zdravstvuj, Danica!« je tiho izpregovoril ter stopil bliÏe k njej. Prestra‰ila se je njegove besede in plaho je pogledala na duri. Razumel je, da izvira njena bojeãnost iz strahu pred oroÏniki. Zopet se je zresnil in nelepa misel ga je izpreletela. Tiho je sedel na minder na njeno stran. Hotela je nadaljevati ‰ivanje, toda roka se ji je uprla, prsti so zastali. Dvignil je desnico in s prsti ji je pobrodil nad tilnikom po njenih mehkih laseh. Sam ni vedel, kaj dela v prijetni razdraÏenosti. Roka mu je zastala na njenem tilniku, toplo in tesno ga objemajoã. In na lahno je vlekla deklico k sebi. Polastila se ga je vsa strast ãlove‰ke ljubezni. Danica je nagnila glavo nad ‰ivanje in njena roka je mehaniãno prijela za sukanec, kakor bi se hotela zanj drÏati v navalu najveãje slasti. Nagnil se je k njej, da bi ji pogledal naravnost v oãi. Pa le en kotiãek njenega pogleda je ujel in tam se je zbirala vlaÏnost in se zgo‰ãala v kapljo. Ta solza ga je ohladila. Zasmilila se mu je deklica in njegova roka je veã ni vlekla k sebi. Preselila se je z vratu na njeno ramo. Tako sta sedela zamaknjena, oba pre642 GOSPODIN FRANJO BESeDA sunjena od istega meãa, dokler ju ni zdramilo ‰kripanje vrat. Vazko je prinesel kavo, pomaknil pred gospodina Franja stolãek ter postavil nanj polni findjan. »Danes je pri tebi dosti gostov, Vazko,« se je ponorãeval inÏenir, ko je spravil prekipeãe ãuvstvo v ravnoteÏje. »Dosti — kolikor v satu praznih luknjic,« je odgovoril deãek. Sklonil se je k deklici in ji po‰epetal: »Teh dveh nama je treba kakor volku pete noge.« Povrnil se je v veÏo. Vazkov pojav je povzroãil kratko premirje v ljubezenskih obãutkih in odno‰ajih. Danica se je vzravnala k ‰ivanju, Vilar si je vil svalãico. Okrenil se je tako, da je naravnost gledal nanjo. In pomislil je: Za kolikor se je pogreznil handÏija Pero za moje odsotnosti v zemljo, za toliko je vzrastla iz nje ta moja krasna handÏijica. Popje se je razvilo v neÏno roÏo. Velik siromak je oni, ki plete zunaj ko‰aro; ni veã pomoãi za njegov prsteni obraz in za usahle oãi, a moji Danici pomorem zlati grad, ki si ga stavi v oblake, ji zgradim. Osladil si je usta s poÏirkom kave. Druge misli so mu ‰inilte v glavo, nelepe in teÏke. Spomnil se je besed, ki mu jih je pred tremi dnevi govoril Vazko, da Danica veã ne hodi v han, ker volk uje samotno kozo. Ali se niso nana‰ale na oroÏnika, ki sedita v veÏi? Kaj i‰ãeta tukaj? Ali hodita za Danico? To bi sicer ne bilo kaj nenavadnega, a ãudno je vendar in se 643 GOSPODIN FRANJO BESeDA ne spodobi, da bi oroÏniki zalezovali inÏenirjevo ljubo … Ta misel ga je piãila, njegova samoljubnost se je probudila, njegov ponos se je uprl. OroÏniki ne smejo dvigniti svojega pogleda k oni, katero si je on izbral za vse Ïivljenje. Odbacil je konec dogorele svalãice in ‰e bliÏe se je nagnil k deklici. Prijel jo je za roko in ‰epetaje je izpregovoril, zroã v njen Ïivo ordeli obraz, ki ga je pridvignil z drugo roko: »Danica, kaj i‰ãeta oroÏnika tukaj?« »Ne vem,« je tiho odgovorila. »Ali prideta vsak dan?« »Pred desetimi dnevi sta ‰la za mano. Danes sta mi bila zopet za petami.« Vilar se je razburil ter spustil njeno roko. Spomnil se je, da je omenil Vazko oni dan, da Danica deset dni veã ne hodi v han. Torej lazijo oroÏniki za njo, odkar so pri‰li v Piliç. ,Ti nesramni ljudje si vse upajo. Niã jim ni sveto, ãeprav morajo ‰ãititi zakone. Njih glavar sam je najostudnej‰i zakonolomec, niãemnik, nasilnik, ãlovek, ki ne sme dati juna‰kega zado‰ãenja.’ Obrnil se je k deklici in glasno je rekel: »Le naj se te kdo dotakne, Danica, zvedel bo, kdo te brani.« »Braniti se znam sama,« je odgovorila, mirno zroã v njegove oãi. âez hip se je okrenila in pritegnila svoj delavni gunjiã, ki je leÏal za njenim hrbtom. Razgrnila ga je na svojem naroãju. Na gunjiãevo podvlako je bil pri‰it 644 GOSPODIN FRANJO BESeDA dolg in ozek Ïep, iz katerega je ‰trlel roãaj, okovan s srebrom. Vilar je ostrmel. »Kaj ima‰ tu notri?« »KinÏal,« je za‰epetala. Potegnil je oroÏje iz Ïepa, izvadil iz pol usnjene, pol Ïelezne noÏnice na obeh straneh bru‰eno bodalo, ki se je zabliskalo v polutemi. »Krasno delo, lepo bodalo,« se je tihoma ãudil. »Kdo ti je to dal?« »Jovica.« Ob tem imenu je potopila glavo. Brat ji je dal kinÏal tisti dan, ko je ‰el v jeão, dal zato, da brani, kar ji mora biti najdraÏje, pred vsakim zalezovalcem, ãe treba tudi pred gospodinom Franjem. Tako jo je pouãil. Skrila je kinÏal v duplo v gozdu. Pred gospodinom Franjem se je ãutila brez sile in brez lastne volje, njemu bi Ïrtvovala vse, tudi zveliãanje svoje du‰e, z njim bi ‰la v pekel ali v nebesa; zanj ni potrebovala oroÏja. ·e le ko so se nastanili oroÏniki v Piliçu in jo zaãeli zasledovati, je vzela kinÏal k sebi. Takrat jo je navdala velika pogumnost, zavrela je njena hercegovska kri pri misli, da se bo branila za gospodina Franja. — Ljudstvu jemljejo oroÏje, obenem mu ga stiskajo v roke, da brani ãistost svojih Ïensk, je pomislil Vilar, izku‰ajoã ostrino. »Odslej ne potrebuje‰ oroÏja, Danica,« je govoril z nepritajenim, polnim glasom, spravljajoã bodalo nazaj v gunjiã. »Tvojo obrambo prevzamem jaz. Toliko je v meni juna‰ke krvi, da bi te branil tudi z oroÏ645 GOSPODIN FRANJO BESeDA jem, pa tega ne bo treba. S svojim usmiljenjem sem te ogrnil in moj razum te bo ‰ãitil.« Segel je po findjanu, ga prinesel k ustom in odpil. Potem je privil desnico krog njenega pasu, levico je poloÏil na njeno koleno, obraz je pritisnil k njenemu u‰esu in tiho je govoril: »Mislil sem Ïe o tem, da bi te spravil proã od tod, kjer je vse polno nadleÏnih in razvratnih ljudi, katerih te ne ubrani tvoj kinÏal. Tvoj najbolj‰i varuh je zaprt, Pero je star, brezsilen, ves zlomljen, Vazko ti v nevarnosti ne more pomagati, dasi je zrel in prekanjen deãek, tudi jaz ne morem sedeti vedno poleg tebe. Lahko je mogoãe, da nastopijo za Bosno zopet nemirni in viharni ãasi, ko bodo pu‰ke pokale izza vsakega drevesa. Kdo te bo ãuval razuzdanih ljudi? Kakor bi rad, da ostane‰ tukaj, kjer se vidiva lahko vsak dan, tako tudi Ïelim, da gre‰ ãez zimo v varstvo kak‰ne po‰tene rodbine. Pozimi bi pri‰el pogosto pogledat k tebi. Kadar se pa spomladi iznova ogreje svet, takrat pridem po tebe in te popeljem v varnej‰e kraje, kjer bom deloval z veãjim uspehom v svojem poklicu.« Gledala je nanj kakor otrok na mater, ko mu reÏe kruha, sprejemala je njegove besede, kakor vsesava zarana cvetna ãa‰ica, napiv‰i se rosne vlage, solnãno gorkoto. V globoko usmiljenost se je potopilo njegovo srce, v globoko hvaleÏnost njeno, in oba sta ãutila, da praznujeta zmagoslavje ljubezni. 646 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Ali bi ne hotela ãez zimo k Bajiçevim?« je vpra‰al. »Stara gospa je zelo dobra Ïenska in rada te ima.« »O, ne morem, gospodine Franjo, zaradi Katice ne pojdem. Ona i tebe sovraÏi zaradi mene — kako bi tam prestala?« ,Vse je spoznala njena bistra pamet,’ je pomislil. ,Katica me sovraÏi, ker sem pust in odljuden ãlovek, sovraÏim njeno druÏbo in sem se je ogibal kakor nalezljive bolezni. Preveã sem se zadel ob njeno samoljubnost, ker nisem hotel stopiti v krog njenih ãastilcev.’ Tedaj je zasli‰al iz veÏe hru‰ã ljudi, ki vstajajo in roÏljajo z oroÏjem. OroÏnika sta se napravila za odhod. Plaãala sta. Potem je eden potrkal na duri. Danica se je prepla‰eno odmaknila za pol metra od Vilarja ter zaãela ‰ivati. OroÏnika sta se, noseã pu‰ke v roki, sklonjena privalila v izbo ter se voja‰ki postavila pred inÏenirja, ki je vstal. »Oprostite, gospod inÏenir, da v imenu zakona prei‰ãeva izbo, ni li tu skritega oroÏja,« je rekel starej‰i oroÏnik. »Tukaj? Îe zopet?« se je zaãudil Vilar, sileã se v dobrovoljen nasmeh. »Prosim, prosim.« OroÏnika sta si obesila pu‰ki na rami. Pobrskala sta v kot za peã, kjer je leÏala neka ‰ara: cunje in nekaj stare obleke, potem sta, ker ni bilo prav nobenega drugega pohi‰tva v izbi, zaãela dvigati minderje, ni li pod njimi 647 GOSPODIN FRANJO BESeDA skrita kak‰na sumljiva stvar. Danica je vstala in stopila k Vilarju sredi izbe, kjer je bilo ba‰ toliko prostora, da so se mogle kretati ‰tiri osebe, ogibajoã se druga drugi. Pod klopmi nista preiskovalca mimo prahu in smeti na‰la niãesar. Predno sta dvignila tretjo klop, je prijel starej‰i oroÏnik za gunjiã, ki ga je bila prepla‰ena in zmedena Danica pozabila vzeti k sebi. NeÏno ga je hotel poloÏiti na tla, no zdajci je oãutil nekaj trdega v njem. Pretipal ga je, obrnil in njegov pogled je zadel ob dragoceni kinÏal. Potegnil ga je iz Ïepa. »A-a-a …« je zamomljal ter spaãil obraz od same zadovoljnosti, da ni iskal zastonj. Izvadil je bodalo iz noÏnice. »Glej sem,« je rekel tovari‰u, ki je bil tretjo klop zopet poveznil na tla, »tak‰nih bodal smo dobili mnogo ob ãrnogorski meji; v ârni Gori jih menda izdelujejo na debelo in od tam pridejo na na‰o stran. Zadosti ima, kdor ga dobi pod koÏo. Devojka, ali je ta kinÏal tvoj?« je precej mehko vpra‰al, obrniv‰i se k deklici. »Moj,« je odloãno proiznesla Danica in iskra sovra‰tva se je zasvetila v njenih oãeh. OroÏnik je izvadil zapisnico izza bluze. »Le nikar se ne razburjaj! Vse povej lepo po vrsti! Nisi ti prva ne poslednja, pri kateri se je na‰lo oroÏje. Kako se imenuje‰?« »Danica Milo‰eviçeva je njeno ime,« je odgovoril Vilar, ki je osupel stal kraj deklice. »Za telesno varnost nosi bodalo s seboj.« 648 GOSPODIN FRANJO BESeDA »M-da — oprostite, gospod inÏenir, ako sem vas neljubo motil.« OroÏnik je podal bodalo svojemu tovari‰u, potem je nekaj zapisal v svojo zapisnico. Dvigniv‰i obrvi, je, dromljajoã s svinãnikom po zapisnici, govoril Vilarju: »Za telesno varnost Bo‰njakov skrbi na‰a vlada. Bo‰njak naj v miru boÏjem obdeluje svojo zemljo, vse drugo je na‰a skrb. Po zakonu ne sme nositi oroÏja. Tisti ãasi so minili, ko je nosil za pasom cel arzenal. Zdaj sme imeti kveãjemu noÏiã, da si odreÏe kruha, ali popotno palico, vse drugo mu je prepovedano.« »Tak‰en kinÏal je v Ïenskih rokah paã nedolÏno oroÏje, igraãa,« je rekel Vilar. In zopet je izobrazil prijazen nasmeh, da bi ublaÏil sluÏbeno strogost. »Zadosti ima, kdor ga dobi pod koÏo,« je izpregovoril mlaj‰i oroÏnik, ki si je vtaknil kinÏal za pas. »Igraãa ni. Bosenskim Ïenskam se ne smejo pustiti tak‰ne igraãe,« je menil starej‰i oroÏnik, in mlaj‰i, ki mu je v vsem prilagal ter ponavljal njegove misli in besede, je pripomnil: »Kak‰na igraãa! Ni prva, ne poslednja Bo‰njakinja, ki je sposobna, oklati na‰ega ãloveka s tak‰no igraão.« »Stvar je tudi v tem oziru sumljiva, ker je bilo v tem hanu Ïe poprej zaplenjeno oroÏje,« je nadaljeval starej‰i, bezajoã s svinãnikom po dolenji ustnici, pod katero se je bila razrastla tanka brada. Za hip se je zagledal v ono, kar je bil zabeleÏil v zapisnico. »Torej, Danica 649 GOSPODIN FRANJO BESeDA Milo‰eviçeva, si li ti sestra onega Milo‰eviça, ki sedi v Tuzli v preiskovalnem zaporu?« je vpra‰al, zbirajoã misli za natanãno preiskavo. Tedaj se je oglasil za durmi Vazko, ki se je bil tihoma priplazil iz veÏe: »Sestra je Jovice Milo‰eviça, ki ga imate po nedolÏnem zaprtega v Tuzli. âas je Ïe, gospodje zaptije, da izpustite Jovico in obesite Atifa Sarajlijo. A kinÏal, ki ste ga zaplenili, je prinesel Jovica iz svobodne ârne Gore, kjer mu ga je podaril sam ãrnogorski knez za juna‰tvo v bojih s Turki. Vsak hercegovski junak, ki je pribeÏal v ârno Goro, je dobil handÏar ali kinÏal, jatagan ali samopal. Za spomin je delil ãestiti knez oroÏje in ne za boj proti ·vabom. Zato dajte kinÏal nazaj, ako se noãete zameriti svojemu ãestitemu carju, ki je prijatelj ãrnogorskega gospodarja.« Deãek si je to povest v naglici na lepem izmislil, zato pa tudi ni zalegla bogvekaj. »Kaj se blede temu smrkavcu?« je vpra‰al starej‰i oroÏnik, ki, zatopljen v svojo zabeleÏbo, ni dobro razumel deãka. »Molãi, u‰ivec! Hajdi k vragu, mrhojedec!« je rohnel mlaj‰i ter dregnil predrzneÏa s pu‰kinim kopitom v bok. »Kdo pa tebe kaj vpra‰a? Odnesi te vrag, kakor jastreb krastaão!« je zagodrnjal starej‰i in pisal. Vazko se je zazrl v njegov visoki obraz in smelo je govoril: »Gospodar, ne i‰ãi vraga, da ga ne najde‰. Lazi‰ za 650 GOSPODIN FRANJO BESeDA Danico kakor volk za ovco, pa vedi, da ti jo ubranimo tudi brez kinÏalov in handÏarjev. Gleda‰ nanjo kakor beg na peãenko na veãer dolgega posta ramazana, a gospodin Franjo ji bo zanesljiv za‰ãitnik, kakor je zanesljiva pu‰ka. Le zaradi tebe se je oboroÏila s kinÏalom in v strahu pred teboj se je deset dni drÏala kume Drljaãke. Napi‰i to! Navil si si brke kakor vol rogove, a bodel nas ne bo‰ z njimi. Nu, Danica, povej nasilniku, da mu tudi brez kinÏala ne bo‰ po godu. Naj si ga vzame in moje besede naj si zapi‰e za u‰esa!« Danica se je nasmejala deãku, no njen usmev je bil teÏak in bolesten. Stra‰na ji je bila misel, da mora k sodi‰ãu, kakor pred tremi meseci Pero in Jovica. Sli‰ala je Ïe, da so ·vabi tudi Ïenske tirali v zapor, ako so na‰li pri njih oroÏje. Groza jo je ob‰la. »Nu, kaj se drÏi‰ kakor lesena Jevrosima majka? Govori mu odloãno in brez strahu!« jo je pokregal Vazko. Nagnila je glavo na Vilarjevo roko. Njene prsi so teÏko dihale. Z vzdihi in solzami si je olaj‰ala pekoão bol. Ni mogla izpregovoriti besede. OroÏnik je zaãel zopet bezati v ustnice in buliti oãi v papir, da bi izpriãal napetost svojih misli in obenem pokazal, da ni sli‰al Vazkovih oãitanj, ker ta so mu bila tu pred inÏenirjem skrajno neprijetna in so prerezko osvetljevala njegovo vedenje napram deklici. ObÏaloval je vsak korak, ki ga je napravil zaradi nje, vso pohlepno 651 GOSPODIN FRANJO BESeDA pozornost, ki jo je posvetil njej. Kako se je le mogel izpozabiti on, ãigar usposobljenost in strogost so njegovi predstojniki ustno in pismeno tako moãno hvalili! Îelel je stvar poravnati tako, da ne bo ‰kodila njemu, da nihãe ne bo mogel smatrati njegove ovadbe za nizkotno ma‰ãevalnost. Vilar ga je opazoval in je uganil, da se nahaja v ‰kripcih. Naznaniti mora zadevo, a vsekakor mora v ovadbi izpustiti deãkovo priãevanje, da se je deklica zaradi oroÏnika oboroÏila s kinÏalom. In mirno je rekel, obrnjen k starej‰emu oroÏniku : »Va‰a sluÏba je teÏavna, odgovorni ste tu in tam. Na vsak va‰ korak pazijo. Toda to vam reãem, da sem odslej jaz za‰ãitnik te deklice, ker drugega nima. Vzeli ste ji bodalo, a jaz ji dam svoj revolver, da se brani pohotnih zalaznikov, kadar mene ne bo v bliÏini.« »I meni da‰ samopal, gospodine Franjo!« je kliknil Vazko. Vilar mu je z roko in s pogledom dal znak, naj molãi. Potem je nadaljeval: »Ako mislite, da vam veleva va‰a dolÏnost in odgovornost tako, onda odvedite deklico v mesto. Ta hip pojdem za njo, da posredujem pri generalu in pri sodi‰ãu zanjo.« Zopet ga je prekinil neugnani Vazko s smelim vzklikom: »Evo vam, zaptije, moje roke, i mene zveÏite in priklenite k Danici, pa me tirajte v one proklete temni652 GOSPODIN FRANJO BESeDA ce, kamor ste vrgli pobratima Jovico, ki se je pobratil s svojimi uãenci, preden ste ga izgnali iz ‰ole. Za njim grem bos po ostrem kamenju, gologlav po Ïarkem solncu, Ïejen kraj hladne vode, laãen kraj belega kruha —« »Ne budali, mrhobrbec, govnaã garjavi! Krastaãa gnusna — kdo pa tebe vpra‰uje?« je vzbesnel mlaj‰i oroÏnik ter pahnil deãka v veÏo. »Ne maram vklepati bosenskih dam v Ïelezje in jih spremljati v Tuzlo,« je govoril starej‰i mirno in v zadregi, ki jo je izku‰al prikriti z nasme‰ljivostjo. »Pod va‰o za‰ãito, gospod inÏenir, je ta dama varna in bo gotovo pri rokah, ako jo pozove sodnik.« Vilar je z nemim naklonom pritrdil, oni pa je vtaknil zapisnico za bluzo in opraviãujoã svojo strogost, je pristavil: »Sami poznate mojo odgovornost, ki je tem veãja, ker imajo ljudje v tem kraju ‰e mnogo prikritega oroÏja. Tu vladajo strogi zakoni, ki mi velevajo, neomajljivo se ravnati po njih brez ozirov na desno ali na levo. To ljudstvo more odgojiti in privaditi reda samo oroÏnik, ki momlja in mrmra liki medved, kamorkoli pride. In tudi v tem je ubogi oroÏnik podoben medvedu, da ga drÏe na vrvici in mora vestno delati to, kar hoãejo drugi.« »TeÏaven je va‰ posel, vem —« »Îal, da mi je le malokdaj mogoãe zatisniti pravici eno oko, kar storim danes —« 653 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Dobro, dobro,« je pohitel Vilar, srãno Ïeleã, da bi se iznebil nadleÏnega ãloveka. Ko sta se oroÏnika zmotala skozi duri, je obrisal Vilar Danici solze, jo posadil na klop in sedel kraj nje. Neznosno in ostudno se mu je zdelo to, kar je pravkar doÏivel. Tisto zoprno stikanje po oroÏju ne more pomiriti ljudstva in ga spraviti z nemilo usodo. Tako je premi‰ljeval, drÏeã Daniãino roko. Njeno oko, poprej solzorosno in motno, je Ïarko zasijalo vanj, igrajoã v ljubezni in hvaleÏnosti. »Kakor hudourni oblak sta padla na naju, ki nisva prav niãesar zakrivila. To je pusto tukaj, to je grozno,« je na glas ponovil svoje misli. »Povesila sta brke kakor handÏija, kadar nima gostov, in sta ‰la,« je rekel vstopiv‰i Vazko. Zareã v lice, se je smehljal, ker moãno mu je ugajalo, da se je gospodin Franjo tako mo‰ko potegnil za Danico. Minila je vsa nezaupnost, ki se mu je bila nabrala zadnje tedne, ko je priãakoval, da gospodin Franjo gotovo re‰i njegovega pobratima Jovico iz jeãe, pa ga ni, ko je toliko razmi‰ljal o razmerju Danice do tega ‰vabskega gospodina, ki je bil mnogo obetal, pa ga toliko ãasa od nikoder ni bilo. Deãku se ‰e niso razbistrili nazori o stvareh in o ljudeh; ‰e vedno je plaval v nekih ãudovitih in prenapetih mislih, ki jih je ãrpal iz narodnih pesmi; sanjaril je o silnih junakih, vr‰eãih prava ãuda hrabrosti in bistroumnosti: 654 GOSPODIN FRANJO BESeDA naj jahajo v sijajnem spremstvu, obloÏeni z bogatimi darovi preko planine daleã kam po nevesto, naj nalete kjer si bodi na ljute du‰mane in troglave zmaje, naj vzdihujejo v stra‰nih jeãah — vedno se nahajajo v smrtni nevarnosti, iz katere jih konãno re‰i njih juna‰tvo in zvijaãa ali pa pomoã posestrime vile. Iz teh pesmi si je ustvarjal svet svojih misli in svoje pojme o nerazru‰ljivem prijateljstvu, o poÏrtvovalnosti in zvesti ljubezni. Pomaknil je stolãek zopet pred Vilarja in postavil nanj findjan. Potem je zloÏil roki za hrbtom in rekel: »Je li, gospodine Franjo, da sedaj ni veã tak‰nih temnic, o kakr‰nih se poje v starih pesmih, da so bile vsekane v skalo, jetnik je stal do kolena v vodi ali v trnju, iz skale so molele gobce ‰arovite kaãe, v kotu je ãepel ljut zmaj?« Vilar se mu je hladno posmejal. »Stare pesmi pretiravajo. Mogoãe, da je bila kdaj tak‰na strahovita jeãa, toda brez zmaja.« »Pero je pravil, da se mu je v jeãi najhuj‰e zazdelo to, ker ni dobil duhana, ni videl planin in mu je med koleni roÏljalo Ïelezje. Dolgoãasje ga je vsega potrlo. Bog ve, kako se godi Jovici! Ga li straÏi mnogo zaptij in askerov?« »Gotovo«, je suho odgovoril inÏenir. Okrenil se je k deklici. »Ali naj mirno gledam te nesramnosti? Tega veãnega nadzorovanja ne prenesem. PoniÏevalno in sramotno je, toda priznati moram, da sem proti oroÏnikom 655 GOSPODIN FRANJO BESeDA brez moãi. Sedaj te pokliãejo nemara pred sodi‰ãe. S teboj pojdem kot radovoljna priãa.« »I jaz pojdem, sestra mi je po Bogu,« je rekel Vazko. »In kakor sem poprej rekel: odtod mora‰ proã. Bajiçeva mati te bo ‰ãitila kakor svojo hãer, in Bajiç sam ti bo po‰ten varuh. Katiãine sitnosti ti ne morejo ‰kodovati.« »H Katici ne pojdem, ne morem,« je zaihtela deklica. »Kaj, gospodine Franjo, ti hoãe‰ vzeti Danico proã od tod?« je vpra‰al osupli Vazko. »Vsaj ãez zimo mora odtod, ali pa do bratovega povratka. Lahko se zgodi, da se prav kmalu z Jovico povrne sem. Dragi mi Vazko, ne boj se zanjo, ti je ne more‰ ãuvati. Zato mora v mesto k dobrim in zanesljivim ljudem.« »Ti jo hoãe‰ odvesti kakor Luka Luco?« »S tvojim dovoljenjem skoraj prav tako,« je odgovoril Vilar blagovdano izzivajoã deãka in izku‰ajoã njegovo vdanost. »Sprejela je od tebe jabolko, sedaj je tvoja,« je rekel Vazko in dvignil rami, ãe‰: delaj, kar hoãe‰. âez hip je pristavil: »Ako jo po‰lje‰ h Katici, jo zavede‰ v volãji brlog. Kakor volkulja na nabito pu‰ko, tako gleda Katica na Danico. V tvoji odsotnosti je bila Ïe dvakrat tukaj. Domislila si je ta divja ve‰ãa, da je dolina ob Oskovi ãudovita pokrajina, in sedaj hodi v na‰ han nadlegovat Danico. Prvikrat se je pripeljala v velikem spremstvu, 656 GOSPODIN FRANJO BESeDA kmalu potem, ko si nas bil ti zapustil; v drugiã je prijahala jeseni, in sicer tisti dan, ko so se nastanili oroÏniki v Piliçu. To pot se je nahajala v njenem spremstvu samo njena sestra in oni zaptija s hudim psom in z bikovko. Obakrat je svarila Danico zaradi tebe.« Vilar se je ãudil. »Kako te je svarila?« je vpra‰al, poloÏiv‰i Danici roko na ramo. »Rekla je, da si se povrnil preko Save v svojo domovino in te nikdar veã ne bo nazaj,« je odgovorila, skloniv‰i se k ‰ivanju. »Glej, kako se je lagala! Evo mene, ki sedim zopet v hanu ob Oskovi. Kaj ti je ‰e natvezla?« »Rekla je, da sem neumna pura, ako ti kaj verjamem. Mimogredoã si se ozrl name, zaiskril z oãesom in pljunil — je rekla.« »Gospodin Franjo odvede na svoj dom gospico iz mesta, tak‰no, ki ume odgovarjati na nem‰kem in na madÏarskem jeziku in se je izobrazila na uãenih ‰olah, a tebe ukani. Tako je razlagala o tebi,« je pridejal Vazko. »Ali si ji verjela?« Za Danico je odgovoril Vazko: »Skraja je plakala in jadikovala; dve ribi sta se na eni Ïerjavici pekli, pa druga drugi ni verjela. Ko pa je pri‰el Ante s tvojim pozdravom, se je potolaÏila in ni verjela.« »Zvita kaãa je ta Katica, nisem mislil,« je rekel inÏenir, odganjajoã obãutek samoljubnosti; z ljubeznijo razvrat657 GOSPODIN FRANJO BESeDA ne in vihrave Katice se ni maral pona‰ati. »Kaj je ‰e povedala?« Danica je od strani zrla na Vilarjevo koleno, kakor bi pozvedovala, je li resnica, da sedi poleg nje oni dobri gospodin Franjo, o katerem je toliko sanjala. Ker je pozabila na odgovor, je povzel Vazko: »Ko je bila vdrugiã tukaj, je prigovarjala Danici, naj gre z njo v mesto, da jo izobrazi za gospodina Franja, ker je ‰e preveã okorna in neotesana za gosposkega ãloveka. Kadar poteãe Oskova v breg, tedaj bo zaãela hoditi Danica h Katici v ‰olo.« Danica je dvignila glavo in njen pogled, opran v solzah, se je zadolbel v Vilarjev obraz, kakor bi vpra‰al: Ali res ni zate preprosta hercegovska deklica? Prsti njegove desnice so se dotaknili njenega u‰esca in se jeli poigravati z njim. »Ne dam te h Katici,« je rekel z veliko ljubeznijo v besedah in v srcu. »Zadavila bi jo, otrovala,« ga je prekinil Vazko. »Da si videl, gospodine Franjo, kako se je nasadila na Bobojedca, ko je bila vdrugiã tukaj. Ante je tu pred hanom z mehom moke zlezel na svojega konja prav takrat, ko so oni prijahali. Katiãin konj se je spla‰il Bobojedãevega konjeta ali pa meha in je tako odskoãil, da se je Katica malone zvalila na tla. O, kako je ona osa s palico pripalila Bobojedca po glavi, potem pa ‰e njegovega konjeta!« Vazko se je zahahljal in tudi Danica se je posmejala. 658 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Kaj pa Ante nato? Ali se je dal Ïenski tepsti?« je vpra‰al Vilar. »Dal. ,Joj meni, bednemu katoliku!’ je viknil. ,Pri‰el je moj vranec na svoj klanec!’ Zmignil je z ramo in odjahal.« »Katica je otroãja in hudobna, k njej ne pojde‰,« je po kratkem premolku povzel Vilar. »·e drugo rodbino poznam v Tuzli, ki te bo rada sprejela. On pi‰e v konaku, njegova soproga je zelo prijazna gospa s ‰irokim, usmiljenim srcem. Oba sta pri‰la iz moje domovine, moja rojaka sta. Tja te dam. Otroci so v hi‰i, pri njih se ne bo‰ dolgoãasila. Hoãe‰ li?« Danica je prikimala. »Precej jutri po‰ljem po slugi list k Hrenu, to je ime gospoda, kateremu te izroãim, in pojutr‰njem pride odgovor.« Tudi Vazko je bil zadovoljen s tem naãrtom. Nadejal se je, da pojde v posete v Tuzlo, ko bo tam bivala Danica, in da se mu pri tej priliki posreãi, videti svojega uãitelja in pobratima Jovico. Ostal je v izbi in se mel pred zaljubljeno dvojico, dokler ni gospodin Franjo naroãil druge kave. Toãno mu je postregel, na kar se je tiho splazil iz izbe. Tedaj je privil Vilar deklico k sebi ter se zagledal v oãi, tako svetle in dobre, kakor so bile one, ki jih je srãno ljubil na slovenski zemlji. Dolgo je gledal vanje, dolgo je srce odgovarjalo srcu. Strogemu ãuvaju neÏnih hrizan- 659 GOSPODIN FRANJO BESeDA tem bi pri tem prizoru niã ne moglo privabiti znakov srameÏljivosti na lice. Mraãilo se je Ïe, ko je stopil pod pristre‰je, da se poslovi pri Peru. »So Ïe zopet iskali?« je rekel s slabim glasom handÏija. »Po vsej sili hoãejo najti pri nas oroÏarno. Vse gre pri nas v propast.« »Trava ne poraste, kamor stopi zaptija,« je zabelil starãevo tarnanje Vazko. Pero je dvignil svoje vele oãi k Danici, ki je stala za Vilarjem. »Ti si se odloãila, da pojde‰ v Tuzlo? Ne hodi, dekle! V mesto gre‰, kadar hoãe‰, a iz mesta, kadar te puste. Tudi Drljaãa je ‰el, ker je Ïelel, in se ni povrnil.« »Dobro ji bo v mestu, Pero. Gospodin Franjo jo skrije pred psi, ki ne lajajo samo, ampak tudi grizejo. Posetim jo v mestu in ako Bog da in sreãa juna‰ka, bom videl tudi Jovico,« je rekel deãek. Vilar nato: »Dovoli mi, Pero, da jo vzamem v svoje varstvo. Govorite o moji nameri z Drljaãko. Bog mi je priãa, da hoãem biti Danici po‰ten za‰ãitnik do konca Ïivljenja. Opraviãiti se hoãem pred Jovico, kadar pride iz zapora. Moãnej‰a je moja roka nego tvoja.« »Delajte, kakor morete in veste, a vselej bodite po‰teni. Sreãa in nesreãa gresta eno pot, pa jaz vas ne morem spremljati. Za mene se Ïe borita smrt in starost, ne 660 GOSPODIN FRANJO BESeDA potraja dolgo, da zmaga smrt. Sneg je pokril mojo glavo in kmalu me pokrije zemlja.« Vilar je stopil v veãerno meglo in hitel domov. ·e tisti veãer je pisal Hrenu. 661 BESeDA GOSPODIN FRANJO 41. N o, Minkec, srna se nama obeta izpod Konj-planine. Veseli se, du‰ica! To bo nekaj zaleglo v najinem gospodarstvu in gospodinjstvu,« je rekel drugo popoldne Hren svoji soprogi, ko je pri‰el iz pisarne. Obesil je povr‰nik na kljuko, vzel iz njega drobno pismo ter zavihtel z njim po zraku, rekoã: »Glej, tu notri nama Vilar napoveduje po‰iljatev.« »Saj je skrajnji ãas, da nama po‰lje srno, ko jih je pa tam toliko, da se komaj ogibljejo druga drugi. Ne vem, kako naj mu primerno izkaÏeva svojo hvaleÏnost,« je odgovorila gospa, rdeãa v obraz in vesela, da dobi za teden dni mesa v hi‰o. »Moti‰ se, ljuba. Drugaãna srna pride sedaj v hi‰o, Ïiva, dvonoga,« je pojasnil soprog. Vrteã pismo v roki, je sedel za mizo. »Ti ne ugane‰, ko bi ugibala vso noã.« »Pa precej povej!« je rekla gospa, stopiv‰i po moÏeve copate, ki so leÏale za peãjo. »Kakor nala‰ã se je to pripetilo, ljuba moja! Ti postaja‰ ob‰irnej‰a, v dveh mesecih pride katastrofa —« »Ne brbljaj mi, Vinko, saj ve‰, da tega ne maram veãno poslu‰ati. Ako ima‰ kaj resnega na srcu ali v tistem 662 GOSPODIN FRANJO BESeDA pismu, povej pametno ali pa molãi. Menim se za tvoje neslanosti!« Rek‰i je s copatami lahno udarila soproga po kolenu in jih poloÏila k njegovim nogam. »Res, o pravem ãasu nama pride ta pomoã. Stara Grgiçevka je okorna, zato me je Ïe skrbelo, kje bi ti dobil mlado, okretno Ïensko, ki bi ti pomagala, stregla, prala plenice, prevezavala, kadar pride tvoja bridka urica. He-he-he!« »Vinko, ne uganjaj mi nespodobnosti!« Ozlovoljena je gospa iz mestej prinesla lonãek kave, iz omare pa kos kruha. Oboje je postavila pred soproga na mizo. »Na, snej malico, potem si umij nespodobna usta, preden izpregovori‰. In prosim te, Vinko, vsaj pred otroki mi ne gobezdaj neumnosti, ti vse sli‰ijo in obdelajo po svoje. Danes me je Mirko vpra‰al, zakaj me imenuje‰ matu‰ko ‰irokih obsegov.« »A-a, zanikarneÏ, lopov! Mirko je bister deãek. V vse vtakne svoj nosek, vsaki stvari bi rad do jedra. Uvidi‰, ako doÏivi‰: ta postane ‰e bosenski hofrat. Mislec — ti pravim.« Tako je govoril Hren, sezuvajoã ãevlje. Potem je vzel list iz ovoja. »Glej, tu notri stoji, da nama privede Vilar te dni neko preganjano nedolÏnost. Oj da, France je velik idealist. Saj je lahko. Kaj slabega ‰e ni izkusil v Ïivljenju, zato vidi povsod preganjane nedolÏnosti, zatirane ljudi, hlepi po pravici, svobodi in Bog ve po ãem ‰e. Ko bi ‰lo vse na njegovo kopito, pa bi nikdar 663 GOSPODIN FRANJO BESeDA ne imeli mraza, ne su‰e, ne toãe. Po bratovsko bi se ljubili in lizali in Ïiveli bi kakor evangeljski ptiãi. Je tista, da se tak‰ne reãi lepo sli‰ijo, a izvesti jih ni mogoãe.« »Nu, kaj je torej tista preganjana nedolÏnost, ki nama jo privede?« »Deklico nama po‰lje, Ïivo punco, ki zunaj na deÏeli ni varna pred zapeljivostjo sveta, zato jo bova midva skrila, ãuvala — in denarce bova vlekla zanjo. Hercegovsko devojko nama da v rejo, hãer juna‰kega vojvode — pomisli! — ki je pred petimi leti padel v bojih s Turki. In mati ji je umrla v cetinjski bolnici.« Hren je dvignil glavo, nagrbanãil ãelo, raz‰iril oãi, da bi bolje videl, kako uãinkuje novica na radovedno in romantiãno soprogo. »Njen oãe je bil torej vsta‰ki vojvoda, ne tak‰en, ki nosi na glavi ‰esterozobato krono.« »Ne, pokrivala s tistimi roglji ali ãe‰arki ni imel na glavi, vsekakor pa je bil za na‰o Avstrijo zasluÏen moÏ, ker je pomagal tirati Turke iz Hercegovine in nam je pripravljal pot v deÏelo. Za nas je ‰el po kostanj v ogenj in poginil. Tako misli o njem tudi Vilar. Nu, naj je bil tak‰en ali drugaãen, njegova hãi nama je dobrodo‰la. France pi‰e in prosi, naj jo vzameva pod streho, ker je sedaj brez pravega za‰ãitnika in Ïe toliko odrasla, da so ji nevarni oroÏniki in drvarji, sploh vse, kar je mo‰kega spola na Konj-planini.« »Samo inÏenir ji ni nevaren — a?« 664 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Za mojo mislijo hodi‰, Minkec. To bo najbrÏ njegova nevesta. Tak‰en idealist! Pri majkini kravi sem ga ‰e le prav spoznal. Zakaj pa ne? Hãi hercegovskega vojvode je lahko tudi bogata. Morda ima dote kak‰nih dvesto ovac in ba‰ toliko koz, vrhutega pa ‰e sto kozjih mehov starega vina ali pa pehar starih dukatov in kriÏavcev. I, dobro je, kar je, ãeprav France ne potrebuje. Iz tega se da napraviti majhna denarna zaloga, fond, iz katerega ãlovek, kadar pridejo teÏki ãasi, lepo sesa obresti. O, da sem jaz dobil tak‰en fond!« »Vedno mi oãita‰, da niãesar nisem prinesla k hi‰i.« »Niãesar ti ne oãitam, ljuba moja. Ti sama si pridna, delavna, varãna in najbolj‰i fond za potomstvo. Na, beri, kaj pi‰e moj prijatelj!« Hren je malical, gospa je ãitala Vilarjevo pismo. Iz druge sobe se je sli‰alo otro‰ko rajanje. »Kaj — Minkec, ali ni to naravnost fenomenalna ponudba? Plaãa nama zanjo tri goldinarje na dan. To nese na mesec veã, nego zna‰a moja meseãna plaãa s stanarino vred. Toliko pa vendar ne bo pojedla tista mlada buzakljunka na dan! Ve‰ kaj, preden pride tvoj ãas, jo lepo uvedi v gospodinjstvo, da se bo znala vrteti v kuhinji, zakaj hãi hercegovskega vojvode nemara ne ve navadnih hi‰nih poslov. Morda ume speãi jarca ter opraÏiti ãebulo in ãesen, a za tak‰nega gospoda, kakor je na‰ France, mora vedeti mnogo veã. NajbrÏ ti po‰lje 665 GOSPODIN FRANJO BESeDA preganjano nedolÏnost zato, da jo olika‰ in ogladi‰. Naj se zgodi po njegovem!« »Gotovo je njegova nevesta, ker toliko Ïrtvuje zanjo,« je rekla gospodinja, zami‰ljeno zroã preko lista na gospodarja. »Precej mu odpi‰i, da rad sprejme‰ deklico v hi‰o. In ne ãvekaj o tem na trgu! Gospod inÏenir Ïeli, da ostane stvar, kolikor je mogoãe, tajna.« »To se ve,« je hrknilo v Hrenovem grlu. Pol ure pozneje je nesel pismeni odgovor Vilarjevemu vozniku Mrkezkovemu Janezu, ki je noãeval v Agularjevem hlevu. Pri veãerji in potem ‰e dolgo v noã sta se zakonska prijetno razburjena pomenkovala o sreãi, ki ju je doletela tako nenadoma. ·e enkrat sta skupno ãitala pismo izpod Konj-planine. Hrenu je sijal obraz, njegovi soprogi so od same ginjenosti mrlele oãi, kakor da se pripravljajo na solzni naval. Gospa Minka je pod odejo res potoãila solzo, tako moãno se je zamislila v bedno usodo sirote brez star‰ev in v inÏenirjevo znaãajnost. Obljubila si je, da bo deklico ljubila kakor svojo sestro ali pa kakor svojo hãer. Vse je ukrenila, kako si bo uredila stanovanje, da bo preganjana nedolÏnost najudobneje Ïivela pod njeno streho. Danici se je zdelo vse prav, kar je Ïelel in svetoval gospodin Franjo. V teh petih letih, odkar ni imela veã pravega domovanja, se je navadila koãujoãega Ïivljenja in 666 GOSPODIN FRANJO BESeDA povsod se je lahko udomaãila, kjer so bivali dobri ljudje. Dokler se ni zavedala svoje nedolÏnosti, se ni bala mo‰kih, ‰ele ko je bil Vilar zbudil njeno Ïenstvo, je vsakega tujega mo‰kega smatrala za svojega sovraÏnika. Tako ji je ganil nedolÏno srce, da bi bila ‰la z njim kamorkoli, samo h Katici ne. BliÏal se je dan, ko se je Vilar moral odpraviti v mesto po denarno zalogo. Dogovoril se je z Bobojedcem, naj ga tisti dan spremlja z Danico k gospodu Hrenu. Ni se mu zdelo priliãno, da bi sam ‰el z njo; ljudje bi gledali za njima in bi tak‰no potovanje smatrali za ugrabitev in njega za dekli‰kega roparja. Zato je vzel Bobojedca s seboj. Ker v obeh Piliçih ni bilo dobiti primernega voza, onega, ki je bil last drvarskega podjetja, pa za svoje privatno podjetje ni maral rabiti, je najel za Danico brhkega konjiãa. In nekega meglenega jutra se je Danica v hanu ob Oskovi poslovila od Vazka in Pera. Starãek je privezaval na sedla njeno borno prtljago in tako je govoril handÏija: »Dal ti Bog dobro, Danica! Sprejemaj dobre nasvete in pomagano ti bo! Kdor jih ne mara, mu ni treba pomoãi. Naj te ne ostra‰i vsaka muka in nesreãa; kdor teh ne pozna, ne ve, kaj je radost in sreãa.« Govoril je kakor ãlovek, ki gre v veãnost, pa ‰e postane na vratih, se obrne in zakliãe v svet, kaj je jedro njegovih izku‰enj, kak‰en sad je utrgal z drevesa Ïivljenja. 667 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Po Bogu mi sestra Danica! Z gospodinom Franjem pridem v Tuzlo k tebi. Naj tiãi tvoj brat Jovica za zidovjem iz samih skal, naj ga straÏi sto zaptij in askerov, jaz se proderem k njemu, ker ga moram videti,« je vzkliknil Vazko, ko je sedela deklica Ïe na konju. Stal je ‰ele dobro na vratih v Ïivljenje in Ïe je vrelo v njem neugnano hrepenenje po juna‰kih delih. »Lahko ti bo priti k Jovici, ti nezrelo in neizku‰eno dete, a teÏko od njega,« ga je pokaral Bobojedac, ki je nestrpno ãakal odhoda. »Hajdimo, hajdimo!« je priganjal. PoÏeljivo je gledal na debelo torbo, privezano k sedlu inÏenirjevega konja in rad bi bil Ïe du‰kal kje poleg nje. Vilar je ogrnil Danico z dolgo zelenkasto haljo, kakr‰no nosijo tur‰ke Ïenske; halja jo je pokrila vso do nosu. Odpravili so se na pot. Ves dan je trajalo potovanje. Vilar se ni maral oglasiti pri Samojlu, ker se je hotel ogniti izpra‰evanju, ãemu potuje v tak‰nem spremstvu. Pol ure pred njegovim hanom so zavili s poti na tratino, stopili s konj, jih privezali k grmu, jim nasuli zobanja. Sedli so na podrto hra‰ãino in se pokrepãali iz torbe. Ko so si bili dobro opomogli, so se vzdignili in odpravili. Spotoma je Vilar razloÏil Danici, zakaj se ne mara ustaviti pri Samojlovih. »Ti Ïidje imajo grde jezike. Raztrobili bi, da sem ugrabil deklico in jo skril v Tuzli. Zato mimo hana 668 GOSPODIN FRANJO BESeDA ob Spreãi ne bom jezdil z vama. Naprej pohitim in vaju poãakam v Kulin-hanu.« »Delaj po svoje, gospodine moj! Ti vse najbolje ve‰ in zna‰,« je tiho odgovorila. Izpodbodel je konja in zdirjal. V Kulin-hanu ju je poãakal. Na vsej dolgi poti se ni zgodilo na‰im potnikom niã posebnega. Bobojedac je bil toliko obziren in razumen, da je skraja hotel jahati na ãelu, ãe‰, naj se onadva neopazovano gledata in razgovarjata za njegovim hrbtom. Pa to se mu ni posreãilo. Buhal je z bedrom in stremenom v suha konjska rebra, toda njegov konjiã se ni zmenil za ãast, da bi nosil zvonec, kakor so se izraÏali v dobrih starih ãasih, ni maral prvaãiti. Svest si svoje nezmoÏnosti, se ni hotel riniti v ospredje, raj‰i je, dihajoã v mater zemljo, capal v ozadju in pobiral stopinje za svojima bodrima tovari‰ema. Tako je dajal dober vzgled vsem, ki so pri‰li z nezadostnimi moãmi na svet, in onim, katerim so se v pretegah Ïivljenja Ïe skrhale za prvaãenje potrebne moãi. Doãim je konjiã kazal sliko ravnodu‰nega in izguranega bitja, se je drÏal njegov jahaã bahato, skoraj oblastno. Tisti dan mu je turbanov konec posebno koketno mahal ãez uho. Saj bednega katolika ‰e nikdar ni doletela tak‰na ãast. Vedno je tovoril drva v mesto, a danes spremlja visokega gospoda, ki po dovr‰eni potl ne bo ‰tedil denarja, spremlja pa tudi 669 GOSPODIN FRANJO BESeDA krasno Srbkinjo, ki je ljuba njegovega velikega dobrotnika, spremlja jo kot telesna straÏa. Mati, ki ãepi v plesni dvorani vso noã ob mrzli steni kot stra‰ilo prepodjetnim mo‰kim, ni tako ponosna na svojo zalo hãerko, vrteão se po parketu, kakor je bil Bobojedac ponosen na Danico. Zdaj je pogledal na deklico, zdaj na svojega dobrotnika in neprestano je meÏikal z desnim oãesom, kakor bi se mu ble‰ãalo in bi ne mogel prenesti tolike lepote in tolike mlade ãilosti. Gospodin Franjo je mnogokrat zadrÏal konja, se vzravnal z Bobojedcem ter mu pomolil ãutaro s slivovko, potem krhelj peãenke ali kosec sira s kruhom ali pa trdo kuhano jajce in naposled ‰e svalãico. Za vse je imel bedni katolik hvaleÏno srce in odprto pest. V Kulin-hanu so dolgo du‰kali, ker Vilar ni hotel, da bi pri‰li pred trdim mrakom v mesto. Odpel je torbo ter izvadil v papir zavite ostanke bra‰na. Ante se je zaãudil, da se da toliko zmestiti v ‰vabsko torbo. Izrazil je mnenje, da tisto drobãkano gosposko uÏivanje boÏjih darov niã ne zaleÏe, ãlovek se mora kakor konj poãasno dotrda najesti, potem pa mirna Bosna za ves dan. Vilar je vpo‰teval nauk tega zavaljenega bitja sirove stvaritve in je vse ostanke razpoloÏil pred njim na tla. Bobojedac je umel imenitno stradati, kadar ni imel; znal je pa tudi imenitno poÏlamboriti do kraja vse, kar so mu predloÏili dobri ljudje. 670 GOSPODIN FRANJO BESeDA Îe se je bila naredila noã, ko so v Kaisersheimbovi ulici pred Hrenovim stanovanjem stopili s konj. Vrata na vrt so bila Ïe zaprta in Vilar je moral dolgo trkati, preden je pri‰el Hren odpirat, uÏaljen, da ga motijo v veãernem miru. »Privedel sem ti deklico, tako sva se domenila,« je rekel Vilar. »Oprosti, da pridem ponoãi. Pot izpod Konjplanine se vleãe, vrhutega nisem hotel v mesto pred mrakom.« »Îe prav, France, je Ïe dobro,« je pohitel Hren in posvetil s svetilnico v ozadje, kjer je stala Danica, zahaljena liki tur‰ka bula. Potem se je priklonil in slovesno je pristavil: »Dobro mi je do‰la tvoja varovanka. Pozdravljena v moji hi‰i, hãi slavnega hercegovskega vojvode! Prosim, gospoda, potrudite se v moje bele dvore! âemu bi stali na mrazu!« Obrnil se je proti hi‰i, hipoma pa se je domislil ‰e neãesa ter se okrenil proti ulici in zaklical: »Hej vozniki, zapeljite parizarje na dvori‰ãe in sem pod streho razloÏite balo!« »Ni, ni! Siromaki smo in vse smo prinesli na konjih,« je rekel Vilar in spremljevalcu je velel: »Ante, odvedi konje k Agularju in poskrbi, da dobe zadosti krme!« Bobojedac je vzdihnil: »U, lahko je poslu‰ati ukaz, a teÏko ga je izpolniti. Nimam novcev, da bi plaãal toliko krme.« 671 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Saj tudi ni treba. Jaz sam pridem k Agularju in vse poravnam. In tebe nagradim.« »Daj mi pare, gospodine Franjo! Za tak‰nega dobrega ãloveka, kakr‰en si ti, gospodar ti na‰ dobrotljivi, grem brezplaãno do debelega morja in nazaj, toda glej, moj konj se je zbosil. Preden ti jutri vstane‰, moram z njim h kovaãu, pa nimam pare v Ïepu. Daj, daruj!« »Tvoj dolÏnik sem, toda sedaj nimam drobnega. Le idi! Jutri zjutraj —« »Daruj na debelo, gospodine Franjo! Sreãala te sreãa, to ti Ïelim kakor sebi! Oprosti bednemu katoliku njegova veãna moledovanja! Saj ve‰, siromak je kratkih rokavov, a dolgega jezika. U — gospodine Franjo!« Bobojedac se je upognil, sesedel in stisnil, kakor da se ga je sesula dobra tretjina. Hren mu je posvetil v obraz. »Ta prokleti ãuÏ! I mene tako obira, kadar pride z drvi. Ne gre, dokler ne dobi.« »Po‰ten ãlovek si iz kamna izbije kruh, kako ne iz dobrega gospodina Franja?« je odgovoril Bobojedac. Vilar ga je bogato nagradil. Doãim jih je Hren sprejel z obilo porcijo sarkazma, se je vedla njegova Ïena zelo odkritosrãno in ljubeznivo. Prihitela je iz kuhinje, vzela Danici iz rok dve culi prtljage, izmotala jo iz haljine, jo objela in posadila na zofo za mizo. Ni vedela, ãemu bi se bolj ãudila, ali njenemu liãnemu gunjicu, tistemu, ki so ga pred tremi meseci ob672 GOSPODIN FRANJO BESeDA ãudovali tuzlanski izletniki pod Konj-planino, ali njenemu lepemu obrazu in pravilnosti ter skladnosti njene postave. Jedva je Danica dobro sedela, Ïe sta se vzpela deãka k njej in od vseh strani ogledovala njeno slikovito opravo. Posebno ju je zanimal gunjiã. Mirku je ugajal mladeniã z jabolkom v novi roki, Stanku ptiãek z zlatim kljunom. Prvi je celo potipal tisto v‰ito jabolko, za kar ga je mati krcnila po roki. Mi‰ko, ki je Ïe sama stala, je mikala srebrna zaklopnica, ble‰ãeãa se na Daniãinem pasu; po zofi se je po vseh ‰tirih priplazila do deklice in ji sedla v naroãje. Stanko se je domislil pravljic, ki jih je pravila mati, in je Danico naravnost vpra‰al, ni li ona tista deklica iz devete deÏele, ki je pasla gosi in je postala potem kraljica. Mirko je bil skromnej‰i, ker jo je smatral za navadno preganjano bitje in jo je primerjal vili, ki je pred zmaji beÏala s planine; o tak‰ni vili je sli‰al pesem, ko ga je Grgiçeva majka nekoã vzela na svoj dom. Zelo oprezen in bojeã je bil Daniãin prvi nastop v tuji hi‰i. Zaupno je parkrat pogledala na Vilarja, kakor bi hotela reãi: Oprosti mojo zbeganost! Nisem jih ‰e navajena, a navaditi se jih hoãem, ker ti tako Ïeli‰. Ni si upala se ozreti na Hrena: po nekem naravnem nagibu je spoznala, da za njegovo porogljivostjo tiãi neodkritost in slaba volja. Kakor z deco, tako se je njen pogled precej seznanil tudi z gospo Minko, ki jo je navdala Ïe prvi hip velika prisrãnost za deklico. 673 GOSPODIN FRANJO BESeDA Vilar je pravil o potu, ki so ga naredili, gospa je prijazno vpra‰ala deklico, ãe je sama v‰ila te krasne podobe in arabeske v gunjiã, potem je hotela vedeti, kje se je nauãila te umetnosti, naposled je izrazila Ïeljo, naj bi se precej jutri obe skupaj lotili veãjega dela, pri katerem bi ona sama delovala le kot uãenka. Danica je z ljubkim in jasnim glasom odgovarjala in se moãno prikupila gospe. »Jaz se bom uãila od tebe umetnega v‰ivanja, ti pa od mene kuhanja. Si li zadovoljna tako?« »Zadovoljna,« je odgovorila Danica in gospa je prijela za Mi‰kino obnaÏeno noÏico, tako da je z noÏico vred drÏala tudi Daniãino roko. »Kako se imenuje‰, devojka?« je vpra‰al gospodar s pipo v ustih. »To treba vedeti.« Njegova srbohrva‰ãina se je moãno naslanjala na sloven‰ãino. »Danica,« je zalepetala deklica in mahoma jo je zalila rdeãica, ko se je zazrla v debele Hrenove oãi. Vilar je zapazil njeno pla‰ljivost pred gospodarjem. »Danica Milo‰eviçeva je njeno ime,« je pojasnil. »Dobro, to treba vedeti. In kak‰no dostojanstvo naj pridenem njenemu imenu, ko jo jutri zglasim v konaku? Tu so za tak‰ne stvari zelo strogi.« Vilarju so legle neke sence na lice. Ni mu ugajalo, da govori prijatelj zbadljivo o Danici, pa tudi to ne, da deklica ne ostane skrita. Zamolklo je odgovoril: »Dostojanstva nima ‰e nobenega. âakaj, prijatelj, napi‰em ti, 674 GOSPODIN FRANJO BESeDA kako jo prijavi‰ v konaku.« Iztrgal je list iz svoje beleÏnice in zapisal nanj besede: ,Danica Milo‰eviçeva, rojena 1865. leta. Rojstni kraj: Nevesinje v Hercegovini. Pri‰la iz Piliça pod Konj-planino. Sirota brez oãeta in matere.’ PoloÏil je list pred Hrena: »Nadejam se, da zado‰ãa, kar sem napisal. Sicer vama pa naravnost povem, kaj nameravam. Ona je moja nevesta, ne morda kak‰na sluãajna simpatija. To povem zato, da ne bo napaãnih ugibanj in nesporazumljenja.« »Sem si precej mislila, gospod inÏenir,« je rekla gospa Minka, ljubo se smejoã na vse strani. »Tak‰na deklica ni za ‰ume, v svet mora, da se uãi in lika, ko je ‰e v letih za uãenje. Da sem jaz mo‰ki in bi se mi pojavila sredi gozdov, tudi mene bi ganila njena usoda in lepota.« Hotela je povedati Vilarju nekaj prikupljivega, pa se je izjalovilo. Prava nerodnost pa se je izvalila na dan, ko jo je gospodar podraÏil z vpra‰anjem: »In ko bi zagledala taka, kakor si, fanta tak‰ne postave in tak‰nih oãi? Minkec — a?« »Ti vselej pri‰tuli‰ neumnost!« ga je odbila gospodinja in mu zaluãila Mirkov fesiã v prsi. »Kdaj se vendar odvadi‰, svojo naklonjenost odevati z zarobljenostjo! Sedaj ko imamo krasno in milo gostjo v hi‰i, ti ne prizanesem nobene tvoje neotesanosti.« 675 GOSPODIN FRANJO BESeDA Vilar je vstal in se poslovil, dasi ga je gospa vabila, naj ostane pri veãerji. Vsem je podal roko. Gospo je prosil, naj uvede Danico kolikor mogoãe v vse stroke gospodinjstva, svoji varovanki je prigovarjal, naj zaupa vanj, ker krivica, ki jo trpi ona, zadene tudi njega in on noãe omahovati, noãe ope‰ati na poti, po kateri jo privede v varno zavetje. Danica ga je razumela in mu s hvaleÏnim in vdanim pogledom plaãala za njegove bodrilne besede. Hren je priÏgal svetilko in ga spremil po stopnicah in prek vrta. »France, nekaj me skrbi,« je dejal, ko sta postala pri izhodu na ulico. »V konaku so pravili, da je ta tvoja varovanka sestra ãloveka, ki ga imajo zaprtega in ga peste, ker so na‰li pri njem poln arzenal prepovedanega oroÏja.« InÏenir ga je prijel za roko. »Dragi prijatelj, saj sem te vendar v tistem listu prosil, da o moji zadevi ne pove‰ nikomur.« »Kako naj ne povem, ãe jo moram pa prijaviti v konaku?« »O tem do danes nisem premi‰ljeval,« je rekel Vilar in s kratkimi besedami je pojasnil vso stvar, molãal pa je o kinÏalu, ki so ga oroÏniki zaplenili pri Danici. »Sli‰al sem, da je njen brat nevaren agitator,« mu je segel v besedo uradnik. »Kot tak‰nega ga ne izpuste sedaj. âeprav je pri onem oroÏju nedolÏen, kakor trdi‰ ti, 676 GOSPODIN FRANJO BESeDA je danes Ïe malone gotovo, da ne osvobode njenega brata, dokler ne udu‰e nove vstaje, ki se pripravlja.« »Prav zato moram skrbeti zanjo jaz. Ljubi moj Vinko, ti govori‰ tako, kakor bi ti bilo Ïal, da si mi storil uslugo. Ako se boji‰ kak‰nih sitnosti zaradi Danice, onda odkrito povej, da pridem jutri po njo in jo spravim k Grgiçevi majki.« »Nikakor ne, France.« »Raj‰i sem jo dal k tvoji gospe soprogi, ker se pri njej nauãi marsikaj lepega.« »Oprosti mojo opreznost, saj ve‰, kako sem navezan na svojo rodbino, ki se mi mnoÏi od leta do leta. V Bosni postane‰ kaj lahko veleizdajalec. To besedo ti nasprotnik tako ravnodu‰no zabrusi v obraz, kakor bi ti drugod mirno vo‰ãil: Dobro jutro, France!« »Ne bodi zajec, Vinko!« »Nisem. Samo opozoriti sem te hotel na to stvar. Danica naj ostane pri meni. Reãi moram, da je krasna deklica, kakor bi pohajala iz prave vojvodske rodovine. Pri nas se ji ne bo godilo slabo. Vse naj se vr‰i po najinem pismenem dogovoru. Lahko noã!« Vilarju je tisti veãer dolgo rojila Hrenova bojeãnost po glavi. Zdaj se ji je posmejal kot neosnovani in sme‰ni, minuto pozneje je zaradi tolike strahopetnosti okregal svojega slovenskega prijatelja, potem ga je zaskrbelo, kaj stori Hren, ako naperijo tudi proti Danici obtoÏbo 677 GOSPODIN FRANJO BESeDA zaradi prepovedanega oroÏja, naposled ga je opraviãil kot siroma‰nega kruhoborca, v katerem se bosta ‰e dolgo bojevala dva moãna elementa: strah pred vi‰jimi in vpliv zavedne slovenske Ïene. In v svojih mislih je ‰el z njim v tista pozna leta, ko bo imel davkarski upravitelj Hren svoja zrnca Ïe spravljena na suhem, otroke preskrbljene in si bo, sedeã v mirnem kotiãku s pohvalo in odliko upokojenega ãloveka, trkal na prsi in poudarjal svoje neustra‰ljivo Slovanstvo, ãe‰: Kaj nam pa morejo! Drugo jutro je dal na po‰to pismo, naslovljeno na Bajiçevo mater. Vsebina se je glasila: Milostiva gospa! Zla usoda me je prisilila, da sem danes privedel v Tuzlo Danico Milo‰eviçevo. Pod Konj-planino se mi ni zdela veã varna. Sirota se je izgubila od svojega roda kakor ãebela od svojega roja, videl sem jo brez za‰ãite, zato jo privijem k svojemu rodu. Tako ji je usojeno. Poznam njeno znaãajnost, njen pogum, njeno devi‰ko nedolÏnost, ãednosti, ki jih ne premaga noben nasilnik, vendar pa se mi je zdelo potrebno, da jo vem v Va‰i bliÏini. Vse drugo naj Vam pove sama. Nahaja se sedaj v zavetju pri davkarskem uradniku Hrenu, ki je dobro znan Va‰emu blagemu sinu gospodu Sa‰i. ObÏalujem, da je nisem mogel nastaniti v Va‰i hi‰i, srãno mi je Ïal, da Vas ne morem posetiti in Vam ustno predloÏiti svoje velike Ïelje. Danica v svojem novem zaviãaju morda ne dobi tistega okrilja, ki ga potrebuje. Njen gospodar se mi je 678 GOSPODIN FRANJO BESeDA danes pokazal stra‰ljivega in jo bo morda pisano gledal, ker je zvedel o njej, da je sestra zaprtega Jovice, katerega smatra za agitatorja in nezanesljivega ãloveka, doãim je gospa Hrenova idealna Ïenska, od katere se Danica lahko mnogo nauãi. Ker vem, milostiva, da se zanimate za ubogo deklico, Vas tem laÏe prosim, da bi blagovolili vcasi pogledati k njej in se prepriãati, je li pri Hrenovih dobro shranjena, zakaj meni pozimi nemara ne bo mogoãe tako pogosto priti v mesto, kakor sem hodil doslej. To je morda samo domneva, kakor je lahko samo domneva in krivo natolcevanje ono, kar sem gori napisal o gospodu Hrenu. Vsekakor pa bom mirneje prebil pod Konj-planino, ako bom vedel Danico pod Va‰im po‰tenim nadzorstvom. Vso zimo se Vas bom hvaleÏno spominjal in prosil Boga, naj mi da oãi sokolje in bela krila labodja, da poletim spomladi z njo v drugre, sreãnej‰e kraje. Va‰a razsodnost in dobrota, Va‰e usmiljenje do zatiranih in preganjanih ljudi, vse to mi jamci, da noãete presli‰ati moje neskromne pro‰nje. Globoko se Vam klanja vdani in hvaleÏni Franjo Vilar. 679 BESeDA GOSPODIN FRANJO 42. V ilar je zaãel riti po Konj-planini: iztrebil je dve novi drãi, popravil nekaj Ïlebov, nekaj jih je nanovo postavil; vse je uredil tako, da bi se na veã krajih lahko spravljali hlodi v dolino, kadar zaãne zmrzovati. TeÏavno je bilo njegovo delo, ker je bilo treba prodreti na videz neprodirno go‰ãavo, z Ïlebovi premostiti nedostopne usedline, mestoma razstreliti gruãe skal in odpraviti kopice po hudournikih nanesene trhline. Delo je trajalo tja do konca leta. V tem ãasu je imel dosti sitnosti in bojev z gozdarjem, ki je godrnjal, da mu inÏenir jemlje delavce, tako da zastaja pravo delo, namreã sekanje. »Sedaj bomo napravljali samo pota za odpravo lesa, les pa naj stoji,« je mrmral. »Vso planino vam prepreÏem s sredstvi za odganjanje lesa,« je odgovoril Vilar. »Skrajnji ãas je bil, da so me poslali sem. Vse va‰e dosedanje naprave so preproste in nerabne; vidi se jim, da jih ni napravil inÏenir.« »Potrati glede delavskih moãi se moram upreti. Pozimi je pravi ãas za sekanje, pa ne bomo mogli napredovati. Svoj ugovor po‰ljem vladi, ker to zimo ne napravim toliko lesa, da bi z izkupiãkom pokrili stro‰ke.« 680 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Po‰ljite!« je suho odgovoril Vilar. Bierkopf ni bil toliko kratkoumen, da bi ne spoznal, kak‰ne zapreke premaguje inÏenir: toliko ãasa trka na vrata sirove prirode, da mu odpre. Tihoma se je ãudil bistroumno in smelo izpeljanim napravam, ki bodo naposled koristile tudi njemu, zakaj ãim veã lesa pojde v dolino, tem veã odpade po raãunu za njegov Ïep. »Sedaj res zastaja sekanje, toda za to sem odgovoren jaz,« je govoril Vilar. »Povsod leÏe kupi hlodov, ki jih po sedanjih potih ni mogoãe spraviti v denar. Videli boste, kako bo vse to po novem letu frãalo v dolino.« Gozdar je temno gledal. ,Da bi le ti kmalu sfrãal iz na‰ega tabora!’ si je mislil. Ta neprestana Ïelja ga je navajala, da je povsod iskal prilike, kako bi inÏenirju priskutil sluÏbo. Malenkostne Bierkopfove nagajivosti niso ‰kodovale Vilarju, paã pa so od politiãnih in bojnih dogodkov, vr‰eãih se tisto zimo, nepriãakovano padle na njegov ãisti znaãaj teÏke sence, ki so ga spravile v navzkriÏje z odloãujoãimi krogi v Bosni. Odloãeval pa je pri takratnih razmerah samo vrhovni general v Sarajevu; voja‰tvo in uradni‰tvo ga je imenovalo bosenskega vicekralja, tak‰na moã je bila zdruÏena v njegovih rokah; prideljeni mu civilni adlatus mu je moral tudi pri naredbah nevoja‰kega znaãaja le kimati. 681 GOSPODIN FRANJO BESeDA Razglasitev brambnega zakona z dvoletno aktivno sluÏbo se je le polagoma ‰irila po zasedenih deÏelah: po nekaterih svetu odleglih krajih so zvedeli o novem zakonu ‰ele koncem novembra. Razburil je obuboÏano, v nadah o novi upravi prevarjeno ljudstvo, in razliãni agitatorji so imeli lahko delo, nagnati prebivalce goratih in teÏko dostopnih krajev k uporu. Slikali so nevarnosti, ki prete ljudstvu, in jih poveliãevali na vse mogoãe naãine. ·vaba hoãe Bo‰njake tako organizirati, da bodo sami streljali na domaãe ljudi, dasi do tega nima pravice, ker vrhovni glavar Bosne in Hercegovine je ‰e vedno sultan. Vojak se bo dve leti valjal po voja‰nicah in ko pride domov, ne bo za nobeno delo. Razvadil se bo, navadil se hrane, kakr‰ne doma ne more imeti, odtujil se bo domaãim ‰egam in starodavni edinopravi veri. Na du‰i in telesu pohabljen, se vrne domov kot suÏenj mehkuÏnosti, kot propalica in postopaã. Tako so govorili agitatorji in ne brez uspehov. Doãim je brambni zakon podkuril Ïe obstojeãi nezadovoljnosti in ogorãenosti, so vesti o vsta‰ih, nastopajoãih v Krivo‰iji in Hercegovini, zbujale nado, da se bliÏa veliki dan. Te vesti so silno pretiravale, ker njih namen je bil, v pronicavo luã postaviti vsta‰ko gibanje, kateremu ne more priti do Ïivega voja‰ka sila. Po njih so rastle uporne ãete kakor gobe in vsak vsta‰ki vojvoda je baje poveljeval ,hiljadam junakov,’ ki jemljo in plenijo obmorska mesta juÏne Dalma682 GOSPODIN FRANJO BESeDA cije. Dalje so se ‰irila laÏniva poroãila, da se snujejo po vsem slovanskem svetu in tudi v Angliji odbori za podpiranje vstaje. Tak‰ne novice so marsikaterega omahljivca spravile v vsta‰ki tabor. Agilni Stojan Kovaãeviç in nekdanji tur‰ki buljuk-ba‰a Salko Forta, oba tedaj poveljnika majhnih ãet, brojeãih do 200 moÏ, sta s pregovarjanjem, Ïuganjem in strahovanjem pobunila malone vso Hercegovino; drugi ãetovodje so zanesli plamen vstaje v juÏno Bosno, Krivo‰ija pa, kjer je bil Ïe spomladi 1881. l. razgla‰en brambni zakon, je stala Ïe oktobra, ko so se zaãeli voja‰ki nabori, v oãitnem uporu. Za vstajo ugodna tla so se nahajala samo v onih krajih, kjer je zemljepisna lega, znaãaj teÏko pristopnega sveta ter obupnost bednega ljudstva silila k odpornosti. Ves bosenski svet severno od Sarajeva je ostal miren, ker tukaj je bliÏina na‰ih mej onemogoãila vsak odpor; ta del Bosne obsega rodovitne ravnine in nizke do vrha obrasle planine; pri urejenih agrarnih razmerah bi preÏivil lahko dvakrat toliko prebivalstva, kakor ga preÏivi sedaj; posestniki in soposestniki ali najemniki te rodovitne zemlje niso poslu‰ali agitatorjev, ki so jim obetali uspehe zelo dvomljive vrednosti, ker ãlovek gre kakor Ïival po samoohranskem nagonu vedno le tja, kamor kaÏe korist in varnost; niso zgrabili za oroÏje, ãeprav so pisano gledali na mnoge tuje koloniste, ki jih je vlada naselila med njimi, na davke, na tlako, sploh na ves novi 683 GOSPODIN FRANJO BESeDA red, ki so ga smatrali za nered in nasilje. Na bosenskem vzhodu, namreã v tuzlanskem okraju, loãenem po reki Drini od svobodne Srbije, je zastavila agitacija sicer z vso silo, opravila pa je malo, ker tudi tu je bilo prebivalstvo imovitej‰e, nepristopno negotovim obljubam in kar je glavno, mejna reka Drina, dobro zastraÏena, bi zabranjevala veãjim ãetam za sluãaj poraza svoboden prehod na varna tla. V Belgradu je vladal takrat knez Milan, ki se je ãutil varnej‰ega v tujini nego na domaãi zemlji. Hlepel je po kraljevski kroni, ki si jo je 6. marca 1882. l. res posadil na glavo. Tega je skrbelo tisto zimo novo dostojanstvo, zato je Ïelel z Avstro-Ogrsko najbolj‰ih odno‰ajev in je skrbno pazil, da bi bosenski upor ne dobival kak‰ne za‰ãite iz njegove drÏave. Ker je pa od Belgrada do Drine precej daleã in je veãina njegovih podloÏnikov sovraÏila njegov znaãaj in njegove tendence, se je vkljub njegovi nevtralnosti dan na dan zgodilo, da je v Bosni kompromitiran ãlovek na‰el ob Drini na srbski strani gostoljubne ljudi. Pri izplaãevanju drvarskih dnin je zapazil Vilar, da od obroka do obroka nara‰ãa nezadovoljnost v delavskem taboru, da se v njem ãimdalje bolj razvija agitacija za odpravo nedostatkov. In zaãel je slutiti, da se pod to pretvezo pripravljajo delavci na drzna podjetja. Pri izplaãevanju koncem novembra je doÏivel neprijeten prizor. Poprej so drvarji toliko uvaÏevali svojega dobrega go684 GOSPODIN FRANJO BESeDA spodina Franja, da mu niso zavrnili niti ene znamke, ker so upali, da sãasoma uredi to sporno stvar po njih Ïelji, a sedaj je Lazar Tunguz nabral pri tovari‰ih polno pest znamk — agitator je imel ‰iroko pest — ter jih vrgel inÏenirju pred noge. »Nu, Tunguz, ‰e ogrel se nisi v na‰em taboru, pa Ïe prodaja‰ nezadovoljnost. âemu ‰unta‰ tovari‰e, ki hoãejo mirno opravljati svoj posel?« je vpra‰al Vilar, strmeã v svoje listine in jedva kroteã jezo. Iskal je primerno besedo, s katero bi zabrisal nastop nasilnega Hercegovca, primerno odbil udarec, tako da bi se videlo, kako se glede osnovanih zahtev ujema s tesaãi, sicer pa zahteva pokor‰ãino, brez katere ni mogoãe uspe‰no delo. Dvignil je glavo in vso druÏbo je obrsnil z zadivljenim pogledom. »Stopi bliÏe, Tunguz, da si pogledava naravnost iz oãi v oãi!« je velel. Hercegovec je napravil tri trde korake proti Vilarju. »Evo me, gospod inÏenir! Kdor i‰ãe vraga, lahko ga najde.« Vilar je ostolbenel ob tak‰ni predrznosti. »I ti ga najde‰. Prijatelj, nihãe ni navezan na na‰ tabor. Komur ne ugaja tukaj, naj mi odpove in naj gre. Tvoje besede toliko pristojajo drvarju, kolikor niz biserov Ïilavemu vratu.« 685 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Va‰ general Jusuf beg Filipoviç je obetal, da bo odsle Bosni in Hercegovini sreãe in svobode i ãez brk —« »Kaj ima opraviti general z znamkami, s preÏganko in s tem, koliko ur na dan naj delamo pozimi in koliko poleti? Tu smo delavci in ne agitatorji. Pusti na miru generala! Si Ïe oni dan govoril o njem, pa te Ïal nisem zavrnil. Jaz delavcem ne morem iztresati iz rokava, ãesar sam nimam.« »Delavec ostane na vekov veke delavec, nikdar ne bo gospod,« je rekel Trkulja. »Skoraj da bo tako, pa je le vse ãasti vreden delavski stan,« je z vnemo odgovoril inÏenir, spravljajoã plaãilne listine v Ïep. »Delavãevi Ïulji in mozolji ustvarjajo vse, kar potrebujemo, od opank pa do brze Ïeleznice in velikolepih palaã. Vendar pa so delavci kakor telo brez du‰e, ako nimajo vodnikov, ki jim za vsako podjetje naãrtajo osnovo in zasnujejo naãrt. Te je treba poslu‰ati in se ravnati po veljavnih zakonih.« »Velika je tvoja uãenost,« je rekel lokavi Tunguz ter se v vdanosti nekako skrãil liki tiste Ïivalce, ki jih imenujemo mekuÏce. »Tudi moja potrpeÏljivost je velika, lahko se pohvalim. Ne izku‰aj je preveã!« Tunguz je hipoma zopet vzrastel do neznanske velikosti. In zadirãno je govoril: »Va‰i uãeni ljudje so nam prinesli ogromno kopo novih zakonov, a na‰ trpinãeni 686 GOSPODIN FRANJO BESeDA narod se je prepriãal, da je tem veã krivic, ãim veã je zakonov. Toliko ãasa so va‰i ljudje nabijali pu‰ke, da so se naposled sproÏile. Îe se glase bojne pesmi po hercegovskih in dalmatinskih skalah —« »Drzen ãlovek si, Tunguz!« je zavpil Vilar, ves rdeã v lice. »Ne pljuj v veter, da ti ne pade na obraz! Ne kliãi pu‰k, ki so nam itak blizu! Povedal sem ti Ïe, kaj ti je storiti. Kdor ni tu zadovoljen, naj gre drugo pot!« Obrnil se je, da odide v dolino. Tedaj je zapazil, da so se Slovenci razmahoma vrgli na tla ter, suvajoã in dregajoã se, pobirali znamke, doãim so stali Srbi, Hrvati in Turki nepremiãno kakor granitno stebrovje. Zagnusilo se mu je vse skupaj. Ko je napravil dvajset korakov med vejevjem, je sli‰al KonjhodÏiçev glas, ki je viknil: Padi‰ahim, ãok ja‰a!* In sli‰al je, da je vzklik ponovila tretjina delavskega tabora. Podobno se je godilo tudi plaãilne dni meseca decembra. Vilar ni veã z onim naivnim veseljem nosil plaãe v Medvedji Dol. Gajer mu je svetoval, naj pokliãe k vsakemu izplaãevanju oroÏni‰ko asistenco iz bliÏnjega Piliça, inÏenir pa ni hotel v senci bajonetov govoriti s svojimi drvarji. Vedel je, da sta prva hujskaãa Tunguz in KonjhodÏiç, no naravnost jima ni hotel odpovedati dela, tega ni pustilo njegovo usmiljeno srce. * Îivio, sultan! 687 GOSPODIN FRANJO BESeDA Odkar so se nahajali oroÏniki v Piliçu, se vnanji agitatorji niso upali v Medvedji Dol, paã pa so delavci ob nedeljah in praznikih trumoma zahajali v han ob Oskovi in celo v daljne Zivinice. Tam se jim je oprezno pridruÏil tuj ãlovek, katerega je poslal kak‰en odbor za vsta‰ko gibanje. Tak‰ni tajni odbori so delovali v zasedenih deÏelah in v veãjih mestih sosednjih drÏav, kamor je pribeÏalo mnogo uglednih bosenskih in hercegovskih emigrantov. Balkanski polotok je bil v zadnji ãetrtini 19. stoletja prepreÏen z vsta‰kimi odbori ali komiteji, iz katerih je izhajala vsa ona Ïivahna agitacija, ki je rodila vstajo v takozvani Novi Avstriji, pozneje pa je vzdrÏevala dolgotrajni brezobzirni odpor v Macedoniji, Stari Srbiji in v krajih, kjer prebivajo Grki. Decembra je bil Vilar dvakrat v Tuzli. Seveda je obakrat posetil Danico. Prvikrat je pri‰el precej po obedu, ko je Hren sedel ‰e doma pri kavi in pipi in je bila krog njega zbrana vsa rodbina z Danico vred. Prepriãal se je, da se ji godi dobro, kakor ‰e Ïiv dan ne. Hren nikakor ni pozabil, da je njen brat osumljen malone veleizdaje; tajna bojaznost se je mnogokrat pritihotapila v njegovo du‰o, toda dobiãkaÏeljnost jo je premagovala in niã v‰ãipljivega ni izustil pred deklico. Gospa Minka, dobra in odkritosrãna, jo je pohvalila, rekoã: »Mehko in tiho kakor maãica se suãe po hi‰i, najde vsako delo, v vsako ‰pranjo pokuka, noben pra‰ek ji ne uide. Otroke mi je 688 GOSPODIN FRANJO BESeDA kar odtujila, le za njo gredo, le z njo bi se igrali. âe sem poprej s trga pri‰la domov, so mi pritekli naproti, iztegali roke k meni, a zdaj se ne ganejo od nje.« »Kar zaãarala jim je s svojimi puntarskimi oãmi,« je pridejal gospodar in vedel Vilarja za mizo. Omamljenih oãi je zrla Danica na prijatelja in tresla se ji je beseda, ko je vpra‰ala po Perovem in Vazkovem zdravju. Hotela je izzvati njegov glas, da bi govoril samo njej in bi iz njega spoznala, trepeãe li ‰e tista bol v njegovem srcu kakor v njenem. Vdano in srameÏljivo ga je poslu‰ala, ko ji je mehko govoril o stvareh, ki so ji bile itak znane. Neko plahost je videl v njenih pogledih in neko ãudenje, kakor bi hipoma vpra‰ala: Je li mogoãe, da je pri‰el tako krasen in tako dober ãlovek iz ‰vabskih deÏel k nam? A nagli so bili njeni pogledi in bistri, kakor da se bliska za planino. Skraja se je bal kak‰ne vesti, da se vr‰i morda preiskava zaradi Daniãinega kinÏala; ker pa Hrenova nista niãesar omenila o tem, se je potolaÏil. Hrenova sta molãala, videã, da se mlada zaljubljenca pogovarjata toliko z oãmi kolikor z opreznimi besedami in da polagata v vsako besedo neki poseben pomen, nerazumljiv onemu, kateremu je prva ljubezen Ïe za brdom. Gospodar se je muzal v svojo pipo in banalno si je mislil: Lahko jima je sedaj, ko strgata sladke koreninice, a teÏko jima postane, kadar bosta ãakala na ãetrto ‰tevilko. Gospodinja se je po idealni strani poglobila v 689 GOSPODIN FRANJO BESeDA ljubezen sreãne dvojice; smehljaje je kimala z glavo, kakor bi hvalila mlada ãloveka zato, ker veã ne Ïivi ne eden ne drugi sam zase, ampak oãividno misli vsak prav toliko na drugega, kolikor se zaveda samega sebe. V te razliãne obãutke je zdajci udarila Grgiçeva majka, kakor butne ob mirno potujoão ladjo ledena gora, plavajoãa po ‰irokem oceanu v gorkej‰e kraje. Majka je v kuhinji pomivala posodo. Skozi okence je videla, da pride gospodin Franjo. Nadejala se je, da jo kdo pokliãe v sobo, ker se je pa nihãe ni spomnil, je naposled sama pohitela tja, da pozdravi svojega dobrotnika. »O gospodine Franjo!« je zavpila Ïe ob vratih. »Sreãala te dobra sreãa in gospodin Bog!« Posegla je po njegovi roki, jo privila na svoje suhe prsi in zroã na Danico, je s preleteãim glasom v eni sapi zagostolela: »O kak‰na lepota in dobrota je tvoja zvezda danica! Bel kruh na belem prtu, zlato jabolko na zlatem pladnju. Da bi oba dolgo poÏivela in po‰ten rod rodila in z rodom se podiãila kakor pav z zlatim perjem, kakor polje z rumeno p‰enico in trta s sladkim grozdjem!« Pri zadnji besedi se ji je utrgala sapa; po hipnem odmoru se je, spustiv‰i Vilarjevo roko, udarila na prsi ter pristavila, neznanski vzhiãena v pogledu in hripava v grlu: »Tako ti Boga!« — kar je pomenilo: Naj se zgodi tako! Amen! PoloÏil ji je roko na ramo ter jo ljubeznivo vpra‰al: »Kako si, majka?« Pa starka ga je v svojem vzhitu 690 GOSPODIN FRANJO BESeDA presli‰ala, ker tisti hip ji ni bila mar lastna blagobit. Ko se je sunkoma odhrknila, je visoko dvignila desnico z razprtimi prsti in zanosno je poudarila: »Kdor bi vama hotel ‰kodovati, ne daj mu Bog!« »Pomagal Bog i tebi, majka mila!« je dejal Vilar ter si pogladil bradico. Starka je stisnila pest in jo, zadihaje se, podrÏala nad seboj. Po trenotnem oddihu je iztegnila palec in se na pol okrenila k oknu, tako da je gledala v mesto. »A ona — ona — ljuba gospodina Bajiça — ljuta kaãa —« je groÏljivo kliknila in sovraÏen ogenj se je pojavil v njenih oÏivljenih oãeh. »Za Boga, kaj pa je z gospo Ljubico?« je vpra‰al Vilar, kaÏoã se prestra‰enega. »Kaãe naj se ji vijejo krog du‰e, naj ne dobi od srca poroda, teÏke muke naj boluje, teÏke poti naj potuje, mirni spanec naj beÏi od nje! V poslednjo posteljo, ljuto ozko in tesno, v domovanje brez vrat in brez okna naj jo poloÏe kakor oglje oãrnelo! Boga mi!« Po tej stra‰ni kletvi je s samoljubnim pogledom obrsnila vse navzoãe, ãe‰: evo, koliko se je v srcu in glavi nagomililo dobrega in protivnega, a sedaj sem vse izbruhnila — bogme! Mirno se je sklonila ãez mizo in pobrala posodo za kavo. 691 GOSPODIN FRANJO BESeDA Hrenova, Danica in Vilar, vsi so se tiho in pomembno spogledali. Gospodar je vzel pipo iz ust in ogorãen je zablejal v nasprotno steno: »Osel! Osel!« »Gospodine Franjo, dovolite, da vas i jaz imenujem tako, kakor sem se navadila od Danice. Saj paã Ïe veste, daje gospa Ljubica pobegnila?« je izpregovorila gospodinja. »Kje bi zvedel? Od Agularja sem ‰el naravnost sem. Niãesar ne vem,« je odgovoril v veliki osuplosti inÏenir. »Pobegnila? Kdaj pa?« »Predvãeraj‰njim popoldne je rekla doma, da pojde v posete k prijateljici. In je ‰la in veã se ni vrnila. Pravijo, da je pobegnila v Banjaluko. Kam pa drugam?« »A-a! âudom se ãudim, dasi je bilo kaj tak‰nega priãakovati od nje.« »Ubogi Bajiç! Tudi jaz sem slutila, da mu pride nesreãa v hi‰o.« Zdaj ko se je usodno dejanje Ïe zavr‰ilo, se je vsem zahotelo vedeti, da so kaj tak‰nega Ïe izdavna priãakovali, prej pa se nikdar niso izrazili, da kaj priãakujejo. Morda v na‰i zavesti nekaj mrli o bodoãem slabem dejanju, kar imenujemo slutnjo, toda logiãna razporednost dejanj nam je jasna ‰ele tedaj, ko se je vse Ïe zavr‰ilo. Slabo priporoãilo pa je za nas to, da po dovr‰enem dobrem dejanju nikdar ne reãemo: To sem priãakoval. Morda zato, ker je slabih ãinov veã nego dobrih ali pa je 692 GOSPODIN FRANJO BESeDA v nas tako malo zaupljivosti v ãlove‰ko dobroto in toliko ãrnoglednosti, da od sobrata ne pricakujemo dobrot, ampak vedno le zlo. »Kakor poosebljeno pohuj‰anje ji je bil pl. Pester vedno za petami. Ni ãuda —« »Minka, tisto plemenitost pred njegovim imenom mi pa le izpu‰ãaj! Tak‰en ãlovek ima toliko plemenite krvi v sebi, kolikor bosenski ko‰trun, ki se pase na planini. Kako more biti ‰e plemenit oni uradnik, ki je zapeljal soprogo svojega tovari‰a, ãeprav niÏjega po ãinu. Pes je, in naj bo stokrat naãelnik. Uradni‰ki stan more v teh teÏkih ãasih uspevati le tedaj, ako vlada v njem pravo tovari‰tvo in duh skupnosti. Eden za vse in vsi za enega. Lopov je Pester, to reãem ‰e enkrat, pa naj me zapro, ãe me hoãejo.« Tako se je sokolil Hren, a precej je upadlo njegovo juna‰tvo, ko je zagledal, da stoji majka ‰e pri durih in prislu‰kuje. In oglasila se je majka: »Veste li, gospoda, kako jo je ugrabil? Preobleãen za bogatega Turka, se je pripeljal v mraku pred mesto, ona pa je pri‰la in skoãila k njemu na voz. In oddirjala sta v veãerno meglo. Ljudje so videli, kako se je zgodilo.« »A, majka!« se je vznesel Hren. »âemu pa otepava‰ poslu‰ke? Tukaj si opravila. Idi v kuhinjo pomivat! ·e tega je treba, da bi se raznesli na‰i pomenki!« 693 GOSPODIN FRANJO BESeDA Starka je odprla duri, toda kar se ji je bilo nabralo na jeziku, to je moralo na dan. Vzravnala se je, zasvetile so se ji zbadljive oãi in kliknila je v sobo: »Oni muta‰erif bo plaãal vragu haraã za svoje zlo delo — bogme!« »Ti ga pozove‰ na dvoboj, baba neumna!« je zarenãal za njo gospodar. »Bog ve, kako se to konãa,« je rekla gospa. »Brez krvi gotovo ne. Bajiç je ãastihlepen in pogumen,« je menil Vilar. »Danes dopoldne sem ga videla iti preko ãar‰ije. Da ga vidi kdo, ki ne pozna njegove nesreãe, bi mislil, da ga tare huda telesna bolezen, tako se mi je zdel upadel in medel. Slep in gluh za vrvenje na ulici je ‰el mimo mene, zroã v tla, kakor bi iskal svojo sreão. Tak‰na sramota boli.« Hren se je jezil na Bajiça, ãe‰: Sam je kriv; ãemu je pa vabil v hi‰o Pesterja, kakor bi mu ponujal svojo Ïeno. Gospa se je potegnila za Bajiça in tako se je razlil potok besedi, nastal je prepirãek, kakr‰nih je bilo v tej rodbini dosti, ki so se pa vsi konãali v lepem sporazumu ali pa z zmago gospe Minke. V tem zakonu se je nagibal praznik Ïivljenja Ïe tudi k zatonu, ljubezen je paã tudi Ïe izgubljala svojo mavriãno barvo, a vrivala se je na njeno mesto neomahljiva dolÏnost. Vilar je zaradi priliãja sicer poslu‰al prekljajoãa se zakonska, toda razumel ni niãesar; njegove misli in veãinoma tudi njegove oãi so bile 694 GOSPODIN FRANJO BESeDA pri Danici. Vedno ga je vlekla v svoj magiãni krog. Sedela je tiha kakor dete, ki se igra v kotu, ter ‰ivala na nekem prtu. Na licih sta ji rdeli roÏnati lisi. Kadar je izpregovoril gospodin Franjo, se je lahno vzravnala in se s pokornim in mehkim pogledom ozrla nanj, ker vsaka njegova beseda je imela zanjo poseben pomen: razmnoÏila se je v mnogo drugih, s katerimi je govorila v svoji sanjavosti. Nabirala si je te besede, jih drÏala v spominu, da priplavajo takrat, ko njega ne bo veã tukaj, zopet na povr‰je in ji postanejo vir novih velikih misli, prepojenih z njegovo podobo. Zakaj tiste dni ni mislila o malenkostnih stvareh, sanjala je le o ãem velikem in dobrem in gospodin Franjo je stal ob njenih sanjah na straÏi. »Kaj pa, ali Bajiçeva mati kdaj pride sem?« je vpra‰al, ko sta se bila zakonska nehala prerekati. »Vsak dan pride in pravi, da se ji zdi pri nas prijetneje nego doma,« je odgovorila gospa. »Tudi danes pride. âez pol ure bo tukaj.« »Preden pride ona, odidem jaz,« je rekel Hren in vstal, da se napravi v pisarno. »Gospa je sicer sama dobrota, toda njeno srbsko velika‰tvo mi preseda. Njene teÏnje merijo vse v Srbijo, dasi je vdova po avstrijskem ãastniku. Ta bi nas z loparjem pognala iz Bosne, ko bi mogla. Vrtoglava je kakor njena snaha. To ti povem, 695 GOSPODIN FRANJO BESeDA Minkec, pazi mi na vsako svojo besedo, bodi oprezna, drÏi jezik za zobmi —« »To se pa Ïe postreÏe. Ne boj se, Vinko!« je porogljivo rekla ter pomagala soprogu nategniti suknjo. S Hrenom se je odpravil tudi Vilar, rekoã, da mora pri dnevi opraviti svoj posel v konaku. Gospa ga je povabila, naj se po svojem opravku povrne na kavo, kar je rade volje obljubil. Po preteku debele ure se je vrnil. Bajiçeva mati je sedela Ïe pri Hrenovih. Pozdravil jo je z izrazi hvaleÏnosti, da se gospa tudi v svojih teÏkih urah — iz teh besed je zvenelo toplo pomilovanje — spominja njegove pro‰nje. »O gospod inÏenir, ne smete misliti, da so to Ïrtve z moje strani, ako prihajam vsak dan semkaj. Tu se poãutim, kakor bi Ïivela na odpoãitku, v krogu teh ljubeznivih otrok — gospa je pokazala na Hrenove otroke in na Danico — se razvedrim in pozabim na sramoto, ki doma iz vseh kotov gleda name. HvaleÏna sem vam, da ste me uvedli v po‰teno hi‰o, kamor lahko hodim na oddih.« Sedli so. Gospodinja je nalivala kavo. Bajiçeva mati je govorila o tem, kar ji je tlaãilo srce. Tudi ona je slutila, kaj se bo zgodilo. »Glejte, gospod inÏenir, zdaj sem v tak‰nem poloÏaju, da se z enim oãesom jokam, z drugim pa se smejem,« je govorila, bri‰oã si oãi. »U‰la je nekoã svojemu oãetu z mojim sinom, zdaj je u‰la Sa‰i za 696 GOSPODIN FRANJO BESeDA banjalu‰kim naãelnikom, in lahko se zgodi, da uide kdaj ‰e s tretjim in ãetrtim. Bog z njo! Vesela sem, da je od‰la, zdaj pojde morda tudi njena sestra. ObÏalujem pa Sa‰o, ker ne bo mogel preboleti tega udarca. ,Za njim pojdem in ubijem ga kakor steklega psa!’ kriãi v svoji obupnosti. ,Oba ne moreva ostati na svetu. Eden mora poginiti, jaz ali on! âe je inÏenir za prazne, v hitrem navalu srda izreãene besede zastavil svoje Ïivljenje, kaj bi ga jaz ne, ko mi je zapeljivec nagomilil toliko sramoto na glavo!’ Tako grozi in divja. To je najveãje gorje, da jo on ‰e vedno iskreno ljubi. To mi dela skrbi. Da ni tega, vsak dan bi poslala za njo ãez hribe in doline par blagoslovov. Povejte mi, gospodine Franjo, kako naj ozdravim sinovo bolezen! Oprostite mojo bolest! Mati sem njegova.« Vilar je iskal besede obÏalovanja in tolaÏbe, pa jih ni mogel najti. »O-o — dvobojevala se bosta, a ne tako, kakor ste se vi z Buzdugo,« je v solzah vzdihovala gospa. »Ko bi umrl za na‰o svobodo, kakor je to storil njegov juna‰ki praded, onda bi ne plakala, pona‰ala bi se z njim, toda ãe pade v dvoboju z Ïidom za vlaãugo plemenitih âobanov? Je li to ãastno zanj in zame?« Vilar je miril, kolikor je mogel: poizkusil je z nebe‰ko pravico, ki naj stoji na strani globoko uÏaljenega ãloveka; ko to ni izdalo, je poizkusil ‰e z zemeljsko pravico, ki mora z vso silo zadeti kriviãnika. Sam zase se na obe 697 GOSPODIN FRANJO BESeDA pravici ni kaj dosti zana‰al, a govoril je prepriãevalno, vneto in v deklamatorskem tonu. »Samo to vam reãem, milostiva, in to mora vedeti tudi naãelnik, da se ne bo dolgo veselil svojega plena.« Tako je konãal in stara gospa se mu je naposled posmejala z zasolzenimi oãmi, zakaj sprejemljiva je bila za mnogobesedje, ako je pri‰lo iz ust priljubljenega ãloveka. Pogovor se je zasukal polagoma na druge stvari. Gospa Minka in Danica sta sedeli pri oknu in vbadali v svoje roãno delo. Otroci so se igrali v kotu. Atmosfera miru, udobnosti in zadovoljnosti je objela druÏbo; celo Bajiçeva mati se je razvedrila. »Poglejte malo, gospodine Franjo, na Daniãin vezilni razpon. âe spoznate samega sebe?« Vilar je ‰el in se je nagnil k deklici. Gledal je na prt, razpet v oklepu ‰tirih palic, ter migal z glavo, ker vezenje se mu je zdelo fino in umetno. Gospa Minka je nagajivo zrla nanj. »Nu, gospod inÏenir, ali poznate mladeniãa pod jablano?« je vpra‰ala. Sklonil se je ‰e niÏe in odgovoril: »Niã ne poznam.« »Pa se poglejte v ogledalo, ãe ste pozabili, kak‰en ste. To se lahko pozabi.« »Mojemu bratu je pa res podoben.« »In brat je podoben vam.« »Bo tako.« Moãno mu je ugajalo krasno delo. 698 GOSPODIN FRANJO BESeDA Bajiçeva mati je izvadila iz nedrij ‰ãipalnik in stopila kraj inÏenirja. Premotrivajoã, kako napreduje delo, je zadovoljno pritrknila z glavo in rekla: »Deklica ima velik talent. ·koda, da se za tak‰ne ljudi niã ne stori, Vleãe jih talent v neznane kraje, ki se zde zaprti, a oni ga vleãejo za seboj kot neko sladko breme, prikrito in od nikogar uvaÏevano.« Iztegnila je kazalec in razkazala vse, kar je bilo na prtu. »Glejte, motiv je vzet iz narodne pesmi. Tu stoji ‰iroka jablana, pod njo mladeniã, ãigar poteze in kretnje so res va‰im podobne. In mladeniã sega po jabolku. Zaãetek tiste pesmi se glasi: Rasla jabuka Ranku pred dvorom: srebrno stablo, zlaçene grane, zlaçene grane, biserno li‰çe, biserno li‰çe, merdÏan jabuke; po njoj popalo sivo golublje — — Vse se krasno ujema!« Vilar je okrenil obraz k Daniãinemu u‰esu. Zaãutila je njegov topli dih na svojem licu in igla ji je zastala. Pred oãmi ji je migljal njen Ranko na prtu, a gospodin Franjo si je ob njeni glavi Ïelel, da bi bil sam z deklico, ki ume v svojo umetnost spravljati svojo ljubezen. Ko se jim je zdelo, da so dosti olaskali lepo roãno delo, so izpregovorili o nesreãnem Jovici, ki tako dolgo ãaka sodbe. Potem so zaãeli razpravljati o splo‰nem poloÏa699 GOSPODIN FRANJO BESeDA ju v zasedenih pokrajinah in Vilar je pravil, kak‰ne sitnosti mu nastajajo z delavci. Zmraãilo se je, in Bajiçeva mati se je poslovila. InÏenir je ostal pozno v veãer pri Hrenovih. Drugo jutro je pri zaznanju dneva zapustil Tuzlo. 700 BESeDA GOSPODIN FRANJO 43. Z aãela se je zima. Zmrznilo je blato, voda, vsa zem lja je okamenela. In na to ogromno grudo je padal sneg; teÏko se je pritiskal k njej. Gozdi so se upogibali pod sneÏeno odejo, smreãice ob poti so se pod snegom, natlaãenim nanje, zdele podobne zakuklencem, belim medvedom, tur‰kim Ïenam in drugim fantastnim bitjem. Vilar je hodil po planini, nadzoroval in vodil dela, spadajoãa v njegov delokrog, streljal divjaãino, gledal, kako so frãali hlodi po Ïlebovih v dolino. Ugajalo mu je zimsko delo, sprijaznil bi se bil s svojo usodo, da mu niso provzroãali delavci s svojo neugnano nezadovoljivostjo velikih skrbi in teÏav. Na zadnji plaãilni dan meseca decembra bi bili drvarji do mrtvega pretepli paznika Gajerja, da ga ni re‰il Vilar. V kolibi sta namreã izginila dva koca, in sicer KonjhodÏiçev in ‰e nekega drugega Turka. Nekdo ju je ukradel in odnesel in treba ju je bilo plaãati. Gajer je pri zadnjem izplaãevanju v letu zahteval poleg pav‰ala za obrabo kocev tudi od‰kodnino za oba izgubljena komada, ki je bila za drvarja dosti obãutna. Kakor bi jima podtaknil kdo ogenj v streho, tako sta zahrumela Turka, ko sta 701 GOSPODIN FRANJO BESeDA zasli‰ala, da jima odtegnejo toliko denarja. Zanju se je zavzel Tunguz in mnogi drugi, rekoã, da tesac ne more tiãati vedno pod odejo in jo straÏiti; samo opoldne in zveãer sme v kolibo, kako naj pazi na svojo stvar; plaãa naj paznik, ki se greje ves dan v kolibi in je najbrÏ sam spravil pogre‰ana koca v stran. Beseda je dala besedo in preden se je Vilar dobro zavedel resnosti poloÏaja, so drvarji Ïe s pestmi navalili na Gajerja. V trenotku, ko je ta, ogroÏen od vseh strani, zagrabil za revolver, da ustreli onega, ki mu je najbliÏe, je priskoãil Vilar in potegnil svoj revolver. Drvarji so obstali kakor okameneli, zavedajoã se nasilnega dejanja. Okolnost, da je gospodin Franjo posegel v spor, je liki mrzla lijavica udarila na druhal. »Ne omadeÏujte si rok, ne prelivajte krvi, bratje! Bog jo je dal in Bog sam naj jo vzame!« je z ubitim glasom miril Trkulja. Brhki Batiniç pa je skoãil pred paznika ter zavihtel desnico; gradila in podirala bi ta krepka desnica, ko bi odloãevala telesna moã. »Evo mene, ako si Ïejen nedolÏne ãlove‰ke krvi! Pi‰kavega oreha ni vredno Ïivljenje v taboru, kjer se nahaja‰ ti, pasja du‰a!« je s preleteãim glasom zavpil ter razgalil prsi. »Ustreli me, lopov!« Prihuljeni nasmeh, ki mu je razsvetil raskavi obraz, je priãal, da hoãe obrniti koãljivo in resno stvar na ‰aljivo stran, kar se mu je tudi posreãilo. 702 GOSPODIN FRANJO BESeDA Gajerju je omahnila roka z revolverjem. Gubanãil je ãelo, bliski jeze in sovra‰tva so mu ‰vigali iz oãi. Vilar je poravnal preporno stvar. »Koca nista vredna tolike rabuke,« je mirno rekel, vtakniv‰i oroÏje v tok. »Kdo ju ima na vesti, tega ni mogoãe dognati, zato ju plaãam sam.« Odhajajoã je zopet sli‰al slavoklice na sultana in pa staro graniãarsko bojno pesem o pu‰ki drobni in tihoti grobni, o rani boleãi in krvi rdeãi. Par dni pred novim letom je jahal zopet v Tuzlo po opravkih. Spotoma se je ustavil v hanu ob Spreãi, da obraãuni s Samojlom za mesec december. »O gospod inÏenir, kak‰ne stvari se gode pri nas!« je zastokal Ïid in zaplahutal s kaftanom. »Udarec za udarcem, trije zapored! BoÏjast naj me vrÏe, ãe ostanem ãez svoj ãas v tem prokletem kraju!« »Bog praviãni! Vendar ne boste beÏali sedaj, ko ste bosenski vlastelin —!« »Vse prodam in se vrnem na Ogrsko. Extra Hungariam — kako se Ïe pravi tisto?« »I — kak‰ni udarci so vas zadeli?« »Predvãeraj‰njim sem moral iztresti dva zaboja konzerv za preÏganko v Spreão. Plesneti so zaãele, in veste, milostivi gospod, kaj tak‰nega ne dam, da bi uÏival ãlovek, ãeprav je drvar. Ne pusti vest, pa je! To je prvi udarec.« 703 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Kak‰en je drugi?« »To noã so vdrli hajduki v Etelkin kurnjak in vse so odnesli, kar je bilo tam perutnine. Etelka se je onesvestila, ko je davi zagledala tak‰en pokolj. Vsenaokrog so leÏale odrezane kurje in purje glave, vse se je cedilo krvi. Nemudoma sem jo moral pustiti v Tuzlo.« »Mati nebe‰ka — onesve‰ãeno?« »Osvestila se je zopet, a prevzele so jo tak‰ne slabosti od Ïivãnega pretresa ali kaj, da je mahoma sedla na voz. ,Sami-leben, moje Ïivljenje visi na lasu, jaz moram k doktorju!’ je rekla. In se je odpeljala. Kaj hoãete —Ïenska glava! Stro‰ki bodo obãutni. Doktor ji pogleda na jezik, jo potipa za Ïilo, potem poreãe: ,Vzemite mrzel obkladek, gospa!’ —a ona nato: ,Mrzlega ne prenesem, zapi‰ite topel obkladek!’ — ,Onda vzemite toplega in brom pijte! Ta vas pomiri. Napi‰em vam recept.’ In za tak‰no zdravljenje mu odrine debel bankovec. Ne veste, kak‰na kavalirka je moja Etelka. Kadar pride iz Tuzle, mi naraãuni toliko napitnin, honorarjev in toliko zdravil, da mi od samih ‰tevilk miglja pred oãmi. Niã ne de, samo da se vrne zdrava in sreãna.« »âudim se, da so se razbojniki upali v va‰ kurnjak, ko se nahaja precej poleg oroÏni‰ka straÏarna. To so jim Ïe mogoãno zrastli rogovi.« »Veste, kaj so lopovi ‰e napravili? Psu, ki ponoãi tuli krog straÏarne, so zavdali. Na poti pred straÏarno so ga 704 GOSPODIN FRANJO BESeDA davi oroÏniki na‰li crknjenega. In v moj steljnjak so vrgli tleão gobo. ·e sreãa, da se je tam nahajal sam vlaÏen mah, katerega se ni tako hitro prijelo. Da je tam suha stelja, zgorelo bi mi bilo to noã do kosti vse, vse.« Samojlo je zamahnil z roko, kakor bi hotel presekati svet na dvoje. »Moje domovje bi bilo izpremenjeno v zgolj razvalino in sam bi bil zdaj morda bolj podoben peãeni repi nego ãloveku.« Vilar je izobrazil na licu soãutje, primerno prestani Samojlovi nesreãi in oni, ki bi ga bila lahko zadela, pa ga ni. »Bog praviãni vas je re‰il nesreãe, ker ste po‰tenjak in va‰a gospa soproga rada daje Bo‰njakom blago na poãak.« »Dobro srce ima moja zvesta Ïenica. Bog bodi zahvaljen! A gospod Bajiç, ta se je urezal s svojo Ljubico. I-ii, zdaj se spominjam, zakaj se je Etelki tako mudilo v Tuzlo.« Samojlo si je s kazalcem pomel ãelo. »Radovednost jo je gnala tja. Mimo zvedavosti ne pozna nobene strasti. Radovedna pa je kakor veverica na drevesu. âim prej je hotela zvedeti, kako se zavr‰i Bajiçeva afêra.« »Kaj je z gospodom komisarjem?« Samojlo je zafrfotal z rokama in priskoãil. »Bog praviãni, kaj niste sli‰ali, kako se je njegova stvar zasukala! Pod Konj-planino ste pa res nevedneÏi. Ura je enajst odbila in gospa Ljubica je sedaj Ïe dve uri vdova pri Ïivem soprogu. Imela je dva moÏa in eden je ugriznil danes v 705 GOSPODIN FRANJO BESeDA mater zemljo, kakor gotovo se imenujem Samuel Blaustift. Zapeãatena je njena usoda, ta vozel je presekan. Danes ob devetih zjutraj sta se dvobojevala, namreã pl. Pester in Bajiç.« »Kaj pravite?« »Mesto Doboj sta si izvolila za dvoboj, ker stoji v sredi med Banjaluko in Tuzlo. Tam sta trãila, pa ne za ‰alo kakor vidva z Buzdugo. Tam je tekla kri, eden je Ïiv padel in mrtev obleÏal. Sedaj v Tuzli Ïe lahko vedo, kateri je propadel. Bog mojih prednikov mi je priãa, da obÏalujem oba, ker oba sta bila moja prijatelja in moje srce je rahloãutno. Pogin enega ali drugega si ‰tejem v nesreão.« InÏenir se je zresnil. Plaãal je raãun, potem se je odpravil. V mesto je prispel ‰e toliko za dne, da je lahko ‰el ‰e po svojih opravkih v konak. Na hodniku je sreãal Hrena, ki ga je ves razvnet Ïe od daleã pozdravljal. Stisnila sta si roki in uradnik ga je prijel za rokav ter ga vedel po hodniku na prikrit prostor. »Ali si sli‰al, France?« je ‰epetal goreãi Hren v temaãnem kotu. »Nu, kako se je konãalo?« je tiho vpra‰al Vilar. »Bajiç je ubil svojega prej‰njega predstojnika.« »Prav je storil.« 706 GOSPODIN FRANJO BESeDA Hren se je vzravnal, zameÏal z desnim oãesom in pomembno je zanihal z glavo. »âemu se je paã lotil tuje Ïene! Tako se godi onim, ki gre‰e zoper zapoved boÏjo.« »Amen, prijatelj! Toda pristaviti treba, da niso vsi soprogi, ki nosijo rogove, Bajiçi. Je li znano, kako se je vr‰il dvoboj?« Tu je zaãel Hren, oziraje se po hodniku, skrivnostno praviti, kako se je zgodilo. Bajiç se je peljal s svojima priãama v Doboj, kamor je pozval banjalu‰kega naãelnika na krvavi sestanek. Dogovorili so na Bajiçevo zahtevo zelo teÏke pogoje: eden mora obleÏati. Po Ïrebu je pristal prvi strel naãelniku: poslednjikrat se mu je posmejala sreãa, a on se je ozrl nanjo kakor ujeta Ïival na nastavljeno vado zapeljivko. Ali ga je zapekla vest in je namenoma pomeril previsoko — tako so trdili njegovi prijatelji v konaku, prisojajoã mu plemenito kavalirsko misel — ali se mu je v razburjenosti zatresla roka, bodisi to ali ono — njegova krogla je sfrãala nad Bajiçevo glavo. Komisar je pogodil bolje ter ga zadel v trebuh, na kar je po dveh muãnih urah nastopila smrt. »O,« je naposled vzkliknil Hren in si s prstom potrkal na ãelo, »jaz sem to Ïe davno vedel, pa si nisem upal povedati. O tak‰nih stvareh treba molãati. Tako je bilo zapisano v knjigi usode in tako se je moralo zgoditi. Idi, France, na moj dom in poãakaj me doma! Po mojo Ïenko je poslala Bajiçeva mati, da ji druguje v teh teÏkih urah, a zdaj jo dobi‰ ‰e 707 GOSPODIN FRANJO BESeDA doma.« Tedaj so se odprla oddaljena vrata, in majhen uradnik z veliko ple‰o se je zibal in gugal preko hodnika. »Moj naãelnik —« je plaho za‰epetal Hren ter prav odskoãil. Po prstih se je splazil ob zidu v svojo pisarno. Po svojem opravku v konaku je Vilar posetil Danico. Tudi v Hrenovem domu se je sukal pogovor edino o Bajiçevi zadevi, ki sta jo inÏenir in gospa Minka prere‰etala skoraj do onemoglosti. Parkrat je pokukala k njima Grgiçeva majka. Pokazalo se je, da nima v sobi posebnega opravka, marveã jo je prignala zgolj Ïelja, da pozdravi gospodina Franja, potem pa tudi radovednost, da pozve kaj o Bajiçu. Ni mogla prikriti svoje razburjenosti. Na obrazu se ji je svetilo ãuvstvo zado‰ãene ‰kodoÏeljnosti, na liãnih mi‰icah ji je poigravala zlobna radost. Liki vrtalka se je vrtela v pijanosti posreãenega ma‰ãevanja. Ob ‰tirih je gospa priÏgala luã, nato se je odpravila k Bajiçevi materi. Vilar je ostal sam z Danico in otroki. Nastopili so mu tisti blaÏeni trenotki, ki se jih ãlovek dolgo spominja in o katerih pravi na stara leta, da so bili zlata pena, ako se je namreã Ïe vdal resignaciji in ne zavida niãemur na svetu, niti zorni mladosti. Zdaj, ko ni bilo odraslih priã v sobi, se je Vilarjev pogled neprestano Ïivahno in izzivajoãe ustavljal na Danici. No deklica ‰e vedno ni umela premeteno in smelo odgovarjati z oãmi. Kakor Ïarnica se zable‰ãi njen kratki pogled, a mahoma 708 GOSPODIN FRANJO BESeDA ga zakljuãi naivnokrotek smehljaj, glava se nakloni, roka ji zastane nad vezenjem. V vsem njenem bitju se izraÏa neÏna vdanost in neizrekljiva sreãa. ·ivati poizku‰a, pa ne more. Dobro ve, da bi kdove kak‰ne nestvore na‰ila na platno, ker v teh sladkih hipih ji ni mogoãe, prilepiti svoje misli k delu. Oba sta obhajala praznik ljubezni, oba sta ãutila tisti dolg, ki je bil z moãno roko za vse Ïivljenje zapisan v njiju srci. Otroci, ãebljajoãi v kotu, zanju niso imeli pomena. Molãala sta, kakor bi poslu‰ala neki ‰epet du‰, ki je povedal prav vse, kar se je godilo v notranjosti. Za vse na svetu bi ji ne bilo mogoãe, izpregovoriti besedo. Hitro je minila ura. Po peti uri se je vrnil Hren iz sluÏbe z novico, da derejo Tuzlanci v gostih trumah pred mesto, kjer hoãejo priãakati in pozdraviti zmagovalca v praviãnem dvoboju. Tudi uradniki so sklenili, da ga sprejmejo pred mestom. Toliko se je bil navdu‰il za Bajiça, da mu je ‰el sam naproti. Vilar se mu je pridruÏil. Mimo uradnikov in nekaterih ãastnikov je pred mestom ãakala malone vsa pravoslavna obãina. Brez agitacije, sama od sebe je pri‰la, da sprejme zmagovalca kot triumfatorja. Doãim so dosihdob samo kazinska gospoda govorila glasno in izzivajoãe in so v podjarmljenem ljudstvu le ‰epetali, ‰kripajoã z zobmi ter stiskajoã pesti, in se je le na planinah med hajdu‰kimi ãetami glasila svobodna beseda, si je tisti veãer tudi v mestu dal ljud709 GOSPODIN FRANJO BESeDA ski glas ‰irokega du‰ka. Ko se je pripeljal Bajiç v spremstvu sekundantov, je zaoril iz sto in sto grl navdu‰eni klic: »Îivio Bajiç!« Nekateri so vpili: »Svakom zlu smrt je kraj!« drugi: »Slava in propast gre eno za drugim!«, namigavajoã na svojega biv‰ega naãelnika, obenem pa tudi na nasilni‰ko moã sploh. Potem so tolpe pele srbske pesmi, dokler jih ni zaãelo razganjati oroÏni‰tvo. Precej ko je bil Hren zapazil, da se zaãne demonstracija, je izginil z Vilarjeve strani ter jo pobrisal domov. Med mnoÏicami je ãakala tudi Bajiçeva mati. Gospa je prestala tiste dni mnogo du‰evnih muk in skrbi za sina. Zmaga li praviãna stvar pred stra‰nim sodi‰ãem? Kolikrat je Ïe zmagoslavno dvignil glavo tisti, ki je zakrivil zloãin! Po njenih materinskih in praktiãnih nazorih se sinu niti ni trebalo dvobojevati; on ni napravil sramote, zato mu je ni treba prati; Ljubica naj gre, kamor jo vleãe srce; ako ni sreãe z njo, onda je bolje, da je ni v hi‰i. Sramoval naj bi se pl. Pester, ki je sreãe tat. Tako je mislila in tako je uãila sina, preden je ‰el v boj. Seveda opravila s tak‰nimi razlogi ni niãesar. Ko je od‰el, je legla velika obupanost nanjo. Ves dan se ni dotaknila hrane, vsa izgubljena je strmela predse, nobena stvar je ni mogla koliãkaj razvedriti, nikjer ni na‰la pokoja: zdaj sede in se zatopi v muãne skrbi, zdaj po‰eta po osamelih prostorih, da bi si z delom pregnala teÏko moro, in neprestano ji vrta v glavi neznosna misel: Kaj bo, ako propade Sa‰a? 710 GOSPODIN FRANJO BESeDA Ali s tem zabri‰e sramoto? Vso noã ni mogla zaspati. Ko bi poginil njen sin v boju za srbsko domovino, onda bi rekla z majko deveterih Jugoviçev, padlih na Kosovem Polju: Bogu hvala na njegovem daru! — a tu naj propade zaradi nesramne Ïenske, ki se je izneverila svojemu rodu in svojemu moÏu! Drugo jutro je leÏala malone v nezavesti. Hipoma pa ji je odleglo, ko je dobila proti poldnevu brzojavko, ki jo je obvestila o izidu dvoboja. In zavrisnila je njena du‰a, ko je Katica po kratkem premisleku spravila najpotrebnej‰e reãi v zaboj, naroãila voz in se odpeljala, da se vrne preko Save v Banat k svojim roditeljem. »Z Bogom, z Bogom!« je veselo klicala gospa, videã, da se pelje neljuba deklica v smeri Majevice-planine, doãim se je sin vraãal z nasprotne strani. »Hvala Bogu, zdaj zavlada zopet mir v na‰i hi‰i! Sama bodeva s Sa‰o,« je ‰epetala. Zveãer je ‰la, ‰e preden so se zbrale mnoÏice, z gospo Hrenovo pred mesto, kjer je debelo uro ãakala na sina. In ko je pri‰el, je zletela predenj, se ga oklenila in mu poloÏila glavo na prsi, kakor da je pri‰el po dolgih letih odsotnosti z drugega sveta. Tuzla je tisti veãer hrumela pod vtiskom krvavega dogodka v Doboju. Vsak je govoril o afêri ali pa vsaj nastavljal u‰esa, da bi sli‰al, kako sosed sodi o njej. Po javnih lokalih so se zbirale gruãe, v katerih so se sli‰ala razliãna mnenja. Samo Turki so molãali; neumesten se jim 711 GOSPODIN FRANJO BESeDA je zdel dvoboj, ki bi bil lahko ukanjenemu soprogu upihal luã Ïivljenja. Vilar je ‰el pred veãerjo v Agularjevo kavarno, kjer je bilo zbranih mnogo ãastnikov. Nekateri so bili zamaknjeni v igre, a veãina jih je razpravljala o dvoboju. Vstopiv‰i se je na vse strani klanjal; nekateri so mu hladno odzdravili, nekateri so ga namenoma prezrli kakor ãloveka, ki je za‰el v nepravo druÏbo. Pred toãilno mizo je stala gruãa ãastnikov v Ïivahnem pogovoru. Ker ni videl nikjer praznega prostora, se je, pijoã kavo, oprl ob ogel toãilne mize ter segel po svalãici. Tedaj se je priril iz druÏbe poroãnik Mik. »Kako ste, gospod inÏenir? Dobro, a?« je vpra‰al Mik ter rinil Vilarja v kot proti steni. »Lepo, da ste pri‰li zopet v na‰o druÏbo. Nocoj imamo v kazini dunajske pevke. Pridite tja, zabava bo imenitna.« »Lepa hvala, gospod poroãnik. Ne morem. Jutri hoãem zarana odriniti.« »Vi ste bili vedno zelo solidni. Ko bi se mogel ãlovek tega priuãiti! Pravijo, da je zdravo. Glejte, gospod inÏenir, najina skupna plamenica je potegnila iz Tuzle.« »Koga menite?« »Gospico Katico pl. âoban. Skraja ste jo radi videli, a zdaj ste krenili drugam. Prav imate! Pobegnila je. Bog z njo!« »Gotovo pride nazaj. Ne bodite v skrbeh zaradi nje.« 712 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Deklica je brhka na vseh straneh, a jaz je ne morem vzeti. Ni, ni.« Mik je napravil s prsti tisto kramarsko pantomimo, s katero se ‰teje denar. »Jaz potrebujem petiãno Ïeno, da izlezem iz dolgov. Zato pojdem v predpustju na dopust. ·esttedensko turnejo napravim po avstrijskih mestih, ni li kje bogate neveste zame.« »Pametno. Naj vam jo nakloni mila usoda! Vi ste mi bili vedno simpatiãen.« Nato je oni trãil z ostrogama, se priklonil in se pome‰al v gruão, kjer so Ïivahno razpravljali o krvavi afêri. Eni so pomilovali Ljubico in pl. Pesterja, drugi so drzali s komisarjem Bajiçem. Ljudje, ki so se vedno igrali z vpra‰anjem o ljubezni in zakonu, so s tega posebnega sluãaja prehajali na splo‰no stali‰ãe. Eni so se potegovali za neko Ïensko vpra‰anje, rekoã, da je Ïenska reva in da izvirajo njene slabe lastnosti iz njene zasuÏnjenosti, drugi so trdili, da pride kmalu doba, ko bo treba odloãno zaklicati Ïenski: Do tod in dalje ne! Nekateri so obsojali Ïensko, ki ni bila brezmadeÏna, ki ji je bila ljubezen zgolj igra, ãeprav so bili sami razvratni neãistniki in so v smelosti pred Ïensko iskali svojo slast, drugi so smatrali ljubezen za sme‰no stvar pesnikov, a gre‰ili bi proti mehanizmu prirode, ko bi se ustavljali njeni mamljivosti. Na tako vihravo in opotekavo stvar, kakor je ljubezen, bi paã ne smeli graditi tako vaÏne institucije, kakor je zakon, nerazru‰ljive zveze do konca Ïivljenja — so 713 GOSPODIN FRANJO BESeDA modrovali najmodernej‰i. Naposled se je druÏba razdelila v dva tabora: eden je bil za svobodno ljubezen, drugi za zakon, razbremenjen z razporoko. InÏenir je naravnost gledal v druÏbo, vãasi je celo z glavo pritrknil, da ne bi mislili, da tajno prislu‰kuje. Zdaj se je ozrl temu, zdaj onemu gospodu v obraz. Njegove oãi so bile ‰iroko odprte, kakor bi gledala iz njih ‰iroka misel o obravnavanem predmetu. »Gospod inÏenir naj nam pove svoje mnenje!« je rekel stotnik Hvalibogovski, obrniv‰i se k Vilarju. Po njegovem pre‰item in preÏitem obrazu se je razlila sama porogljivost. »On nam je pokazal svojo filantropijo pri delavcih, pri Bo‰njakih, pri kravah —« »Pri Bo‰njakinjah tudi,« je pristavil Buzduga, ki se poprej ni zmenil za Vilarja. »Îensko vpra‰anje spada v filantropijo. Od gospoda inÏenirja zvemo, kaj je pravo, kaj ne.« Veã nego o‰abna nagajivost, zloba sama se je svetila v stotnikovih oãeh. Vilar je ãutil, da ga hoãejo objestno zbadati. Zato je dosti neprijazno odgovoril: »Po mojem mnenju bi trebalo zaãeti pri kali.« »Ab ovo — e-e. To je res, ker vsako Ïivljenje se zaãne s kalom,« je rekel pl. Merks, vesel svoje dovtipnosti. Jezil se je na inÏenirja, ker je postavil lep in trden most, za katerega si generalov adjutant ni mogel lastiti nobenih zaslug. 714 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Koren zla je v nas samih, namreã v mo‰kih. Treba bo vzpostaviti prapor nekega mo‰kega vpra‰anja. Izpra‰evati nam bo treba svojo mo‰ko vest. To ne pojde, da bi Ïenskam nasajali teÏke porcelanaste klobuke na glavo, mo‰ki pa naj bi nosili mehko klobuãevino.« »Torej zagovarjate gospo Ljubico?« je vpra‰al Hvalibogovski, zaãutiv‰i Vilarjev pik. »Ne zagovarjam je, obsojam pa umrlega naãelnika pl. Pesterja in z njim vse razvratne ljudi, ki ‰irijo na‰o razuzdano prosveto po Bosni.« »Kakor s priÏnice nam govorite, gospodine Franjo,« je sladko se smejoã v‰ãipnil pl. Merks. »Na‰ gospod inÏenir plava s svojim prijateljem kaludjerom,« je zbodel Buzduga. »Vse dobre nazore, kjerkoli sem jih sli‰al, sem zbral in Ïivim z njimi.« »Ne reãem, gospod inÏenir,« je povzel Hvalibogovski, »da niso va‰i nazori koristni — za gotove kroge. Za nas kulturonosce pa niso. Vi se druÏite z nekimi ljudmi, ki nas sovraÏijo in nam hoãejo ‰kodovati. Iz va‰e samote prihajajo vznemirljive vesti. Prav tik va‰ega pa‰alika je morala oblast nastaniti oroÏnike.« »Zaradi mene jih ni. Moje srce je ãisto in moje roke so neomadeÏevane. Odgovarjale bodo one pijavke, ki so uvedle v delavskem taboru ta nevzdrÏljivi sistem. Vem, 715 GOSPODIN FRANJO BESeDA kdo hujska in ‰unta proti meni — tisti, ki sem mu trn v peti in bruno v oãesu.« Hvalibogovski se je odvrnil in tudi drugi so pokazali Vilarju hrbet. 716 BESeDA GOSPODIN FRANJO 44. P o veãerji je hodil po Kaisersheimbovi ulici. Mrazilo ga je in izhojeni sneg mu je ‰kripal pod nogama. Mikalo ga je, da bi posetil Hrenove, pa zdelo se mu je prepozno in premagal se je. Zdajci je zasli‰al za pravoslavno cerkvijo, kjer leÏi srbski del mesta, zvoãno tamburanje. Napotil se je tja. Postal je pred podolgovato, pritliãno, vso razsvetljeno hi‰o z napisom ,Srpska kafana’. Vstopil je. Prijetna toplota ga je objela in vonjava po di‰eãih svalãicah. Ozrl se je po zakajeni sobi, kakor bi iskal znanca. Sedel je k prazni mizici prav pri durih. Da je vstopil Kitajec, ne bi bil zbudil veãje pozornosti, nego jo je on. Ta druÏba ni bila vajena, da bi se zatekel kdaj ‰vabski ãlovek k njenim zabavam v njeno kavarno. Gostje so se ozrli nanj in si nekaj za‰epetali. Kmalu pa so se privadili njegove prisotnosti in pustili so ga v nemar. Le kavarnar je vãasi pogledal k njemu in mu postregel. Pa ‰e nekdo se je pojavil pred njim: oni ‰umar Nikoliç, katerega je bil Ïe parkrat videl v kaludjerovi druÏbi, mu je prinesel z roko pisani spored tiste zabave. Dolgo je zrl v spored in lu‰ãil cirilico. Ko je bil z vsem na jasnem, je zaãel razmotrivati druÏbo, poslu‰ati petje, 717 GOSPODIN FRANJO BESeDA govore, guslarja in tambura‰e. Zaznal je, da se nekdo neprestano ozira nanj: v somraku pod stensko sliko, ki je predstavljala nekega v slavnostni obleki namoãeradenega mogotca, se ri‰e zabrisana velika glava Nikoliçeva, svetijo se iz dima ‰umarjeve oãi, kakor bi ga izpra‰evale, kako se kaj poãuti v tej druÏbi. Vilarju se je zdelo prijetno, ker tu ga nihãe ne moti, nihãe ga ne izpra‰uje po njegovih nazorih, nihãe mu ne ugovarja. Spomnil se je one druÏbe na pustem kazinskem otoku, ki se ne mara priliãiti domaãemu prebivalstvu, ki namerava na veke ostati sama zase s svojimi ‰egami in svojim jezikom, ki prav sedaj ciniãno razpravlja o nekem Ïenskem vpra‰anju ali pa o porobi zavojevanega ljudstva. In dobro se je zdelo Vilarju, da se je odkriÏal tiste druÏbe. Ker je kavarnar domneval, da se samotni tujec dolgoãasi, mu je prinesel dva srbska lista. Poglobil se je v ãitanje. V nekem gospodarskem ãlanku je naletel na poroãilo, da zaãne Turãija prihodnjo pomlad graditi Ïeleznico preko Macedonije. Ta vest mu je dala snovi za dolga premi‰ljevanja, odprla mu je novo obzorje. Sklenil je, da poizkusi spomladi svojo sreão v Macedoniji. Tja vzame s seboj Danico in jo re‰i vseh nevarnosti in neprilik. Tako se je bil zatopil v svoje naãrte, da niti sli‰al ni tambura‰ev, ki so med hrumeãim pritrjevanjem gostov prav takrat svirali himne: rusko, srbsko in ãrnogorsko. Slavnostne pesmi so mahoma naredile konec zabavi. ·e ni 718 GOSPODIN FRANJO BESeDA bila konãana poslednja, ko je stopil v kavarno mestni pisar Odisej Korkiriç v spremstvu dveh pandurjev. PoniÏno, toda z nekim izrazom nasme‰ljivosti je pozdravil inÏenirja, potem je stopil v sredino kavarne ter objavil, da mora razgnati druÏbo, ker se tu svirajo in prepevajo drÏavi nevarne pesmi; zunaj stoje vojaki, ki bodo s silo razgnali goste, ako se rade volje nemudoma ne uklonijo njegovemu ukazu. Gostje so drug za drugim plaãali in mirno od‰li. Pred kavarno je stala moãna voja‰ka patrola. Izza nje se je zasli‰al bobneãi glas nadporoãnika Buzduge. »Lahko noã, gospod inÏenir!« je zaklical Vilarju, odhajajoãemu k poãitku. Vilar se je motil, misleã, da se je iznebil kazinske druÏbe in da lahko hodi svoja pota. Drugo dopoldne so sedeli v biljardni sobi kazinske restavracije ãastniki Hvalibogovski, pl. Merks in Buzduga pri vaÏnem poslu. Posvetovali so se o rezervnem poroãniku Francetu Vilarju. Vsi trije so bili tega mnenja, da je imenovani ãastnik Ïe mnogokrat omadeÏeval oficirsko stanovsko ãast, za kar zasluÏi, da ga naznanijo kornemu poveljni‰tvu v Sarajevu, ki naj ga tira v preiskavo pred oficirsko ãastno sodi‰ãe. Prvi obtoÏitelj stotnik Hvalibogovski je imel pred seboj razgrnjenih par pisem gozdarja Bierkopfa in je iz njih sestavljal obtoÏnico. Gozdar je bil namreã izpod Konj-planine veãkrat pisal svojemu prijatelju HadÏirumbi in mu toÏil gorje, ki je 719 GOSPODIN FRANJO BESeDA navalilo nanj, odkar je inÏenir obrnil vse narobe. V teh pismih je slikal inÏenirja kot uradnika, ki uãi delavce ‰trajka in revolucije; njegovi nazori mejijo Ïe na anarhijo, tako je popustljiv napram delavcem; on je kriv, da se pojavljajo neredi in nemiri v drvarski koloniji, kjer je zasejal neke ideje o svobodi, enakopravnosti in bratstvu; sam ni discipliniran in tudi pri delavcih ne ume uvesti discipline; med njimi trpi agitatorje in rogovileÏe; v svoji samovoljnosti hlepi po popularnosti, katere je pri Bo‰njakih tudi v obilni meri deleÏen; kakor delavcem tako na‰epetava tudi domaãemu prebivalstvu ter zbuja neizvedljive nade in oãito pravi, da dolgo ne bo mogel gledati tega zatiranja s strani ‰vabske gospode; ves se nahaja v taboru nezadovoljneÏev in upornikov in kjer le more, izpodbija na‰ ugled in na‰o idejo. Vse to je posnel Hvalibogovski iz gozdarjevih pisem in obÏaloval je ubogega âumurpa‰o, da mora s tak‰nim nerednim ãlovekom opravljati svoje teÏko, odgovornosti polno delo, in vse to je razloÏil svojima tovari‰ema. Sam iz svojih izku‰enj je dodal, da tudi on smatra inÏenirja za nezanesljivega ãloveka, ki je pripravljen pri vsaki priliki vreãi poleno v po‰teno kulturno delo ter mu podstaviti nogo; tako se je zaril v simpatije bosenskih malkontentov, da mu je vse prav, kar najde na teh ljudeh; celo deklico si je izposodil pri tem zakrknjenem rodu, sestro izpodenega meniha in najhuj‰ega agitatorja, ki jo skriva v Tuzli 720 GOSPODIN FRANJO BESeDA pri uradni‰ki rodbini, izpodbil bi vsako vladno napravo in vsak ukrep, ki meri za ohranitev reda, tako potrebnega za Bosno. »E-e — gospod stotnik,« je povzel pl. Merks, gladeã si s peresnim drÏalom temno dlaãico pod nosom, »to ne gre, da bi kornemu poveljni‰tvu toliko nakavkljali na papir. Na‰ kancelijski poslovni red nam veleva, da morajo biti prijave kratke, jasne in prepriãevalne. Tu treba navesti in poudariti konkreten prigodek.« »To je tista,« je potrdil drugi obtoÏitelj, nadporoãnik Buzduga. »Mi kot po‰tenjaki ga ne nameravamo ovaditi civilni oblasti zaradi dejanj, ki se bliÏajo Ïe veleizdaji, mi ga hoãemo naznaniti voja‰ki oblasti, da ga pahne iz oficirskega zbora, katerega veã ni vreden. Tudi jaz bi ga bil Ïe dvakrat lahko ovadil, da se vme‰ava v teÏavno poslovanje mojih oroÏnikov, da zlobno kritizira na‰o upravo, pa tega nisem storil, ker sem si mislil: ãlovek je mlad, neizku‰en, sãasoma se paã prilagodi tukaj‰njim razmeram in kar je glavno: ãastnik je, ki se je udeleÏil okupacije; s tak‰nim treba ravnati ‰valereskno.« Po teh besedah je primaknil svoj stol bliÏe k adjutantu, tako da je videl na njegov papir, kamor je bil Ïe napisal naslov. »Ti naznani samo snoãnji prigodek,« je govoril pl. Merksu, ki je posloval kot zapisnikar, »namreã uvodoma napi‰i, da se inÏenir, dasi je ãastnik, namenoma ogiblje oficirske druÏbe ter zahaja v beznice, kjer se pojo in svirajo 721 GOSPODIN FRANJO BESeDA izdajalske himne, kjer na stenah ne visi nobena patriotska slika.« »Panslav je — napi‰i!« se je vme‰al Hvalibogovski. »Ne, tega ni treba. InÏenir s svojim socialnim mi‰ljenjem in svojim panslavizmom itak telebne v jamo, za kar ga odkrito obÏalujem. Preden pojde iz Bosne, mu njegovo predstojni‰tvo gotovo ‰e naprti disciplinarno preiskavo ali pa ga spravi njegova drznost pred sodi‰ãe. Pa to so skrbi drugih ãiniteljev, na‰a stvar je ta, da odloÏi ãastni‰ko dostojanstvo, ki ga je zapadel s svojim neopreznim ravnanjem. Napi‰i torej, da se je udeleÏil nepatriotske zabave v srbski kavarni, da se je strinjal z izdajalskim mi‰ljenjem, ki se goji v tem lokalu, ker ni vstal, ni od‰el, ko je sli‰al slavnostne pesmi nam sovraÏnih drÏav.« Pl. Merks je odobril oroÏnikov nasvet in pisal. Ovadbo so poslali na korno poveljni‰tvo v Sarajevu, ki je odredilo preiskavo. Bilo je Ïe proti koncu januarja, ko je dobil Vilar poziv pred ãastno sodi‰ãe. Posmejal se je, ko je zvedel, kako je tisto noã v srbski kavarni oneãastil sebe in voja‰ki stan. Prestregel je obravnavo, ki je navadno dolgotrajna, s pro‰njo, da bi smel odloÏiti ãastni‰ko dostojanstvo. Po tej odpovedi se mu je zdelo, da mu je tem laÏe na du‰i, ãim manj ima dostojanstev na telesu. 722 GOSPODIN FRANJO BESeDA In zopet se je zaril v svojo planino. Vedel je, da ima med drvarji nekaj nezadovoljneÏev, katerim bi ne mogel nikdar ugoditi, nekaj tak‰nih, ki oãito opravljajo posel agitatorstva, toda ne mogel bi odgnati od dela ãloveka, ki je prosil za delo. Potrpel je s ‰untarji tem raj‰i, ker se je nadejal, da se pomirijo, kadar bo strto vsta‰ko gibanje v sosednjih pokrajinah. Do konca je hotel ostati zvest svojim naãelom in s tistim gorkim srcem kakor poletne mesece je hodil tudi pozimi v delavski tabor. Vãasi je ostal v Medvedjem Dolu do poznega veãera; to je bilo takrat, kadar je priãakoval jasno noã in je mogel brez plamenice v dolino; pozimi je bilo to mogoãe, zakaj noãna luã je prodirala skozi ogoljene veje noter do steze. Drvarji so morali zveãer ob svitu zaÏganih grmad Ïagati in klestiti, in Vilar je rad postajal pri njih, ako ni bil navzoã Bierkopf. Grejoã se ob ognju, je poslu‰al njih otoÏne pesmi, ki so se razlegale v meseãno noã; zvesto je vlekel na uho, da bi ne presli‰al tega, kar Ïalko in enozvoãno kipi iz trpeãih src: izlival se je iz njih potok solz in bridkih spominov na dolgotrajno suÏnost. Ako niso peli, so se razgovarjali, skraja vsaka gruãa o svojem osebnem predmetu, a kmalu se je pririnila na povr‰je vseobãa nezadovoljnost, katero so umeli agitatorji zgovorno podpihovati. Lazar Tunguz je bil prinesel v delavski tabor zahtevo po skraj‰anju dnevnega delovnega ãasa: sekalo naj bi se pozimi kveãjemu po devet ur na dan, nikakor 723 GOSPODIN FRANJO BESeDA pa ne pri luãi. Kdo je kdaj videl, da bi se v gozdu delalo po noãi? Te po gozdarjevih in paznikovih nazorih predrzne in preoblastne terjatve so se drvarji hitro poprijeli. Kadar je pri‰la govorica nanjo, so vse vprek letele grozne kletve ter strahovite pogrde in groÏnje. Takrat je Vilar huje nego drugekrati ãutil zamr‰enost socialnega reda. Kakor bi bru‰ene sekire padale na njegovo razmehãano srce. Robantenja ni maral dolgo poslu‰ati. Tu ni mogel odpomoãi, ker doloãitev delovnega ãasa ni spadala v njegov delokrog. Tiho se je splazil od ognja in se napotil navzdol. V srebrni meseãini se je lovil preko kamenitih in lesenih pragov, zroã v fantastne oblike, ki jih je, podobne razmreÏenim arabeskam velikolepe mo‰eje, magiãna svetloba naslikala na strmo stezo in na hrumeãi potok. Vãasi je ‰el Ïe zjutraj na planino. Opoldne je zauÏil skromno kosilo pri drvarjih, potem se je napotil v han ob Oskovi. Laskala mu je misel, da posedi tam, kjer je Ïivela Danica, kjer se je seznanil z njo. Navadil se je bil tistega kraja in prijetno se mu je zdelo, izpregovoriti besedo z Mu‰içem in Vazkom. Sam sebi se je ãudil, da se je tako navadil teh ljudi. Ne, on ni bil ustvarjen za ãastnika, ne za ono gospodo, ki morajo po nekih pravilih stati na nekem posebnem stali‰ãu, nekje izven ljudstva. Ona pravila so se mu zdela v nekem oziru globoko premi‰ljena, toda odganjala so ga od druÏbe, kljuboval jim 724 GOSPODIN FRANJO BESeDA je, doãim so ga preprosti ljudje v svoji odkritosti in naravnosti tako zelo vlekli nase, da so ga takorekoã lahko ovili krog prsta. Perovo zdravje se je nekoliko popravilo, vselej je oÏivel, kadar je pri‰el imenitni gost. Odkar mu je zaupal zgodbo svojega bednega Ïivljenja, se je nekako zbliÏal in sprijateljil z njim. Tisti, ki pozna in uvaÏuje moje trpljenje, je moj prijatelj — tako si je mislil starec. Brez bojazni in z iskrenostjo v srcu je sedel po cele ure kraj gospodina Franja. Veãkrat se je povrnil k svojim Ïivljenskim spominom, v odlomkih je ponavljal svojo tuÏno povest, jasnega obraza in smehljaje se jo je pravil, kakor bi hotel vliti Vazku, ãepeãemu mu pri kolenih, svojo vztrajnost in krepko voljo in bi se hotel pred gostom pona‰ati s svojo borno preteklostjo. Toda Vazko ni dolgo ostal pri svojem stricu. Zdaj, ko je bila tudi Danica v mestu, ga je ‰e bolj mikalo tja. Vilar je zaãel premi‰ljevati o njegovem hrepenenju. Razsodil je, da bi bilo za deãka, kateremu je bilo itak prisojeno, da pride k svojemu drugemu stricu v Dalmacijo uãit se opankarstva, koristneje, ako priãne z uãenjem Ïe sedaj, in sicer pri Grgiçu v Tuzli. To misel je razodel Mu‰içu in tako se je zgodilo, da se je peljal nekega dne sredi zime z Vazkom v Tuzlo, kjer ga je spravil v uãenje k Grgiçu. 725 GOSPODIN FRANJO BESeDA V Bierkopfovi du‰i se je nahajalo brezdno sebiãnosti, iz katerega bujno rastejo vse druge strasti. Hlepenje po lastnem dobiãku mu ni dalo miru; njemu je fanatiãno tlaãanil brez ozira na blaginjo Avstrije in zasedenih deÏel. Îelel je nakopiãiti tak‰no premoÏenje, da bi si na stara leta lahko kupil hi‰o, ki bo stala na glavnem trgu levovskega mesta. S Tunguzom in KonjhodÏiçem je spravil v drvarski tabor dva agitatorja, ki naj bi delala inÏenirju neprilike. Gozdar je bil dober poznavatelj ljudi in je vedel, da mu njegov nasprotnik sede na limanice. Miril bo agitatorja, ne da bi ju spodil od dela. V konaku je bil Bierkopf dobro popisan; pl. Pester ga je bil zelo priporoãil novemu okrajnemu naãelniku, doãim o inÏenirju ni sodil dobrohotno. Zato je naãelnik, ko so se mu predstavili uradniki, Bierkopfa zelo prijazno izpra‰al o delu na Konj-planini, doãim je ‰el hladno mimo Vilarja. Gozdar je to izrabil: veãkrat se je napotil v Tuzlo, kjer je pred naãelnikom skrajno neugodno slikal poloÏaj v drvarski koloniji. Rekel je, da zdaj tam gospodari veãinoma inÏenir, s ãigar nazori se mnogokrat ne more ujemati, a upreti se jim ne sme; on, gozdar, ni ne krop ne voda, ne mi‰ ne ptiã in ta razdvojenost v vodstvu moãno ‰koduje redu, prav zato je morala oblast blizu drvarskega tabora nastaniti oroÏnike in ãe pojde tako dalje, bo treba postaviti tudi vislice. Vedel je naãelniku vcepiti spoznanje, da so prava inÏenirska dela na Konj-planini 726 GOSPODIN FRANJO BESeDA izvr‰ena in da je za par let tam inÏenir nepotrebna oseba. Naãelnik se je prestra‰il ãrne slike s Konj-planine, zakaj bal se je, da ne bi ‰vignil plamen vstaje tudi v njegov okraj. Hitro si je prisvojil gozdarjev nazor in tem raj‰i ga je sporoãil v Sarajevo, ker je bil vnet za reforme in za ‰tedljivost v upravi, s ãimer se je nameraval prikupiti deÏelni vladi. Iniciativno je hotel vladati svojemu okraju in kdor je prvi kaj pametnega sproÏil, tisti mu je prirastel k srcu. ·e laÏe je dobil Bierkopf stotnika Hvalibogovskega na svojo stran. Ta je sploh sovraÏil uradnike, ki so se ponekod bratili z domaãini in uvaÏali nevarne ideje v deÏelo, kateri se je je moralo po stotnikovi sodbi vladati samo z voja‰ko silo. Obljubil je prijatelju, da se v njegovem smislu obrne na vplivnega gospoda pri deÏelni vladi, ãigar beseda toliko zaleÏe, da nikdar veã ne bo stopila noga tak‰nega Panslava, kakor je Vilar, na Konj-planino. Gozdar si je od veselja mel roki v nadi, da kmalu zopet vzcvete njegova p‰enica. Ni se varal. Prej, nego je priãakoval, se je izpolnila njegova Ïelja. 727 BESeDA GOSPODIN FRANJO 45. K akor je napovedal Hren, tako se je zgodilo: Jovice Milo‰eviça niso izpustili iz preiskovalnega zapora. Pri civilnem sodi‰ãu so prouãili vse listine, ki so bile spisane o njem, toda glede njegove krivde niso pri‰li na jasno. Priãevanje inÏenirja Vilarja in drvarja Glavaãa, tistega Mrkezkovega Janeza od Sv. Franãi‰ka, ki je bil skraja za kuharja v Medvedjem Dolu, je tako glasno govorilo proti Atifu Sarajliji, da se je zdelo sodnikom potrebno, zasli‰ati tudi njegra. Pisali so oroÏni‰tvu ponj, toda to je odgovorilo, da je Atif Sarajlija od‰el v Hercegovino in kadar se vrne, se bo precej pojavil pri sodi‰ãu. Na tak‰no izjavo so odgodili preiskavo in poloÏili nanjo se nana‰ajoãi sveÏenj listin na stran. Pri‰la je ovadba zaradi Daniãinega kinÏala. OroÏnik bi jo bil rad zamolãal, pa je ni mogel, ker je ‰lo za sestro moãno osumljenega in nevarnega ãloveka. V svesti si svojega prevsiljivega vedenja pred deklico je napisal ovadbo z dosti rahlimi besedami, toliko da izpriãa svojo vestnost in natanãnost. Sodnikom je lepi kinÏal zelo ugajal, bili pa so toliko delikatni, da zaradi tak‰ne malenkosti niso zvali deklice pred sodi‰ãe; stvar naj pride skupno s kaludjerovo zade728 GOSPODIN FRANJO BESeDA vo na razpravo, kadar se pojavi Atif Sarajlija kot priãa. PriloÏili so ovadbo Milo‰eviçevim aktom. Vanje se je zaÏrl kancelijski prah, preden so pri‰li na dnevni red. Vazko je bival v Tuzli samo nekaj tednov. Mladi mojster Grgiç je bil z okretnim in bodrim deãkom zadovoljen. Osnovna navodila za prikrajanje opank mu je kmalu vcepil, sicer pa ga je porabil za vsako pot k svojim naroãnikom in odjemalcem. Teh potov je bil Vazko vesel, saj je videl v mestu toliko novih stvari, o katerih se mu v gozdu ‰e sanjalo ni. Spotoma je navadno skoãil k Danici ter jo pozdravil. Ni mu trebalo dolgo ãakati, da je videl tudi svojega uãitelja in pobratima Jovico. Grgiç, ki je tuzlanskim jetnikom popravljal opanke, ga je po‰iljal po dvakrat na teden v kaznilnico po po‰kodovana obuvala in z zakrpanimi nazaj. Vazku je moãno bilo srce, ko je ‰el prvikrat s ‰opom opank v kaznilnico. Navdajala ga je groza pred prostori, kjer Ïive po narodnih pesmih nesreãni jetniki v stra‰nih mukah. Vojak, ki je pri velikih vratih straÏil vhod v poslopje, ga je, videã opanke, spustil v hi‰o pokore. Stopiv‰i na dvori‰ãe, se je deãek ogledal po neprijaznem svetu. Na notranji strani pritliãne hi‰e, zidane na ‰tiri ogle, se je ti‰ãalo k zamazani steni krog in krog primitivno pristre‰je na lesenih stebrih; pod njim se je nahajal netlakovan hodnik, kjer so se smeli ob deÏevnem vremenu v doloãeni dobi izprehajati jetniki. S hodnika so 729 GOSPODIN FRANJO BESeDA drÏala z lukalnicami opremljena in z Ïeleznimi plo‰ãami okovana ozka in nizka vrata v jeãe. Niso stala vsa vrata v vodoravni legi s hodnikom; do nekaterih se je moralo po ozkih stopnicah navzdol, ker tur‰ka vlada je skrbela tudi za podzemske jeãe. Okna, ki so mrko zrla v ta pusti svet, niso bila vsa enaka, ker niso vsi jetniki dobivali enake porcije svetlobe zraka, a mimo ‰tirih velikih oken precej pri vhodu in so bila vsa druga, majhna in majãkena, zavarovana z mreÏami iz Ïeleznih prekel. Par vojakov s pu‰ko ob rami je korakalo po hodniku, nedolga vrsta jetnikov se je, roÏljaje z verigami, vlekla zadi po dvori‰ãu tik pred stolpovjem. Sredi prostranega dvori‰ãa je zagledal trop Bo‰njakov pod fesi in turbani ter z okovi na nogah. Gnetli so se krog razdrtega vodnjaka; menda so ga popravljali ali ãistili. Oprezno se je bliÏal tej gruãi, ni li Jovice v njej. Vojak, straÏeã tolpo, je divje pogledal na deãka, kakor bi ta ne nesel nedolÏnih opank, ampak nevarne bombe. »Gospodine asker, zakrpane opanke nesem k gospodinu jeãarju, pa ne vem, kje je, ker sem prvikrat tukaj,« je poizkusil Vazko potolaÏiti vojaka. Grgiç ga je bil natanko pouãil, kje biva jeãar s svojo Ïeno in otroki, toda deãek je hotel porabiti priliko, da se razgleda in razpozna po mraãnih prostorih. Vojak ni dal besede od sebe, le z roko, oboroÏeno z ogromno sukneno rokavico napestnico, je strogo in mrko pokazal na ona velika okna pri 730 GOSPODIN FRANJO BESeDA vhodu. Vazko se je prepriãal, da v oni tolpi Jovice ni. Urno se je obrnil ter se napotil proti jeãarjevemu stanovanju. Zdajci je zasli‰al odnekod iz jeã stra‰no tuljenje. Okrenil se je in poslu‰al; ni vedel, ali veka tako bolan jetnik, ali vpije s tak‰nim presunljivim glasom na pomoã v telesnih mukah, ali je znorel. Vazko je postal. Spomnil se je zmajev in kaã v temnicah; vlekel je na uho, da bi razbral, ne kriãi li pobratim nekje v podzemeljski jeãi. Kruta bolest mu je stisnila srce, ker prav tako neznansko je nekoã kriãal Jovica na nekega deãka, ki se je bil zlagal. Tuljenje je potihnilo. Opotekajoã se, je zavil na hodnik. Na druga vrata na desni od vhoda je podromljal s prsti — tako ga je bil pouãil Grgiç. Pri‰la mu je odpret postarna suha Ïenska v vi‰njevkasti, pono‰eni halji, z mokro cunjo v roki. Vazko se je prestra‰il ter stopil korak nazaj, tako vraÏja se mu je zdela Ïenska. Njen obraz je bil malone zelen in pri‰piljen kakor pri kaãi, za odprtima ustnicama sta samevala na spodnji ãeljusti dva orumenela zoba, njene zlove‰ãe oãi so gledale skozi velike, ãrno obrobljene naoãnike, na koncu nosa ji je visela kaplja. To je pol zmaja pol kaãe — si je mislil prepla‰eni Vazko in niã ni rekel, dasi je bil priljuden in je tudi v mestu vsakega vpra‰al: »Kako si?« Ko je bila Ïenska zagledala obutev v njegovih rokah, ga je spustila skozi vrata k sebi. Stopil je v topel prostor, kjer je moã731 GOSPODIN FRANJO BESeDA no dehtelo po prismojenem mleku. Stal je v jeãarjevi kuhinji. Îenska je segla na omaro, odkoder je prinesla ogoljeno knjigo. Pogledala je vanjo, potem je odvzela deãku obutev. Doãim je ona ‰tela opanke in jih pregledovala, so li dobro popravljene, se je Vazko zagledal skozi odprte duri v sosednjo sobo, kjer so pri mizi sedeli trije majhni, goloroki ‰vabski deãki, obrnjeni k njemu. Deãkov eden je pisal, kimaje z glavo, druga dva sta zrla v moÏa, ki jima je sedel nasproti, tako da je kazal hrbet v kuhinjo. Vse je kazalo Vazku, da je ta ‰irokopleãi moÏ uãitelj, zakaj onadva deãka sta mu nekaj odgovarjala. Zroã na uãiteljeve ãrne lase, segajoãe ãez tilnik, je razsodil sam v sebi, da tu pop pouãuje otroke. Îe je hotel odvrniti oãi od prizora, a zdajci je uãitelj premaknil nogo in zaroÏljala je veriga. Vazko se je pozorneje zazrl v moÏa ter zapazil, da ima na nogah okove, zvezane z verigo, ki je bila pripeta z vrvico za pas. Pogrelo ga je, ker uãitelje je spo‰toval, odkar mu je bil Jovica vtisnil peãate abecednega znanja. In tukaj pouãuje tak‰en uãen ãlovek ob roÏljanju jetni‰ke verige! Vazku se je storilo inako in ãim bolj je zrl na uãiteljeve lase, na njegov gunj, na njegove ãak‰ire, tem bolj je rastla v njegovi glavi dobro znana pobratimova podoba. In ãuj — zdajci je uãitelj izpregovoril, trdo nem‰ko besedo sicer, toda glas je bil tisti, za katerim bi bil ‰el Vazko bos ãez trnje, poslu‰no in vdano kakor jagnje za svojo materjo. Ni se mogel 732 GOSPODIN FRANJO BESeDA premagati, vzhiãen je skoãil ãez prag, se oklenil Joviãine roke ter zavpil: »O moj uãitelj in pobratim, tu uãi‰ otroke, a pri nas v Piliçu jih nisi smel uãiti!« Jovica je ostrmel, spoznav‰i deãka. Uprl je vanj melanholiãne oãi, vesel tolike vdanosti. HvaleÏni uãenec se je hotel skloniti, da bi poljubil pobratimu roko, toda ni mogel: zagrabila ga je tisti hip ko‰ãena roka za vivãek las nad tilnikom ter ga vlekla proã od jetnika. In kriãala je Ïenska kaãjega obraza: »Ti prasec bosenski, ti strigalec u‰es, ti — ti — ovãji tat — ali ne ve‰, da se brez vi‰jega dovoljenja ne sme govoriti z jetniki? A?« Potresla ga je tako, da je odletel v kot. Vazko bi se bil razburil ob hudi babi, a umel se je potuhniti, kakor se prihuli ãlovek, ki je Ïivel v dolgi suÏnosti, vprião nasilstva, ki mu ni kos. Vedel je, da bi mu upornost ‰kodovala in bi potem veã ne mogel videti pobratima: zato je tiho pretrpel lasanje in psovke. Îenska je vrgla zakrpane opanke v kot, iz drugega kota je prinesla raztrgane, jih pre‰tela, povezala ter oddala Vazku. Tedaj je vstopil jeãar s ‰opom kljuãev. To je bil star vojak graniãarskega rodu, visok in moãan kakor Jovica, kateremu je bil podoben tudi po moãni bradi, le da je bila jeãarjeva Ïe osivela in pristriÏena, torej kraj‰a. Pisal se je za Megliça. Doãim se je na obrazu njegove Ïene neprestano kremÏila zloba, ki je govorila: Gorje ti, ako pride‰ pod na‰e kljuãe! — je sijala z njegovega skoraj 733 GOSPODIN FRANJO BESeDA ãastitljivega obraza neka dobrodu‰nost, katere ni bilo mogoãe spraviti v sklad z njegovim sirovim poslom. Neprestano je sedela neka dobrovoljnost na njegovih ozkih ustnicah in v njegovih Ïivahnih oãeh; z izrazom smehljaja je vklenil jetnika, ãe‰: Ne boj se, malo pokore ti ne bode ‰kodovalo! Prav tako ga je izroãil voja‰kemu oddelku, da ga odvede na mori‰ãe, kakor bi hotel pred otroki poudariti: Glejte, tako se zgodi, ako ãlovek noãe slu‰ati. Smehljal se je, kadar je razklepal jetnika, izpu‰ãenega na svobodo, smehljal se je, kadar je sprejemal od ‰umarja Milana Nikoliça podarjeno divjaãino ali pa bosensko slivovico. ·e pod Radeckim je sluÏil v Lombardiji, ostal je v Italiji do konca na‰ega gospostva na Bene‰kem, potem je sluÏil v Dalmaciji do okupacije; takrat so ga petdesetletnika preskrbeli v Tuzli s teÏavno jeãarsko sluÏbo, ki jo je opravljal s pomoãjo dveh kljuãarjev. Italijansko in dalmatinsko solnce je oÏgalo njegov obraz; ves je bil otemnel, kolikor se ga je videlo iz brade. Mimo ‰umarja ni spo‰toval nobenega pravoslavnega Bo‰njaka, vse je kregal smejoãega se obraza s tistimi psovkami kakor njegova Ïena, samo Milan Nikoliç se mu je zdel vdan in zanesljiv, ker ga je oblast spoznala za vrednega, da nosi pu‰ko in spredaj na prepasanem jermenu svetlega cesarskega orla. ·umarju je vse zaupal, in mu dovolil, da je smel govoriti z nekaterimi jetniki. Pa ‰e enega Bo‰njaka je Megliç uvaÏeval — opankarja Grgiça, 734 GOSPODIN FRANJO BESeDA to pa zato, ker je bil Grgiç katolik in je kakor Ïid Samojlo poznal ‰ege ‰irokega sveta: vsak mesec je pri obraãunu popustil nekaj odstotkov, kar je zdrãalo v jeãarjev Ïep. Ko je prvikrat zagledal Vazka v svoji kuhinji in spoznal Grgiçevega vajenca, se mu je nasmehnil; ko pa je zvedel, da je bil deãek v Piliçu Milo‰eviçev uãenec, je postal oprezen in je pritrdil svoji Ïeni, ker mu ni dovolila govoriti z jetnikom. Jovica je sedel Ïe ‰esti mesec v preiskovalnem zaporu. Njegovo mirno moÏato vedenje je zbujalo spo‰tovanje pri vseh prebivalcih kaznilnice, s katerimi je mogel obãevati. Svojih prevratnih nazorov tudi pred kaznjenci ni tajil; zaradi njih bi ga bila gotovo doletela kdaj obãutna kazen, ko bi se ne bil prikupil jeãarju, kateremu ga je Milan Nikoliç precej skraja priporoãil kot sila uãenega ãloveka. Na tak‰no priporoãilo je oni uglednega jetnika porabil za uãitelja pri svojih deãkih, ki bi jih bil moral drugaãe poslati ãez mejo, ker v Tuzli ni bilo pripravnih ‰ol. Pri pouãevanju so Jovici kaj hitro tekli dnevi, tedni, meseci. Za svoj trud je uÏival neke udobnosti: na tlaãanska dela mu ni trebalo hoditi, smel se je izprehajati po dvori‰ãu, govoriti z jetniki in ‰umarjem, smel je pu‰iti duhan, ki ga je z njim zalagal prijatelj Nikoliç, pri jeãarju je dobival ãrno kavo, celo sam jo je kuhal. Skromni, v vsaki bedi utrjeni in za samostansko ozidje namenjeni Jovica bi v zaporu mimo svobode niãesar ne 735 GOSPODIN FRANJO BESeDA bil pogre‰al tako hudo kakor nedostatek duhana in ãrne kave. Kaludjer se je nekoã pohvalil, kako je v njegovem taboru vse znano, kar se godi v deÏeli. Znatna oseba in gonilna moã v tem taboru je bil Nikoliç. Opremljen z dvoglavim orlom, je imel odprt dostop v oroÏni‰ke straÏarne, k financarjem, v jeãe, v predsobe bosenskih pisarn. Kamorkoli je pri‰el, povsod se je umel priljubiti z divjaãino, ki jo je smel streljati, kolikor je hotel, in jo je nosil v dar ljudem, od katerih je hotel kaj zvedeti. Pri ‰vabskih ljudeh je marsikaj sli‰al, ‰e veã pa je zvedel pri domaãinih, posebno pri inteligentnej‰ih, ki so imeli rodbinske ali trgovske zveze v pobunjenih okrajih, dalje od agitatorjev, katerim je pripadal sam. Po ‰umarju je bil Jovica natanko pouãen o vsta‰kem gibanju na zapadu in jugu zasedenih deÏel in ãim bolj je ono rastlo, tem bolj je hrepenel po svobodi. Za obãutke in strasti navadnih ljudi je bila njegova silna du‰a obdana z neprodirnim zidom, a ãut za neodvisnost, pravico in osveto je vedno Ïivel v njej in vedno mu je mogel kdo ‰e priliti, kar je premi‰ljeno delal Nikoliç s tem, da je prina‰al vesti o novi vstaji. Mnogokrat sta stala na hodniku za kak‰nim stebrom in se nemotena razgovarjala. Vazko je bil zadovoljen, da biva v bliÏini svojega pobratima, ki od zmajev in kaã ne trpi kdove kak‰nih muk, da vsak teden veãkrat vidi njegove kodre in njegov 736 GOSPODIN FRANJO BESeDA hrbet. Vãasi se mu je tako moãno zahotelo, zagledati se v prijateljevo obliãje, da je, ãakajoã v jeãarjevi kuhinji, glasno zaka‰ljal, na kar se je Jovica okrenil in sta se videla z obraza v obraz. Nekoã je jeãarka z metlo ‰vigala po izbi, kjer je pouãeval Jovica, jeãar je v kuhinji zbiral in pre‰teval opanke, Vazko je ãakal. Ta je sicer zaka‰ljal, toda pobratim ga ni sli‰al; razlagal je takrat svojim uãencem z veliko vnemo pomen pregovora, ki pravi: Jezik laÏe, srce istino kaÏe. Ker mladi opankar pobratimu svoje navzoãnosti ni mogel posvedoãiti s ka‰ljem, je smelo stopil med duri, uãeno dvignil obrvi ter zaklical jecarjevim otrokom: »Govorite vedno samo resnico, vselej recite bobu bob in popu pop!« Seveda je dosegel svoj namen, ker Jovica se je okrenil in pogledal na svojega souãitelja, toda tudi jeãarka se je zbudila; na tak‰no drznost je dvignila kaãjo glavo, zavpila: »Jezik za zobe, pasje seme, u‰ivec!« in zamahnila z metlo proti predrzneÏu. Z laktjo je prestregel metlo; ker se mu je za malo zdelo, da ga uganja Ïenska, je smelo odgovoril: »Kuma, da ima‰ ãisto srce, imela bi tudi ãist jezik.« Tisti trenotek pa ga je zagrabil Megliç za vivãek nad tilnikom. »Ti mr‰ava rastlina, ti prokleti cvet!« je klel smejoãih se oãi jeãar, ga potegnil v kuhinjo in parkrat oplahnil z opanko, tako da se je deãek zavrtel liki mlinsko kolo. Odsle se ni veã osmelil, pribliÏati se Jovici. 737 GOSPODIN FRANJO BESeDA Do osebnega, neposrednega obãevanja se nista domogla, ãeprav sta si tega oba zaÏelela; s ‰umarjevim posredovanjem pa je Jovica vse zvedel, kar je Vazko vedel povedati o Danici, o gospodinu Franju, o Mu‰içu in drugih stvareh s Konj-planine. Neizmerno poveliãane vesti o krvavih spopadih hercegovskih in krivo‰ijskih ãeta‰ev z redno vojsko so spravile kakor mnogo drugih nezadovoljneÏev naposled tudi ‰umarja in Jovico na pot oãitnega upora. Nikoliça se je polastila tiste dni drzna misel, osvoboditi po nedolÏnem zaprtega Milo‰eviça, beÏati z njim na planine, pobuniti ljudstvo tuzlanskega okraja; ãe se to ne posreãi, pa pohiteti po gorskih stezah bratom, v Hercegovini se boreãim, na pomoã. Svoj naãrt je odkril Vazku, ki je bil precej pripravljen, pomagati svojemu najbolj‰emu prijatelju pri ubegu. Deãek je teÏko ãakal dneva, ko se smeli naklep izvede. To bo njegov prvi, juna‰ki ãin, ki se mora posreãiti in ãe velja Ïivljenje. ·umar je vse pripravil za beg ter ãakal ugodne prilike. Neko jutro koncem januarja je pri‰el s pu‰ko ob rami Ïe pri zasvitu dneva v kaznilnico. Vedel je, da se mudi jeãar vsako jutro dolgo pri jetnikih, vr‰eã svoj jutranji predpisani obhod po jeãah. Zana‰al se je na to okolnost in nanjo je oprl svoj smeli naãrt. Prijatelja je na‰el ‰e v stanovanju, zajutrkoval je z Ïeno kavo, otroci so ‰e spali. Nikoliç je postavil svojo pu‰ko v kot ter se pritisnil k 738 GOSPODIN FRANJO BESeDA ognji‰ãu, da si ogreje roki. »Na Majevico moram. OroÏniki pravijo, da na vseh straneh poje sekira,« je govoril. »Zdaj je najbolj‰i ãas za sekanje drv. Pa ne, da bi mi poslal kak‰nih novih jetnikov,« je rekel Megliç. »·e nobenega nisi dobil od mene.« »To uro bi niti enemu ne mogel dati zaveti‰ãa; popoldne Ïe, ker danes bodo trije izpu‰ãeni, dva pa ustreljena.« »Kako jih pri tebi razpo‰iljajo! Ene tja, kjer jim zagodejo angeli, druge tja, kjer jim zapojo gorske ptice. Obojim bo bolje nego poslu‰ati v temnicah tvoje mi‰i. Pa kako bodo streljali na ona dva, ko stoji zunaj tak‰na megla, da ni pedi ne vidi‰ pred seboj. »Usmrtitev je Ïe odgodena do enajste ure. ·e enkrat jima bo posijalo solnce, preden jima mrkne za veãne ãase.« »Kaj meni‰, brate, kaj nameravajo z Milo‰eviçem?« »Do poletja naj ostane ‰e pri nas, da pripravi mojega najstarej‰ega deãka za sprejem v gimnazijo. Potem pa Bog z njim in vsi svetniki.« »Nocoj se mi je sanjalo o njem, da sem ga videla mrtvega,« je povzela jeãarka, iztegniv‰i ozko glavo proti ‰umarju. »LeÏal je v odkriti krsti in smejal se mi je, dasi tega resnega ãloveka ‰e nikdar nisem videla v smehu.« 739 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Glej, Janja, kak‰na neumnost je priblodila v tvojo glavo. Mrtvec se ti je smejal,« je v‰ãipnil jeãar in oãi so se mu svetile v smehu. »Bog ve, kaj to pomeni?« »To pomeni, da bo ‰e dolgo Ïivel in dolgo pouãeval vajine otroke, ki bodo kaj znali in kaj veljali,« je dejal ‰umar. »Sreãna sta, da sta dobila tega uãitelja.« »Dobro je, dobro. Ali ãudno, Nikoliç! Oni dan se mi je pa sanjalo, da je beÏal pri velikih vratih vun. Hotela sem kriãati na straÏo, naj ga zadrÏi, pa nisem mogla. Tako mi je bilo hudo, ko da je mora padla name.« »Sanje so prazne marnje, a Bog je istina,« je pohitel Nikoliç, bojeã se, da se mu ponesreãi njegov naklep. »Kaludjera lahko pusti‰ samega v planino in sam se ti povrne! Zunaj bi imel vedno od ene strani morje, od druge gorje — to pravi sam. Zunaj se je vedno motal in vil kakor kaãa v precepu, a tukaj — kdo ga nadleguje? Zunaj so psi lajali nanj, ko da je prosjak, a tukaj je uãitelj in — kdaj se je kdo pritoÏil proti dobroti?« »Nu — moder in uãen ãlovek je, vendar pa mi nekaj ne prija na njem. To je njegovo sovra‰tvo do na‰ih naprav. Vãasi se tajno pribliÏa jetniku in nekaj mu po‰epeãe. Marsikdo se lahko skrije za drevo, drugi se niti za brdo ne ume. K prvim ‰tejem kaludjera. Sam sem ga Ïe sli‰al, ko je razlagal jetnikom, da napredujemo v Bosni kakor rak. NezadovoljneÏ je, kakor so tisti, ki so v Her740 GOSPODIN FRANJO BESeDA cegovini zaãeli dvigati rogove. Treba paziti nanj. Pravijo, da na enem ãloveku ne more biti dveh koÏ, a on jih ima. Vãasi je tih kakor stena, drugikrat vro iz njega besede kakor toãa iz oblaka. Prokleti! O, preÏati moram nanj. Za tvoje sanje, Janja, ne dam poãenega gro‰a. Zveãer rada potegne‰ iz steklenice in od tam pride tvoja ponoãna mora. Nu — Nikoliç, kdaj pojde‰ zopet v Zvornik? Rad bi, da mi od tam prinese‰ slivovke, prave srbske.« »Jutri nameravam v Zvornik in pojutr‰njem ima‰ Ïe lahko svojo pijaãico,« je lagal ‰umar. »Pa ‰e nekaj imam za vaju. Dva zajãka visita pri meni v kuhinji in ‰tiri tolste jerebice. Polovica je namenjena vama, polovica pa Novaku, tistemu, ki pometa v konaku. Spotoma sem naroãil Novaku, naj po‰lje svojo Ïeno po njegovo polovico, a ti, kuma Janja, idi in si vzemi vajino polovico. Lahko si vzame‰ tri ali pa vse ‰tiri jerebiãke, ako pride‰ pred Novakuljo. Kljuã od kuhinje leÏi na tramu nad durmi.« Janja je prikimala, jeãar je rekel: »Precej idi, Janja, da prehiti‰ Novakuljo. Jerebice imam rad. Vse ‰tiri prinesi! Kaj bi pu‰ãala Novaku, ki nima otrok.« Zakonska sta vstala. Par minut sta se iztegala, zehala in ohala, jemaje slovo od noãnega poãitka, potem sta se priãela oblaãiti. Îena se je napravila, da pojde na trg in po ‰umarjevo divjaãino, Megliç je vzel kljuãe, da napravi svoj obiãajni obhod. 741 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Dovoli mi, brate, da se grejem pri tvojem ognji‰ãu, dokler ne pride kuma domov,« je poniÏno poprosil ‰umar. »Zgodaj je ‰e in noãe se mi v megli v planino. Kam naj grem, ko ne vidim poti pred seboj?« »Pobodi pri nas, prijatelj, dokler ti drago.« »In po‰lji mi kaludjera, da mi skuha findjan kave. On zna to izborno. Tako mi ‰krta v Ïelodcu. A — Milo‰eviç je tvoj najzanesljivej‰i gost. To ti pravim jaz, ki obãujem z njim. Odkritosrãen je in ãloveka, ki naravnost pove, kar misli, se ni treba bati. Kadar se urede bosenske razmere, pride tudi njegova uãenost do veljave.« »Niã se ne zgodi, kar ni usojeno. Reci mu tudi ti, naj bo oprezen v svojih besedah, sicer moram ravnati tudi z njim po na‰ih strogih pravilih. Morda preveã skozi prste gledam nanj.« »Zanesi se name, brate!« Jeãar in jeãarka sta zapustila stanovanje. âez par minut je priroÏljal v kuhinjo Jovica, ves oÏivljen od samega priãakovanja in mo‰ke podjetnosti. Tisti hip je vstopil tudi Vazko s ‰opom opank. Z razvnetimi pogledi so se pozdravili. Sumar je zaprl duri v sobo in tiho obrnil kljuã, da bi otroci, ko bi se zdramili, ne mogli v kuhinjo. Potem je podal Vazku ostro pilo in oba sta se sklonila k okovom na jetnikovih nogah. V petih minutah sta prepilila kljuãanici in odvzela Ïelezje. Jovica je obul ãrevlje, ki mu jih je bil prinesel Vazko, ogrnil si je jeãarjevo ha742 GOSPODIN FRANJO BESeDA ljo, segajoão do pet, nataknil si jeãarjevo kapo na glavo; ãez kodre si je nategnil ovratnik od halje. ·umar mu je pristrigel brado ter jo po‰tupal z moko, oãrnil mu obraz s sajami, tako da je bil ves podoben jeãarju. Nataknil si je pu‰ko na ramo ter pokukal na dvori‰ãe. Prav blizu na hodniku so se sli‰ali koraki voja‰kega straÏnika, pri vodnjaku so ropotali leseni kabliãi, vsepovsod so roÏljale verige, toda vse je bilo nevidno in zastrto v prhko meglo. UbeÏniki so stopili na hodnik in se napravili proti izhodu dvori‰ãa. V sredi je ‰el uskok Jovica, na eni strani Nikoliç, na drugi Vazko z opankami. Vsak je imel pod gunjem skrit kinÏal za sluãaj, da jih ustavi straÏa. Na vsaki strani izhoda se je ob zidu iz megle mrko risal vojak straÏnik. Nikoliç je bodro stopal, s strumno kretnjo je poloÏil levico na pu‰kino kopito, desnico je dvignil k ãepici, izkazujoã voja‰ko poãastitev. StraÏnika sta se povr‰no ozrla nanj, a nami‰ljenega profoza sta pozdravila spodobneje. âez hip so beguni izginili v neprodirni megli. Hiteli so naravnost v hribe. Ko so bili Ïe precej daleã nad mestom, si je Jovica nadel svojo popovsko ãepico, obul prikladnej‰e opanke ter vrgel jeãarjevo obleko v jarek. Tja je bacil Vazko tudi ‰op opank. Po enournem begu jih je na vrhovih Majevice-planine pozdravilo zimsko solnce. 743 BESeDA GOSPODIN FRANJO 46. N ikoliçev beg mimo jeãarja in jeãarke ni nikogar posebno razburil. Polovica onih malo‰tevilnih domaãinov, ki jih je nastavila deÏelna vlada v svojih najniÏjih, piãlo plaãanih sluÏbah, je koncem 1881. in v prvih dveh mesecih 1882. leta itak pobegnila v vsta‰ki tabor. Bolj so se zanimali za Milo‰eviça. Drugo jutro po njegovem uteku sta priskakljali v kaznilnico dve komisiji, voja‰ka in civilna. Prvi so ukazali, podrobno pregledati poslopje, so li kaznjenci v njem proti nezgodi ubega zadostno zavarovani, ako ne, kaj naj se stori, da ostanejo na varnem; druga je izhajala iz sodi‰ãa in je dobila mandat, peãati se z osebo Jovice Milo‰eviça ter natanãno opisati vse okolnosti ubega. Ubogi jeãar je v predãutju strogih ukorov in dolgih nosov hodil izbuljenih, ãudeãih se in smejoãih oãi za gospodo ter premi‰ljeval o posledicah preiskave, doãim se je njegova Ïena, nevidna v megli, plazila izdaleã za komisijama, iztegovala kaãjo glavo in prislu‰kavala pomenkom in ukrepom. Obe komisiji sta dognali, da je nesreão zakrivila megla, ki je povzroãila na vseh poljih ãlove‰ke delavnosti Ïe neizmerno ‰kode, in pa jeãar Megliç s svojo preveliko zauplji744 GOSPODIN FRANJO BESeDA vostjo. Prva komisija je nasvetovala potrojitev straÏ ob meglenih dnevih, druga je dolgo pisala in oddala naposled svoj zapisnik sodi‰ãu. Tam so Milo‰eviçev akt zopet privlekli na dan. Iznova se nekatere listine preãitali in iskali navodil za novo preiskavo. Pri tisti priliki so se spomnili Danice in njenega kinÏala. Preãitali so vse listine, ki so obravnavale njen pregre‰ek, toda dragocenega bodala niso mogli najti. Strnilo se je nekaj pogledov, kakor bi se izpra‰evali: Kdo neki je poslal krasni kinÏal za boÏiãno darilce preko Save? Ta nedostatek jih ni oviral, da ne bi ukazali, naj se privede Danica Milo‰eviçeva na zasli‰anje. Postali so radovedni, kak‰na je Hercegovka, ki je zme‰ala glavo inÏenirju, kateri je kot razvpit ãudak prav tiste dni odloÏil svoje ãastni‰tvo in skriva deklico zase. Novica o pobegu se je ‰e tisti dan raznesla po mestu. Domaãini so se zadovoljno muzali, stikali glave in si ‰epetali uporne, sovraÏne besede. Oblast je ukrenila vse potrebno, da bi ulovila ubeÏnike, poslala je osebni opis vseh treh zloãincev oroÏni‰kim postajam tuzlanskega okraja. OroÏniki so javili, da so se novi razbojniki tu in tam pokazali v hribovskih vaseh, oboroÏeni od nog do glave, da ‰untajo kmete na upor, toda mimo nekaterih delomrznih ljudi, katerim Ïe od nekdaj tiãi hajdu‰tvo v krvi, niso mogli spraviti nikogar na svojo stran. Vendar 745 GOSPODIN FRANJO BESeDA pa je oblast razpisala 50 cekinov nagrade na glavo nevarnega Milo‰eviça. Nihãe se za stvar ni zanimal toliko, kolikor davkarski uradnik Hren. ·e preden je Jovica pobegnil, je bil Hren ves v strahu zaradi njega. Pogovori o resnem poloÏaju v upornih krajih ga niso toliko razburjali, saj se je zana‰al na moã voja‰kega oroÏja, da kmalu razÏene razbojni‰ke ãete in da potemtakem i v Bosni potraja davãno uradovanje do konca sveta, toda vesti o mnogih agitatorjih, ki baje tudi v tuzlanskem okraju ‰ãujejo na upor, so ga pikale v srce, zakaj v mnoÏice onih je bil pri‰tet tudi tisti moÏ, ãigar sestra biva pri njem v reji. Sicer je bil agitator ‰e na varnem, pod kljuãem, toda ta okolnost prav niã ni izpremenila koãljivega poloÏaja, v katerega je za‰el on, davãni uradnik, s tem, da takorekoã daje potuho nezanesljivim deÏelanom. Kako lahko ga zaradi te neopreznosti pritisnejo vi‰ji, kakor so pridurnili njegovega prijatelja Vilarja in ga pozvali pred ãastno sodi‰ãe! Pa kaj se meni inÏenir za svoje predstojnike, ko mu ni treba pri vsakem vetru ukloniti glave in gre, kamor se mu poljubi, ker po vsem svetu se gradijo mostovi, Ïeleznice in se urejuje vodovje. On lahko kljubuje oblasti, a davãni uradnik jo mora slepo poslu‰ati, ako ne, je brenk po njegovi sluÏbi! In potem — ali naj se povrne s tolik‰no rodbino med komije? Tako je muãno premi‰ljeval Hren in v tem smislu je mnogokrat toÏil svoji Ïeni. Gos746 GOSPODIN FRANJO BESeDA pa Minka se mu je smejala, ga pitala s strahopetnikom in ãim veãjo ãemernost je gospodar kazal Danici, s tem veãjo vnemo se je zavzemala gospodinja zanjo. Vendar je polagoma tudi njo zaskrbelo, kaj bo, ako se soprog ne uÏene in bi njegova bojeãnost zaãela kaliti mir v rodbini. Hren je ob Novem letu dobil nepriãakovano visoko uradni‰ko nagrado, s ãimer je bila vnetost za sluÏbo poveãana, pomanj‰ana pa skrb za novo bitje, ki je moralo tiste dni po Sveãnici privekati na svet. InÏenirjev denarni prispevek se mu veã ni zdel nebbhodno potreben. Vilar je poznal njegovo malodu‰nost in je vedel, ãesa se boji. Meseca januarja je bil trikrat pri Danici in vselej je zapazil, da kaÏe davãni uradnik s svojimi bodeãimi posme‰icami, leteãimi na deklico in na njenega brata, Ïeljo, iznebiti se mlade gostje, ki je bila Ïe sama voljna, preseliti se v Bajiçevo hi‰o, odkar jo je bila zapustila tudi Katica. Ko jo je Vilar zadnjiã posetil — to se je zgodilo tri dni pred ubegom njenega brata — bi jo bil najraj‰i kar precej izroãil navzoãni Bajiçevi materi; tako neprijetno se je Hren ujedal ob mlade zaljubljence, posebej pa ‰e ob tak‰ne, ki so razliãnega veroizpovedanja. InÏenir ga je Ïe takrat, vpo‰tevajoã njegovo bojeãnost, dostojno zahvalil za zaveti‰ãe ter poprosil Bajiçevo mater, naj ‰e tisto popoldne vzame Danico k sebi, a po uradnikovem odhodu v pisarno ga je pregovorila gospa 747 GOSPODIN FRANJO BESeDA Minka, da je pustil Danico ‰e nadalje pri njej, ãemur je pritrdila tudi Bajiçeva mati, rekoã, da bi imela hãerko svoje pokojne sestriãne najraj‰a pri sebi, ker je pa deklica prav sedaj potrebna v Hrenovi hi‰i, svetuje gospodinu Franju, naj jo ostavi ‰e nekaj ãasa pri Hrenovih. Tisti veãer je gospa Minka svojega pla‰nega soproga ‰e lahko pregovorila, da ji je pustil deklico; drugaãe pa se je zgodilo, ko je zvedel za ubeg njenega brata. Kmalu po Sveãnici je nekega popoldne prijahal Bobojedac v Mu‰içev han. Obveselil se je, ko je zagledal tam gospodina Franja, zakaj imel je opravek do njega. Dvignil je roko ter mo‰ko vzkliknil: »Bog navede, konj nanese ba‰ junaku pred dvor!« Okrenil se je k ãemernemu Mu‰içu, ãepeãemu na tleh, in samozavestno zroã nanj, kakor bi mu hotel reãi: Poãepaj ti ob svojem ognju, a jaz opravljam po ‰irokem svetu svoje imenitne posle — je iztikal po Ïepih, brkljal za pasom, naposled je izvlekel izza srajce zapeãaten list. Obrnil se je k Vilarju ter mu poloÏil list na koleno. »Evo ti, gospodine Franjo, bel list, pisan od bele roke. Sestra mi ga je dala in ukazala mi je, naj ga nikomur ne zaupam nego tebi in boÏjim rokam.« Vilar je hlastno segel po listu in ga odprl. Pisan je bil s cirilico, toda tako liãno, da mu ãitanje ni prizadelo dosti teÏave. Radovednost ga je gnala, da je najprej pogledal na podpis: Danica Milo‰eviçeva. Doãim je Ïeljno ãital, se je Bobojedac sklonil k Mu‰içu ter mu pravil, kako 748 GOSPODIN FRANJO BESeDA je pobegnil Jovica z Vazkom in Nikoliçem. Toda ta novica je bila ob Konj-planini Ïe znana; agitatorji so bili poskrbeli, da se je hitro raz‰irila po vsem okraju. Evo, kaj je pisala Danica pod Konj-planino: O‰abna sem bila, gospodine, ko sem noã in dan sanjala o Tebi. Ko sem videla in uÏivala Tvojo velikodu‰nost, za katero Te iskreno zahvaljujem, sem si govorila: Gdje god ruãa siv zelen sokole, tu i vrana moÏe veãerati. Oprosti mi mojo preprostost! Lezla sem po lestvi navzgor, da bi ble‰ãala v Tvoji luãi kot Tvoja dekla, a zdaj sem padla pod lestvo. ,Velik prepad zija med teboj in gospodinom Franjem; — niti on ga ne more premostiti, ãeprav ume graditi mostove’ — tako mi je rekel Tvoj prijatelj Hren, preden sem morala iz njegove hi‰e. Pomiluj ubogo sestro hajdu‰kega haramba‰e! Bolest bolujem, nikomur je ne kaÏem, samo Bogu in svojemu dragemu. Kukavice me zovejo pred sodi‰ãe, kjer bi krakale name kakor na belo vrano. Zato beÏim z Bajiçevo materjo iz Tuzle. Dobra teta je moja za‰ãitnica, a posestrima mi je globoka Ïalost. Ni mi Ïal tistih sladkih ur, ko me je ogrevalo solnce, ki mi zahaja za goro. Ali mi kdaj zopet izide? Vse bo, kar je usojeno. Pozdravljam Te, solnce Ïarko! Danica Milo‰eviçeva. Pripis: ,Ni vsaka kapa za vsako glavo’ — mi je rekel gospod Hren, a jaz pravim: Daj mi, BoÏe, vetra sa planine, da otvori beloj kuli vrata, da ja vidim, kud mi dragi ‰eta. 749 GOSPODIN FRANJO BESeDA Dolgo je Vilar zrl v list, da bi prikril svojo razburjenost. Izvr‰ilo se je ono, kar je Ïelel: Danica je pri Bajiçevi materi in morda je Ïe zapustila Tuzlo. ,âim dalje od tega kraja, tem bolje zame in zanjo. Pride ãas, ko preskoãim prepad, ki se ga boji prijatelj Hren. Mene mika tisto, ãesar se drugi boje,’ si je rekeL Stvar si je razlagal tako, da je Bajiçeva mati zaradi Daniãine varnosti zapustila svojega sina in poiskala deklici zavetja pred uradnim zasledovanjem. Tako se je zamaknil v pismo, da ni niã sli‰al, o ãem se pomenkujeta onadva. Tedaj je Bobojedac izvlekel izza srajce ‰e eno pismo. »I to je pisala bela roka.« Vilar se je zagledal v cirilico, nekoliko okornej‰o, nego je bila v prvem listu. Poãasno je ãital nastopno vsebino: Spo‰tovani gospodine Franjo! Odkar Vas ni bilo v Tuzli, so se dogodile stvari, o katerih Vam moram sporoãiti. Pravila sem Vam Ïe pri Hrenovih, kako se je moj sin Sa‰a pogreznil v nesreãno misel, da mu brez Ljubice ni mogoãe Ïiveti. Sami ste ga Ïe videli, kako je hodil po tuzlanskih ulicah, zavit v Ïenin pled, izbegan in potrt, kakor bi mu leÏal teÏak greh na du‰i. Ne boli ga smrt banjalu‰kega naãelnika, paã pa ga mori hrepenenje po svoji skesani Ïeni. Zdaj se kesa, ko lepi tak‰no osramoãenje na obeh! Siromak je pozabil na njeno nepo‰tenost. Glejte, kak‰na stanovitnost na njegovi strani! Znaãajnost tak‰na, da se Bogu smili! Neprestano si dopisujeta in Ïe je sklenjeno, da zaãneta iznova zakonsko Ïiv750 GOSPODIN FRANJO BESeDA ljenje pod eno streho. Toliko ãuvstva za po‰tenje ‰e imata, da ju je sram, zdruÏiti se v Tuzli, kjer bi se jima vsak rogal in bi s prstom kazal za njima, dasi je na tem otoku le malo po‰tenih ljudi. Zato je Sa‰a prosil za preme‰ãenje v Hercegovino. Na praznik Va‰e Sveãnice je dobil odlok, da se mu dovoli premestitev, in te dni odpotuje na novo mesto. Tudi jaz odpotujem, toda na nasprotno stran — k svojemu drugemu sinu, ker niti eno uro ne maram veã Ïiveti z Ljubico in Katico pod enim krovom. To je moja prva novica, druga je ta, da se izseli tudi Danica. Z menoj pojde tja, kjer solnce vzhaja. Sodite moje srce po svojem globokoãuteãem srcu in odpustite mi, da jo odvedem. Gotovo Ïe veste, da je pobegnil Jovica, na‰ veliki trpin. ·e tisti dan, ko je uskoãil, je morala njegova sestra iz Hrenove hi‰e. Uradnikovo sebiãnost je premagal strah pred oblastjo. Celo oni drzni Vazko iz hana ob Oskovi, ki je veãkrat posetil Danico in je pobegnil z Jovico, ga je pla‰il. Obnesel se je Va‰ rojak Hren! On ne more riskirati svoje kariere zaradi — ciganke, ki se klati po svetu in napravlja po‰tenemu uradniku toliko skrbi — tako je rohnel. Precej mora iz hi‰e, da se lahko opraviãi pred oblastjo, kako jo je, zvedev‰i vso resnico, precej iztiral iz svojega stanovanja. Koliko je na svetu stra‰ljivcev zaradi ljubega kruhka! Dal je deklico k Grgiçevi majki. Drugi dan sem jo vzela k sebi. 751 GOSPODIN FRANJO BESeDA Ob pravem ãasu ji je pri‰la moja za‰ãita, ker Ïe jo i‰ãe pozivnica k sodi‰ãu zaradi tistega kinÏala. Ne maram izpostaviti njene lepote radovednim in pohlepnim oãem trdosrãnih sodnikov. Zato pojdeva nemudoma odtod. Preden dobite Vi ta list, sva midve Ïe onstran Majeviceplanine na savskem parniku, ki naju popelje v novo domovino. Solznih oãi gleda Danica v moje pismo. Koder bo hodila, v srcu Vas bo nosila kakor mati nebogljeno dete. Obetali ste ji, da jo vzamete za Svojo. Izpolnite obljubo! Bolje bo pozno kakor nikoli. Pravili ste, da nameravate v Macedonijo. Oglasite se spotoma v Ni‰u. Tam vpra‰ajte po mojem sinu, kapitanu Îivku Bajiçu. Pri njegovi rodbini bom stanovala z Danico. Precej Vam je sicer ne dam, ker posebne namere imam z njo. Po uglajenosti svoje devi‰ke du‰e preka‰a vse svoje vrstnice, potrudila pa se bom, da se izpopolni tudi njena vnanja oblika, kolikor je prav. Gospodine Franjo, Vi niste postali samotar po neki uÏaljeni sebiãnosti, Vas je ranila sebiãnost in kovarstvo sveta in je odvrnila Va‰ jasni pogled v samega sebe, v tisto morje lepih misli in plemenitih naãrtov, iz katerega prevara ne more dvigniti glave. Pridite za nama! Tam Vas ne bo priãakovala kak‰na Ljubica ali Katica, ki bi svojo samopa‰nost opraviãevala z doneão frazo Ïenske osvoboje, ki bi se nobeni Ïelji ne mogla odreãi in bi svo752 GOSPODIN FRANJO BESeDA jo trmasto ter izpremenljivo mi‰ljenje smatrala za temeljno resnico in nravstveno pravilo, ampak pohlevna deklica ãistega srca, ki bije za vse, kar je lepega in vzvi‰enega pod solncem. Ako pa nimate po‰tenih namer, jo smatrajte za mrtvo! To Vam pi‰e vseh vrlih in praviãnih ljudi prijateljica Vukosava Bajiçeva. Dolgo je Vilar strmel v list. Vse, kar se je tikalo Danice, ga je razburilo in potreslo njegovo paznost. ,Ne bo me smatrala za mrtvega, kako bi jo jaz?’ si je rekel. ,Zdaj mi je pokazala smer, kamor hoãem kreniti,’ je dodal. To, kar je izvr‰ila stara gospa, se mu je zdelo pametno. Sam je Ïelel spraviti Danico kam daleã proã iz Tuzle. Zdajci pa ga je zdramil Bobojedac, ki je viknil: »U-u — ti nesreãni trebuhi, koliko moram trpeti zaradi njih!« Rekel je siromak nevede prav tisto, o ãemer je toÏil navihani Odisej svinjskemu pastirju na otoku Itaki. »Vse lahko skrije‰, brate, samo trebuha ne more‰. Jaz jih krmim osem.« Tako je zavzdihnil, da so mu zadrgetala pleãa. Vilar je pogledal nanj ter velel naliti findjane, kar je stari toãaj precej izvr‰il. Preden je Ante pil, je do kraja izrazil mnenje, ki se mu je sproÏilo v Ïelodcu. DrÏeã lepo dehteão tekoãino pred nosom, je rekel: »Nesreãni trebuh je prignal v starih ãasih v rodovitno Bosno ljute Turke, a ti niso na‰e vere. AmidÏe pa so na‰e vere in po‰tenjaki. U — da bi dali bednemu katoliku, ki ga nagec v trnju ne zavida, par pedi zemljice!« Odpil je in lokavo 753 GOSPODIN FRANJO BESeDA zroã na inÏenirja, se je zlagal: »Pozdravlja te tvoja sladka luã Danica!« Ker inÏenir tistikrat ni bil v tak‰nem du‰evnem razpoloÏenju, da bi ga veselila dovtipnost bera‰kega skledoliznika, je vstal ter mu vrgel nekaj drobiÏa v nastavljeno dlan, na kar je Ante pogledal na denar ter milo vzdihnil: »Dal si mi Ïlico, gospodine Franjo, a sklede ‰e nimam. Kjer je Ïlica, naj bo tudi skleda!« PrivrÏeno mu je bilo ‰e nekaj srebra. »Po‰teni ljudje so pri vas doma, to uãim v mestu in na selu. Glej, gospodine Franjo — daj mi ‰e za ka‰o! Naj ne lajam zastonj kakor pes! Za polovico sem starej‰i od tebe —« »Vem, Ante! Tvoj vrag je Ïe hladil svojo ka‰o, ko je moj ‰e sejal ni. Toda zaradi tega ‰e ne sme‰ biti presamogolten,« je rekel Vilar in poloÏil papirnat denar na Bobojedãevo dlan. »Bog povrni tebi in Danici! O dobrotniki vi na‰i, da sem le vas uãakal — u! Velika je tvoja pamet, a mojo bi lahko podveznil pod tale findjan. Ni pamet v letih, ampak v glavi.« 754 BESeDA GOSPODIN FRANJO 47. V ilar je Ïivel tiste dni v nekem Ïivãnem razstrojstvu. Radoveden je bil, kaj se godi v Tuzli. Zopet je zajahal konja. Moral je pri Hrenovih plaãati svoj dolg, tudi ãas je Ïe bil, da opravi svoje redovite sluÏbene posle. Ob eni popoldne je prijahal v mesto. Po obedu se je napotil k Bajiçevi hi‰i. Morda najde gospodarja ‰e doma. Pa hi‰a je kazala vse znake zapu‰ãenega bivali‰ãa: iz dimnika se ni sukljal dim, vrata so bila zaprta, zaklenjena, na oknih ni videl zaves, nekatera so bila odprta. Hodil je nekaj ãasa krog poslopja, kakor bi hotel od njega zvedeti, kam je spravilo svoje prebivalstvo. Tedaj se je odprlo okno v hi‰i, ki je stala za leseno ograjo v sosestvu, in pokazala se je lepa glava Kaliope Korkiriçeve. »Gospoda Bajiça ni veã tukaj,« je mehko izpregovorila krasotica. InÏenirju se je zazdelo, da iz tega neÏnega glasu zveni ‰kodoÏeljnost in zasmeh, ker i‰ãe zastonj svoje prijatelje. Snel je ãepico in se poklonil. »Prav lepo vas prosim, gospica, ko bi mi hoteli povedati, kje je gospod Bajiç.« »Ga ni veã v Tuzli.« 755 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Kje pa je?« »Preme‰ãen je. Menda v Hercegovino na ãrnogorsko mejo. Hi‰o smo kupili mi.« »Oprostite, gospica!« Vilar se je poklonil in okno se je zaprld. Potem je ‰el v Kaisersheimbovo ulico, nala‰ã ob tak‰ni uri, ko Hrena ni bilo doma, ker gabila se mu je njegova bojeãnost in zadirãnost. Gospa Minka je odkritosrãno obÏalovala, da je izgubila Danico, ki je tudi otroci ne morejo pozabiti; potem je govorila o moÏevi strahopetnosti; pol se ji je smejala, pol jo je opraviãevala. Vpra‰al jo je, ãe je Bajiçeva mati kaj naroãila zanj. Pa gospa ni vedela drugega povedati kakor to, kar je zvedel od Kaliope. »Bajiçeva mati niã ni pri‰la po slovo in tudi Danica ne,« je rekla. »Skrivoma so zapustili mesto, vzelo jih je megleno jutro. Veste, tiste zmedene razmere v njih hi‰i — saj jim ni zameriti, da se niso nikjer poslovili. Paã — Danica je prinesla k Grgiçevi majki dve pismi za vas. Ali niste dobili?« »Dobil.« »Nu, majka,« je ogovorila gospa Minka Grgiçevo majko, ki se je tisti hip pritihotapila v sobo in kimala za Vilarjem — »ali je Danica tebi povedala, kam pojde?« »Niã ni povedala. PoloÏila je dva lista na mojo mizo in rekla: ,Po‰lji to po svojem bratu gospodinu Franju! Priletel mi je cvet iz tuje zemlje,’ je rekla in od samega ihte756 GOSPODIN FRANJO BESeDA nja ni mogla dalje. Dobra devojãica kakor bela cerkvica.« Drugega starka ni vedela povedati. Vilar je poravnal svoj dolg in se laskavo zahvalil rodbini, da je imela Danico toliko ãasa v oskrbi. Gospejin nasmeh ni bil veã tako miloben; nekaj suhega, steklenega je bilo v njem; sramovala se je za svojega moÏa. Drugo jutro je zgodaj odjahal iz Tuzle. Vreme je bilo juÏno, sneg se je v gostih kosmiãih sul iz neba kakor jeseni trudno listjiãe z drevja. Hitro je pokril zemljo z vlaÏno odejo. Konj je v meteÏu naporno ubiral pot in se pehal, ker so se mu nabirale med podkvami strjene kepe. Da ni tako neugodno vreme, bi inÏenir ne bil mislil na du‰kanje v hanu ob Spreãi. »InÏenir se vraãa,« je rekel Samojlo, zroã skozi okno svoje gostilne na pot, kjer je dvesto korakov pred hanom spoznal jezdeca, ki se je poãasno pomikal naprej, zavit v beli, prozorni, migljajoãi zastor iz mehkih sneÏink. Etelka, meseã kruh pri peãi, je prhnila skozi nos. »Naj se vraãa! Zatohli ko‰ãek bifteka imam ‰e v shrambi. Zanj je ‰e dober. Ta nama ne bo dolgo belil zelja. To sem sli‰ala v mestu od zanesljivih oseb. Naãelnik ga niã ne mara in vsi drugi so tudi zoper njega.« »Gumpec! V drvarskem taboru gre vse kriÏem zaradi njega.« 757 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Pa se ‰e zadelava, kakor bi bil kdo ve kako uãen in moder.« »I — lisica je najbolj prebrisana Ïival, pa je vendar lisiãjih koÏ najveã na prodaj.« Gospodar je ‰el ven na prag ãakat gosta. Jezdec je zavil pod njegovo pristre‰je. »Pol ure posedim pri vas, gospod Blaustift,« je rekel ter skoãil s konja. »Kar v hlev ga postavite! Ne pes ne hajduk ne ostaneta ob tak‰nem vremenu pod milim nebom,« je svetoval Samojlo. »Naj postoji tukaj! Pokrijte ga s kocem! V nosu ãutim drugaãen zrak. V pol ure se vreme izpremeni.« Samojlo je ‰irokih nosnic vohal in oku‰al zrak. »Mogoãe. Naj se zgodi po va‰em!« Celo uro je Vilar posedel na toplem. Samojlo je dobrovoljno ‰etal po sobi, mahal s kaftanom, dromljal s prsti po telovniku ter hudomu‰no pogledaval na gosta, muãeãega se s pokvarjeno peãenko. V tem je zavel zunaj drug veter in sneg se je utrgal. Toda mrak je ‰e leÏal na zemlji, v megli je sanjala planina, na njej je bistrooki volk preÏal na svojo Ïrtev. Vilar je segel po denarnici, da plaãa svoj dolg ter se odpravi na dolgo pot. Tedaj je nekaj ogromnega ‰vignilo zunaj mimo okna in ga za hip zatemnilo. Kakor senãna podoba na ãarodejevi steni, tako hitro in tako zabrisan je smuknil mimo velik Bo‰njak z valovitimi kodri. 758 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Bog praviãnik, to je haramba‰a Jovica!« je vzpetih rok vzkliknil Samojlo, se po‰ibil v kolenih in nekako zdrknil vase. »Kaj iztika razbojnik krog moje hi‰e?« »Pomirite se, gospod Samojlo, niã Ïalega se vam ne zgodi, ako je res Jovica,« je mirno rekel Vilar ter vstal, da gre pogledat, kaj se godi zunaj. Pri vratih je zadel ob Manojla, ki je ves prestra‰en s klikom: »Hajduki, hajduki!« planil v sobo. »Koliko jih je?« je razdraÏeno vpra‰al Samojlo. »Samo Jovico sem videl.« »S pu‰kami nanj! Lepa nagrada je razpisana za njegovo glavo,« je zavpil stari Ïid in skoãil v ãumnato, kjer je hranil pu‰ke, ki mu jih je bila izroãila oblast. »Na‰ koc je potegnil z va‰ega konja, gospod inÏenir.« »Ga Ïe zebe,« je hladno odgovoril Vilar ter hitel vun. Prav tisti trenotek, ko je stopil na pot, je zadirjal Jovica — natanãno ga je spoznal — na njegovem konju izpred pristre‰ja proti spre‰kemu mostu. Pogrelo je inÏenirja, ostolbenel je, videã se v neprijetnem poloÏaju in ãuteã svojo onemoglost, na stvari kaj predrugaãiti. Tatvina, ki jo je zakrivil Daniãin brat, ga je silno spekla. No o tem ni bilo ãasa premi‰ljevati, ker prav tedaj so ‰tirje oroÏniki, oãividno zasledujoã ubeÏnika, prisopli z zasneÏenega travnika na pot, se ustavili ter strelili za Jovico, ki je bil Ïe precej oddaljen. Priskoãila sta k njim oba Blaustifta s pu‰kama, pomerila in sproÏila. Jata vran se je z 759 GOSPODIN FRANJO BESeDA vri‰ãem dvignila z bliÏnjega drevesa, drugega uãinka streljanje ni imelo; jezdec je v divjem diru izginil med drevjem. Vse to se je skoraj tako hitro zgodilo, kakor je tukaj povedano. »U‰el je svinãenkam, ve‰alom ne uide!« je rekel Samojlo, poteã se v razburjenosti. Vodja oroÏni‰ke patrole, tisti, ki je bil pol leta poprej odvedel Mu‰iça iz hana ob Oskovi v Tuzlo, je spoznal brezuspe‰nost pogona za haramba‰o. Togotno je zamahnil z roko ter se okrenil k Samojlu. »Na ãigavem konju je odnesel zloãinsko Ïivljenje?« Vilar je pristopil bliÏe in rekel: »Na mojem.« »Na va‰em? To je ãudno.« »Tu ni niã ãudnega. Du‰kal sem v gostilni, moj konj pa pod pristre‰jem. V sili si ga je kaludjer izposodil.« »A tako. Dovolite, gospod inÏenir, da vas o stvari izpra‰am in denem va‰e pojasnilo na protokol,« je rekel z zapovedujoãim glasom vodja ter mignil druÏbi v han. Stvar je bila enostavna, oroÏni‰ki vodja pa jo je v svoji stanovski vnetosti razblinil v ‰iroko testo. In kakor pekovski mojster iz razteptanega testa poljubno gnete najrazliãnej‰e kru‰ne oblike, tako so iz oroÏnikove pozvedbe in izpovedbe dva tedna pozneje pri sodi‰ãu spekli domnevo, da je morda inÏenir nala‰ã nastavil ubeglemu hajduku svojega konja. 760 GOSPODIN FRANJO BESeDA Ko je bil Vilar opravil pri oroÏnikih, je sedel na Samojlove sani in Manojlo ga je peljal pod Konj-planino. Vso pot mu je brnel dana‰nji dogodek po glavi. âudno nakljuãje! âlovek, ãigar sestri je obljubil svojo pomoã in svojo veliko ljubezen, je postal hajdu‰ki glavar! Prijazno je obãeval z njim, potegnil se je zanj, ko je videl, da se mu godi velika krivica, in zdaj je za glavo tega ãloveka razpisana denarna nagrada. Morda je v gorski vasi Ïe sam zakrivil zloãin poÏiga, morda Ïe lepi na njegovem handÏarju nedolÏna ãlove‰ka kri. Tako se je muãil Vilar in nikakor ni mogel spraviti nesreãnega ãloveka v sklad s svojim nravstvenim naukom. Ni se vpra‰eval, kaj poreãe svet o njegovi ljubezni: tuzlanski svet se mu je zdel toliko niãemen, kolikor se je temu svetu on sam zdel sme‰en in preziranja vreden. Zaradi ugrabljenega konja ni bil v skrbeh; vedel je, da ga Jovica v tem malo dostopnem, po oroÏnikih zastraÏenem ozemlju ne more dolgo rabiti. V hudi stiski si ga je izposodil, da je u‰el preganjalcem. Vpra‰al je v Zivinicah pri knezu, ni li jahal mimo kaludjer, pa tam ga nihãe ni videl; nadejal se je, da zve kaj v hanu ob Oskovi, kamor se je pripeljal Ïe v mraku, pa han je bil prazen in Mu‰iça veã ni bilo v dolini. Ko je Bierkopf tisti veãer sli‰al, kaj se je zgodilo, je zakipelo v njem ãuvstvo ‰kodoÏeljnosti. V zlobni radosti se je zamolklo rogal poniÏanju tega pri drvarjih tako 761 GOSPODIN FRANJO BESeDA uglednega, pri gospodi pa tako sovraÏenega inÏenirja. TeÏko je ãakal dneva, ki ga osvobodi sovraÏnika. Noãni spanec je pomiril Vilarja, ugladil mu je Ïivãno razdraÏenost. Drugo jutro je mirneje gledal na dogodek prejsnjega dne. Zaãel je opraviãevati Jovico in ãim veã je mislil o njem, tem bolj se mu je utrjevalo prepriãanje, da sta si v nekem oziru podobna, da teãe njiju usoda vzporedno po dveh tirih. Îe se je bil popolnoma zavedel, da smatrajo tudi ujega za samosvojega ãloveka, za tak‰nega, ki hoãe po svoji glavi vse zasnovati in uravnati, ki se ne boji teÏkoã Ïivljenja, izvirajoãih iz tragiãnih nasprotij med bornim posameznikom in mogoãno druÏbo. Ni ljubil tistih potuhnjencev in tiho‰lapov, ki po vseh straneh pomagajo sramotiti in zatirati oni zasuÏnjeli narod, iz katerega so se sami rodili, obãudoval pa je ljudi Milo‰eviçevega kova. Borbo narodov za osvobojenje in za svobodni razvoj lastnih sil je smatral za najveãjo stopnjo nravnosti, zato je hitro opraviãil dejstvo, da teãe nedolÏna kri, kadar prikipi tak‰na borba na svoj vi‰ek. Nameraval se je napotiti v Mu‰içev han, da tam kaj zve o Jovici in o svojem konju. Pa tega ni bilo treba, ker blizu desete ure je zagledal na poti pred kolibami dva oroÏnika, ki sta spremljala njegovega konja, poleg katerega je korakal otoÏni Bobojedac, drÏeã ga za uzdo. Pogrela ie inÏenirja radost, ob enem pa ga je zaskrbelo, kaj je z Jovico. Ali so ga morda vklenjenega Ïe odgnali pred 762 GOSPODIN FRANJO BESeDA vojno sodi‰ãe, ali jim je utekel? Niã veã se ni ãudil, da je za‰el Milo‰eviç na pot oboroÏenega upora, saj je takrat v zasedenih deÏelah gorelo in vrelo na vseh straneh; z neba ali odkod je padlo oznanilo, da je ãlovek brez svobode, kar riba brez vode. Eden oroÏnikov je stopil k njemu v sobo in prosil za pismeno potrdilo, da je oddal konja. Potem je izvlekel iz listnice razmeãkan kos papirja in ga pomolil Vilarju. Na listu so stale v naglici in z grobo pisavo pisane besede: »Oprosti mi, gospodine Franjo! Do smrti sem Ti hvaleÏen za konja. Jovica.« Ta list so na‰li zataknjen za uzdo. OroÏnik ga je zahteval nazaj, da ga priloÏi svojemu pismenemu poroãilu. Spravljajoã papir v listnico, je ‰kodoÏeljno in porogljivo migal z glavo, kakor bi hotel reãi: Ta razbojnik ti ne bo dolgo hvaleÏen. Precej po oroÏnikovem odhodu je pristokal v sobo Bobojedac. »Oj, da pi‰em, tri dni bi ne napisal vseh svojih jadov!« je prekanjeno vzdihnil. »Najprej mi povej, kako si pri‰el h konju. O tvojih jadih se pomeniva pozneje.« »U-u — vãeraj, ko sem kuhal ka‰o za otroke, je pridirjal tvoj konj pred mojo koão. Z njega je skoãil razbojnik, ki je nekdaj u‰el iz manastirja, potem iz jeãe, a ne uide svinãenki, tisti, ki se je toliko prismojal z uãenjem otrok. Butnil je z roko ob okno, da se je razletelo na kose. Zazrl se je stra‰ni kaludjer v mojo izbo tako divje, da so mi 763 GOSPODIN FRANJO BESeDA otroci od strahu pocepali krog ognja. Najmlaj‰a dva sta si oÏgala obleko in naga sta zdaj, kakor sta bila gola, ko sta se rodila. Zavpil je Jovica v mojo izbo: Konj stoji zunaj, povedi ga gospodinu Franju! Nato je izginil. Pobral sem otroke in jih nakrmil. Potem sem ‰el vun, da zasedem tvojega konja-viteza in odjaham k tebi. Pa me dolgo ni hotel sprejeti nase. Gladil sem ga in mu prigovarjal, ker na konja treba gledati kakor na svojega brata, a jahati ga treba kakor du‰manina. Naposled sem ga vendar zmogel in se spravil nanj. Toda ni me maral nesti, stresel me je s sebe in me vrgel na plot. BoÏe mili, ãuda velikega, kak‰na pamet! Tako sem padel, da je vse zahre‰ãalo v meni in v plotu. Joj meni, mila majka, kako me ‰e danes boli tu-le v boku! ·el sem v sobo ter legel, krog mene otroci, jadne kukavice. Proti veãeru navale na mojo koão zaptije. Vse so bili izvohali; zovejo me in ljuto rohne, odkod imam konja-viteza. ,Ni moje, ãesar ne morem dejati pod pazduho,’ sem rekel in vse sem jim pojasnil. Kriãali so nad menoj, nisem li dal hrane razbojniku, Ïugali so mi z vislicami. ,Nisem dal, evo moje glave, ako sem dal. Vse, kar imam, sem dobil od gospodina Franja. Za otroke je premalo, pa bi bedni katolik krmil nevarnega haramba‰o?’ Tako sem jim odgovoril in nisem se jih bal. Prestra‰il pa sem se, ko so mi zaÏugali, da bom moral svojo izpoved potrditi z zakletvijo. 764 GOSPODIN FRANJO BESeDA Samo enkrat sem pred sodi‰ãem poklical Ïivega Boga za prião —« »Îe vem, Ante — ko je bil Atif Sarajlija zaklal svojo bulo. Pripoveduj dalje! Ali so zaptije noãili pri tebi?« »Niso, kje bi noãili, ko je toliko otrok v moji izbi, kolikor v satu luknjic! ·li so in danes na vse zgodaj sta pri‰la dva. ,Hajdi z nama!’ In moral sem capati s konjem. Vso noã nisem zatisnil oãesa. Bolelo me je v boku in muãila me je misel, da tiãim v dolgovih. V hanu na ãar‰iji sem dolÏan banko, v duãanu banko. Zaradi dolga se ponoãi muãi‰ in za dne sramuje‰. Fujfu!« Bobojedac se je prijel za bok in grdo je nakremÏil obraz. »Tu ima‰ za pot dva bankovca. Hajdi z Bogom!« »O gospodine Franjo!« je zavpil Ante. »Do gole du‰e me je ogulil hajduk, vse mi je ukradel. Ponoãi je pri‰el in vzel, a noã nima oãi, noã nima price.« »Kaj naj ti vzame? Otroke? Zdi se mi, da tvoja zgovornost nekam meri in da laÏe‰.« »Izpovedal se bom fratru, ãe laÏem. Bedi bo vse odpu‰ãeno. Zvrhana je mera mojega siroma‰tva, zato udarim vãasi ãez mero. Dva otroka sta mi ãisto naga. Pomagaj golotinji!« Vilar je dodal ‰e nekaj drobiÏa. »Vedro nebo, a sladka ki‰a pada,« se je razveselil prosjak, zroã na denar. »Hvala ti, gospodine Franjo, vrlo dobro moje, solnce moje Ïarko —« 765 GOSPODIN FRANJO BESeDA Vilar mu je s kretnjo roke pokazal, da je konãan njegov posel. 766 BESeDA GOSPODIN FRANJO 48. T iste dni so se vr‰ili prvi voja‰ki nabori v tuzlanskem okraju. Vr‰ili so se tako kakor pri nas za francoskih vojn in prej. OroÏniki so s knezi in muktarji zganjali za voja‰ko dolÏnost obvezne mladeniãe. Pri‰li so tudi v Medvedji Dol ter odgnali dva srbska in enega tur‰kega mladeniãa k voja‰kemu naboru v Tuzlo. In prigodilo se je, da so se teden dni pozneje opoldne, ko je Marko Krpica delil obed, pojavili oni trije mladeniãi oboroÏeni z na‰im oroÏjem v Medvedjem Dolu na skali nad drvarsko kuhinjo, od koder so s streli v zrak svoje prej‰nje tovari‰e opozorili nase. Ves delavski tabor je osupnil, zroã v vi‰ek. Trdoglavu, sedeãemu na tnalu in drÏeãemu polno skodelo med koleni, je padla Ïlica iz rok. Nekateri so s kliki pozdravili begunce na skali. Gajer je prestra‰en pritekel iz kolibe z revolverjem v roki. Razbrav‰i poloÏaj, je velel Trdoglavu, naj hiti v Piliç jn sporoãi oroÏnikom o hajdukih. »âujte, braço, ‰to do sada ãuli niste! Hajdite z nami v Hercegovino, kjer je vsta‰ev sila boÏja, kjer ostri handÏar brije ·vabo!« se je oglasil hajduk na skali. 767 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Padle so ãebele na medveda, otresava se, toda tisoãine ãebel zmorejo i medveda,« je vpil drugi hajduk. In tretji: »Pada mu njegova hi‰a na glavo.« Drvarji so se spogledali. Nekaterim so ugajale tak‰ne besede. »Norci govore, kar mislijo, a pametni mislijo, kar govore,« je rekel Trkulja, lokajoã svojo juho na ‰toru. »Vrabci se prepirajo za tuje proso, a mi se noãemo,« je kliknil kuhar Marko, bri‰oã si nos. »O bratci, precej pridemo, le poãakajte, da se najemo in pripravimo na dolgo pot,« je ‰iroko odgovoril Gajer ter nameÏiknil v gruão Slovencev, ki jih je smatral za najvdanej‰e. Stopil je tesno ob skalo, kjer ga hajduki niso mogli videti. »TeÏko je onemu, ki na hi‰nem pragu ãaka sovraÏnika,« je zavpil Tunguz, da bi one na skali opozoril na nevarnost, ki jim preti, ako bi se obrnili proti Piliçu. Tedaj so hajduki zapazili, da teãe Trdoglav preko golave po stezi, ki je drÏala v vas. Uganili so, kaj namerava. Pomerili so pu‰ke nanj in strelili. Trdoglav se je od strahu spotaknil ob korenini ter padel za posekano deblo. Hajdu‰ke krogle ga niso zadele; ãez hip se je spravil na vse ‰tiri in se plazil za grmadami hoste, dokler ni prileÏel v zavetje pragozda. »Ne pljuvajte iz pu‰k na nas, mi krogel ne maramo prestrezati!« je zakriãal nekdo iz gruãe Slovencev. 768 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Bratje, po‰ljite nam kruha in slanine!« se je zasli‰alo zamolklo moledovanje s skale. »Pridite v na‰ tabor, sokoli, da vas nasitimo!« je zaklical KonjhodÏiç. Poleg njega sta stala Tunguz in Batiniç in ‰e nekateri drugi. Spogledovali so se, kakor bi se posvetovali, kaj storiti. »Nikogar se ne bojte! Jamãim vam, da se vas nihãe ne dotakne,« je vpil Tunguz. »Za teden dni vam naloÏimo bra‰na. Vsega smo sami pridelali s svojimi Ïulji,« je ‰irokoustno pristavil Batiniç. In KonjhodÏiç je svetoval: »Ako sreãate Birkova, na prvo drevo obesite njegovo mast, ki jo je iztisnil iz delavske krvi.« Paznika je minil strah in pretresla ga je razdraÏenost, ko je sli‰al, da se njegovi drvarji bratijo s hajduki. Besen je tekal pod skalo sem in tja, premi‰ljujoã, kako bi zagodel drznim razbojnikom. Skoãil je ha plan ter se pome‰al med delavce. In zroã v vi‰ek, je zavpil: »Saj res, bratci, jaz vam precej po‰ljem boba. Pocepajte s skale, prokleti psi!« Po teh besedah je trikrat iz revolverja strelil na skalo. Zadel ni nikogar. Hajdu‰ke glave so se za hip skrile za skalnatimi roglji. Precej pa so se zopet prikazale. »Razmaknite se, bratje, stopite v stran, da posvetimo ‰vabskemu nasilniku v peklo! Va‰e nedolÏne krvi noãemo prelivati,« je zaklical hajduk. 769 GOSPODIN FRANJO BESeDA Tedaj je razjarjeni Gajer iznova hotel streliti. Dvignil je roko z revolverjem, a zdajci ga je naskoãil Tunguz. Kakor kle‰ãe so ga prijele njegove roke in mu iztrgale revolver. Od zadaj ga je zagrabil KonjhodÏiç za tilnik, mu izpodbil nogi in ga tre‰ãil ob skalo. Nekateri delavci so se zgrozili, drugi so se zasmejali. Iztegnil se je Gajer na tleh. Krpica je priskoãil s konvo vode ter mu z mokro cunjo zaãel izpirati okrvavljeno glavo. »Hajdimo, bratje, hercegovski raji na pomoã! Îivela svoboda!« je kliknil Tunguz in za njim je gromko pristavil KonjhodÏiç: »Poginejo naj ‰vabski muãitelji! Padi‰ahim, ãokja‰a!« Oba sta vdrla v kolibo. Za njima je skoãil Batiniç in ‰e trojica drugih. Polastili so se cesarskih pu‰k in dveh zabojev patron; Tunguz je z Gajerjeve mize zma‰il za svoj pas vse patrone za revolver. Vsak je vzel hlebec kruha, pobrali so vso slanino. Tako preskrbljeni so zapustili kolibo in stekli v breg k beguncem. Ostali drvarji so zrli kakor vkopani. »Kdor gre zoper Boga, plaãa z du‰o, kdor gre zoper carja, plaãa z glavo,« je hripavo viknil Trkulja. »Silo Bog prelomi,« je rekel nekdo iz gruãe pravoslavnih moÏ. »Padale bodo glave kakor sadje z drevja, kadar ga potrese vihar.« »Ne dregajte v oko in zakon!« je nadaljeval Trkulja. »Kdor zloãini, naj se ne nadeja dobrega.« In zroã za be770 GOSPODIN FRANJO BESeDA guni, je pristavil: »Njih pamet je za morjem, njih smrt je za durmi.« Svetil se je njegov ãastitljivi obraz v solncu in nihãe ni ugovarjal njegovim prero‰kim besedam. âez deset minut se je drvarsko delo vr‰ilo zopet pravilno. Zraãni tlak se je izredãil, vzdu‰je se je zrahljalo in oãistilo. Od daleã nekje se je zasli‰ala graniãarska bojna pesem. Paznik je leÏal in stokal v kolibi. Krpica ga je leãil in obvezaval; Trkulja mu je pomagal. âez poldrugo uro so prihrumeli v Medvedji Dol oroÏniki, ki so preiskali in opisali zloãin v vseh podrobnostih. Kmalu za njimi sta iz doline prihitela Vilar in Bierkopf. Onega zloãina se je poprijel gozdar, da naposled strmoglavi inÏenirja. »To je plod va‰e uprave, gospod inÏenir!« je rekel, kaÏoã se razburjenega. »Paznik malone ubit, koliba oropana, ‰est begunov v tako nevarni dobi. Vi ste jih naravnost pripravljali za anarhijo, vi, ki smatrate ‰trajk za upraviãeno oroÏje nezadovoljnega delavca, kateremu treba kazati du‰o iz jekla, ãelo iz brona, a ne gledati nanj skozi naoãnike filantropije.« Sklepal je roki in migal z zlobnimi oãmi. »Ako me pozovejo zaradi moje uprave pred sodi‰ãe, lahko mi jo bo zagovarjati, a vi glejte, kako operete svojo,« je mirno odgovoril Vilar. Gozdar je za Vilarjeve odsotnosti vrgel v ogenj vse one listine in raãune, ki bi bili deloma dokazali njegova sleparstva, zato se ni bal inÏenirja. Dan po rabuki v 771 GOSPODIN FRANJO BESeDA Medvedjem Dolu se je peljal v Tuzlo. Stopil je pred okrajnega naãelnika, ki je dobil tisto dopoldne od oroÏni‰tva vznemirljivo poroãilo o dogodkih na Konj-planini. »Ako deÏelna vlada precej ne odstrani inÏenirja, se moram sam odpovedati gozdarskemu poslu,« je razkoraãeno govoril Bierkopf. »Niti teden dni noãem opravljati sluÏbe, ker meni kot pravemu in odgovornemu vodniku vsega podjetja je zdrknila vsa oblast iz rok. Treba bo ustaviti delo, ako te razmere trajajo ‰e nekaj ãasa. Tu treba korenito poseãi vmes, da se re‰i, kar se ‰e da re‰iti.« Naãelnik se je prestra‰il. Kaj poreko na Dunaju k tak‰nim nepravilnostim? Zaupali so mu vodstvo velikega okraja, da bi napravil red, pa ga ni mogel. Tu ne sme drÏati roke kriÏem. Na svoje poroãilo o prej‰njih neredih na Konj-planini je bil Ïe dobil od deÏelne vlade pooblastilo, da sme po svoji uvidnosti postopati z vsem osebjem, zaposlenim pri podjetju, in vse ukreniti, kar se mu zdi primerno za vzdrÏevanje rednih razmer. InÏenir je bil sicer nastavljen na trimeseãno odpoved, toda precej ga lahko odpusti, od‰tev‰i mu trimeseãno plaão. Ta odlok je pri‰el ob pravem ãasu. Ko se je vraãal gozdar pod Konj-planino, je nesel s seboj ukaz okrajnega naãelni‰tva, da mora inÏenir vse posle izroãiti gozdarju in se javiti v konaku na zasli‰bo. Vilarja ta odredba ni potrla; bosenska sluÏba se mu je bila itak Ïe zagnusila in sam je Ïe nameraval prositi za 772 GOSPODIN FRANJO BESeDA odpust. Poslovil se je pri drvarjih in pri Mu‰içu ter se odpeljal v Tuzlo. Tam je zvedel, da je odpu‰ãen, da pa ne sme zapustiti mesta, ampak se mora zaradi dogodkov minulih dni zagovarjati pred preiskovalnim sodnikom. Izvr‰eni zloãini so bili tak‰nega znaãaja, da je pripadla preiskava voja‰kemu sodi‰ãu. Tedaj je Vilar spoznal, da je zabredel v nevaren poloÏaj, zakaj javno mnenje je govorilo proti njemu. Javno mnenje pa so predstavljali oni zamerljivi gospodje, s katerimi ni maral kvartati, popivati, kvantati, kvariti Ïenske, oni, katerim je oãital njih gnilo kulturo, katerim je neposredno zabrusil vsako resnico v obraz, ki jih je odkrito osramotil z moÏatim dvobojem. Major-avditor Lisinski je tuhtal in pisal cele noãi. Zaãel je klicati priãe. Priãala sta Bierkopf in Gajer. Oba sta s svojo izpovedjo zelo obremenila Vilarja. Gozdar ga je obdolÏil sumljivih zvez z Jovico ãe‰: mnogo se je bratil z njim, v hanu ob Spreãi mu je nastavil konja, da je mogel uiti oroÏnikom, v Medvedjem Dolu je namenoma gledal skozi prste na malkontente, ki so oãividno ‰untali na upor, ni se mu zdelo vredno, izroãiti oroÏnikom Tunguza in KonjhodÏiça, ki sta bila Ïe davno zrela za vislice. Lisinskemu se je posvetilo v glavi, ko je sli‰al imenovati Tunguza. To ime je stalo Ïe v novinah. Neki podserdar Pero Tunguz je bil v januarju s ‰tirimi oroÏniki domaãini pobegnil iz Uloka k vsta‰em; zbiral je ãete in dal mnogo opravka avstrijski vojski. Ali ni Lazar Tunguz 773 GOSPODIN FRANJO BESeDA sorodnik slaboglasnega vsta‰kega ãetovodje? Ali ni drugi poslal prvega v drvarsko naselbino z namenom, da agitira in ‰unta delavce, naj se pridruÏe vstaji? Res v ãudovito zamr‰enih razmerah se je vr‰ilo delo na Konjplanini v dobi inÏenirjevega gospodarstva! Avditor se je s svojimi pozvedovanji zatekel tudi k stotniku Hvalibogovskemu ter k poroãnikoma Buzdugi in pl. Merksu. Ti so slikali inÏenira za nezanesljivega ãloveka, ki hlepi na nepravem kraju in ob nepravem ãasu po popularnosti, njegov vpliv na ljudstvo ‰koduje pravilnemu teku drÏavne politike, zmoÏen je v danem sluãaju potegniti na stran upornih domaãinov; tako zelo sovraÏi tujo civilizacijo, ki jo imenuje krinko za laÏ in krivico. Tako so napravili iz Vilarja zaradi njegovega visoko nad otok se dvigajoãega, rogobornega po‰tenja nevarnega ãloveka, ki stoji na pragu veleizdajstva. Lisinski je segel dalje v preteklost. Zahteval je od civilnega sodi‰ãa vse listine, nana‰ajoãe se na Milo‰eviçeva zloãinstva, in temeljito jih je prouãil. Daniãino afêro s kinÏalom in Milo‰eviçev ubeg na Vilarjevem konju je na ‰iroko razblinil. Zasli‰al je bednega Bobojedca, in celo uradnik Hren je moral predenj. Ta se je tresel za svojo reputacijo in je izpovedal, da je Ïe davno vedel, kako se bo konãala stvar z inÏenirjevo filantropijo, a sumnjivega ni videl na njem niãesar. Avditor je nakavkljal grmado novih sodnijskih 774 GOSPODIN FRANJO BESeDA spisov, v katerih bi se mimo njega ne bil izpoznal Ïiv krst. Vilarja so pustili teden dni na svobodi. Ko pa so njegovih sovraÏnikov natolcevanja zme‰ala avditorjevo glavo, se je moral preseliti v preventivni zapor. Kot inteligentnega ãloveka ga niso izroãili jeãarju Megliçu, ampak so mu odkazali sobico v poslopju voja‰ko-postajnega poveljni‰tva, iz katere se ni smel ganiti. Senca veleizdajstva bi ga bila ugonobila, da ni imel na otoku svojega za‰ãitnika. 775 BESeDA GOSPODIN FRANJO 49. V staja se je v februarju moãno okrepila. Avstrija je pomnoÏila svojo vojsko v zasedenih deÏelah in v juÏni Dalmaciji za 50.000 moÏ. Zaãel se je krvavi ples po kra‰kih planinah. âetovanje je na obeh straneh obteÏevala huda zima, sneg in deÏevje. Do konca maja 1882. l. je bilo 191 prask, pobojev in spopadov; pri tem so v‰teti vsi napadi na po‰to in na posamezne patrole. Goratemu ozemlju in sirovi zimski dobi primerno se je vr‰ila ta drobna vojska med raztresenimi krdeli po skoraj nedostopnem peãevju. Vsta‰i so bili s strelnim in golim oroÏjem dobro preskrbljeni; vãasi so uporabljali tudi kamenene plazove. Njih ãete so se pojavljale zdaj tu zdaj tam, se spoprijemale z redno vojsko, za skrajnje nevarnosti pa se umikale v gorska skrivali‰ãa ali pa izginjale mimo ãrnogorskih kordonov na nevtralno ozemlje. V ârni Gori so pribegle ãete vãasih razoroÏili, toda kordonski kapitani in obmejni Ïupani so zatisnili oãi, ako so ‰le prav tiste ali novo oboroÏene ãete nazaj v Hercegovino ali v Krivo‰ije. Voja‰ki krogi so prisojali vsta‰em veliko gibãnost in sposobnost za presojanje onih terenskih toãk, s katerih sta bila bliskoviti napad in obramba mo776 GOSPODIN FRANJO BESeDA goãa. âudili so se bistrosti njih vida. in sluha ter njih spretnosti, kako so se umeli zavarovati z okopi in skalnimi ogradami. Posebno okretnost in drznost so pripisovali krivo‰ijskim vsta‰kim krdelom. Proti njim je bila mobilizirana celo vojna mornarica. Krivo‰ijci so bili zaradi svoje naglice v drznih napadih prava »gorska konjenica«. Poleg Stojana Kovaãeviça so bili znamenitej‰i ãetovodje: Sali aga Forta (po domaãe: Salko Forta), Ïe imenovani Pero Tunguz, knez SamardÏiç, begi âengiçi in drugi. Padlo je v tej drobni vojni na na‰i strani 73 moÏ, 255 je bilo ranjenih, 8 pa pogre‰anih. Koliko je poginilo domaãega prebivalstva in koliko seli‰ã je bilo poÏganih, nam ne pove nobena knjiga. Le toliko je znano, da so bile pokrajine ob ãrnogorski meji po zatrti vstaji prazne, ker so prebivalci, kar jih je ‰e ostalo pri Ïivljenju, pobegnili v ârno Goro, v Srbijo in v Turãijo. Vilar je pred voja‰kim sodi‰ãem trdokorno in dostojno, brez bojazni pobijal sumniãenja svojih nasprotnikov, ne da bi odnehal le za piãico od svojih nazorov. Odkrito in obzirno je govoril o Milo‰eviçevi sestri. Ni zatajil simpatij do Jovice, do onega kaludjera, ki je kakor ma‰ãevalni bog proklinjal razvratne tujce, navaliv‰e na posveãena tla Ozren-manastirja, ki je po nedolÏnem trpel neznanske boleãine, prizadete mu po oroÏnikih, ki je, osumljen radi skrivanja oroÏja, sam ‰el pred sodi‰ãe izkazat svojo nedolÏnost in priãat za Mu‰içevo: s toplimi 777 GOSPODIN FRANJO BESeDA besedami je govoril o onem Jovici; a haramba‰e Jovice ni opraviãeval, dasi je tudi o tem sestavil neko vzroãnost dogodkov, ki Ïene nesreãnega in neprestano preganjanega ãloveka naposled v upornost. Kaj bi se ne vÏgalo, ako se nabere toliko netiva! In bal se je zanj. Skozi okno svoje sobice je videl na kaznilnico, kjer je gospodaril jeãar Megliç, videl je ono pot, po kateri so vedli tiste razburkane dni vsak teden na mori‰ãe po veã Bo‰njakov, ki so jih prijeli z oroÏjem v roki, ali pa tak‰nih, ki so dali hrano in zavetje upornikom. V pritliãju postajnega poslopja so bile pisarne voja‰kega sodi‰ãa in prav pod njegovo sobico se je nahajala prostorna soba za izpra‰evanje hudodelcev in priã, Kadar je bilo teh premnogo, se je vr‰ilo izpra‰evanje, zasli‰evanje in obsodba na ‰irokem, za postajnim poslopjem leÏeãem dvori‰ãu, oddeljenem od kazinskega vrta z visokim zidom. Takrat je gledal Vilar na dvori‰ãe, na nesreãne Ïrtve naglega sodstva. Kako hladnokrvno so se vedli ti nesreãniki! Skoraj bahato so ‰li v smrt v zavesti, da so muãeniki za neko idejo. Bal se je, da ne bi zagledal med njimi plemenite glave Daniãinega brata, ki je posvetil svoje Ïivljenje trpljenju, ki mu je usoda s svojim trdim ãrtnikom zarisala v obliãje znake sile in rogoborne odloãnosti, ki ga je doloãila za uãitelja in preroka, ki je vzel na svoje rame kriÏ trpljenja in v roko plamenico svobode. Naj je bilo v vsta‰kih ãetah tudi mnogo razbojnikov, sina hercegov778 GOSPODIN FRANJO BESeDA skega vojvode in Daniãinega brata ni ‰tel k njim. In ni ga videl med onimi, ki so ‰li v smrt. Lisinski je stal na strani Vilarjevih nasprotnikov, ki so trdili, da treba tak‰ne Ïelezne nature voditi z Ïelezno palico, vendar pa ni mogel ugotoviti obsodbe; ni mu bilo vse jasno. Dobil je takrat z naglim sodstvom mnogo posla. Ta naãin sodnega reda ne pozna mnogo pisarij; kdor mu je zapadel, hitro z njim na oni svet. Lisinski je dobil toliko opravka na tem poiju, da ni mogel veã raziskavati inÏenirjevih zloãinov. OdloÏil je ta proces z dnevnega reda. Brigadir se je kot vrhovni sodni gospod in ãuvarin voja‰ke pravice v tuzlanskem okraju zelo zanimal za inÏenirja. Odloãil se je, da mu o pravem ãasu izkaÏe milost zaradi lepega mostu, ki se je imenoval »generalova ãuprija«. Poklical ga je v svojo pisarno in sprejel zelo nemilostno. Tako mu je velela opreznost. »Vas dolÏe nedovoljenih zvez z razbojniki,« je rekel in njegov obraz je zdrknil v Ïugajoãe poteze. »Iz poteka preiskave je najmanj to razvidno, da ste jim dajali potuho na vseh straneh. Pred nosom ste imeli oroÏnike, pa jih niste klicali k izplaãevanju dnine. Delavci so smeli slaviti sultana, in niste se ganili, da bi jim zaprli usta. Na kraju strmine ste stali, od koder ste zdrknili v prepad. Tu moramo vsi vleãi ob teÏkem vozu okupacije, vsi moramo biti v enem taboru. Kdor ne gre z nami, je proti nam.« 779 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Nisem mislil, gospod general, da postane ãlovek tako hitro veleizdajalec,« je prostodu‰no pripomnil Vilar. General mu je z iztegnjenim kazalcem odmignil pred nosom. »Prenaglih obratov, skokov tu ne smemo delati. Tudi jaz bi rad videl red v deÏeli, a kakor vse kaÏe, treba poãakati, da izumrje rod, ki je videl okupacijo.« »E-e, dve generaciji morate izumreti,« je pristavil brigadni adjutant, ki je bil navzoã pri vseh generalovih sluÏbenih poslih. Vilar je kakor pred Lisinskim ugovarjal vsaki toãki obtoÏbe. Govoril je prepriãevalno, brez hinavstva, z zanosom mladega entuziasta. Ko je odbijal sumniãenja veleizdajstva, se ni topil v meÏevi hiperlojalnosti. Iz stisk bosenskih ljudi so se mu rodile ‰iroke misli in vsem je dal du‰ka. »Zakrknjenost, neverjetna zakrknjenost,« je ‰epetal pl. Merks generalu. »Naj se zgodi z menoj karkoli, pravica je pa le na moji strani,« je konãal oni svoj zagovor. Ostre poteze na generalovem obrazu so se nekoliko ugladile, zazrl se je v vzhiãeno inÏenirjevo obliãje ter rekel: »Vse kaÏe, da pripadate tistim ljudem radikalnih nazorov, ki mislijo, da bo precej drugaãe in bolje, ako se krepko zabavlja vsemu, kar se nahaja pod solncem. Zakaj se niste zadovoljili s tem, kar ste dosegli za drvarje? 780 GOSPODIN FRANJO BESeDA Oni so imeli svoj materialni dobiãek, vi svojo du‰evno naslado.« »Sreãal sem nesreãne ljudi in s tolaÏbo v srcu sem se ustavil pred njimi. To so moji zloãini. Da ni te nesreãne vstaje, te prenagljene vseobãne razburjenosti, bil bi v drvarski koloniji vzpostavil red, ki bi bil koristil ugledu bosenske uprave. O tem sem vedno mislil. Kar se tiãe vstaje, sem nedolÏen, ni mrvica veleizdajstva ne tlaãi mojega po‰tenega znaãaja. Gospod general, dobili ste v svojo oblast ãloveka, ki nikdar ne bo beÏal pred svojo usodo; do kraja hoãem nesti svoj kriÏ, pa naj bo ‰e tako teÏak.« Generala so ozlovoljile te besede; mahnil je z roko v znak, da mu Ïe vse preseda. âez hip se je povr‰no naklonil inÏenirju in ta se je vrnil v svoj zapor. »Ta inÏenir ima vratolomne nazore,« je rekel general, sedeã pri pisalni mizi in brskajoã po listinah. »Mladi ljudje hitro vzplapolajo, kakor bi goreão vÏigalico podtaknil pod otep slame. Vlogo Katona in Bruta bi radi igrali.« »On je metal goreãe vÏigalice v bosenski smodnik,« se je po svoje prilagodil tuji misli pl. Merks. Izraz generalovega obraza je kazal, da resno o neãem premi‰ljuje. »Ni napaãen ãlovek, toda neizku‰en. Pravi, da so Bo‰njaki siromaki. Ni siromak oni, ki malo ima, 781 GOSPODIN FRANJO BESeDA ampak tisti, ki mnogo zahteva. Na rokah bi jih nosil, ko bi ne imel ukaza, jih krotiti z naglim sodstvom.« »Zakaj se nam pa ne vdajo? Brezpogojno naj sprejmejo na‰o kulturo, gredo naj za na‰imi stremljenji in videli bodo — a-a!« je rekel pl. Merks, prebraãajoã svoje listine. General je pomislil o tem, kak‰no ãudo bi videli Bo‰njaki in kako naj gredo za na‰imi stremljenji. »Ako zaãnemo premi‰ljevati, zadenemo na vseh straneh na protislovja,« je rekel in umolknil. Vilarju se je zgodilo kakor pol leta prej Jovici: kot obãe nevaren ãlovek je moral ostati v zaporu; kadar se vremena zjasne, ga puste na svobodo. Tako je bil razsodil general. In pozabili so nanj. Pri‰la je spomlad, on je bil ‰e vedno zaklenjen v svoji sobici. Spoznav‰i svoj poloÏaj, je klanjal glavo v dolga premi‰ljevanja. Vrtele so se njegove misli krog drÏavne politike in ãlove‰ke zlobnosti. Prej njegovo srce ni bilo dovzetno za mrÏnje, zdaj mu je legla neka ãrna usedlina sovra‰tva na dno srca. Hodeã po sobici, je stiskal pesti, ‰krtal z zobmi in Ïugal nekam. Da so kaznive ãlove‰ke misli, bi ga zaradi njegovih bila takrat lahko obsodila greneral in njegov avditor. Mnogo gre‰nikov vzgoji slepa in zakrknjena uprava sama. Îivljenje mu je postajalo ãimdalje bolj pusto. Prej se je vsaj razvnemal ob preiskavi, ponavljal svoje zagovore ali se pripravljal na nove, zdaj ga ni nihãe izpra‰eval, Ïiva 782 GOSPODIN FRANJO BESeDA du‰a se ni zmenila zanj. Vojak mu je prina‰al iz kazinske kuhinje hrano in pospravljal po bornem stanovanju; z drugim ãlovekom ni mogel govoriti. Vãasi pa so mu nastopale lepe ure, kadar se je v nemoteni samoti domislil Danice. Pride dan, ko ga naposled vendar morajo izpustiti; takrat zbeÏi na krilih svobode in ljubezni k njej, s katero priãne novo Ïivljenje. Tudi Jovice se je mnogokrat spomnil. Ali ‰e Ïivi? Kod se skriva? Ali se bori v svoji Hercegovini, ali je beÏal za svojo sestro? Mnogo je premi‰ljeval o tem nenavadnem ãloveku. In zgodilo se je, da je zdolaj na dvori‰ãu sli‰al imenovati njegovo ime. Neko jutro prve dni aprila ga je, dremajoãega ‰e na postelji, probudil velik hrum in roÏljanje verig. Skoãil je k oknu pogledat, kaj se godi na dvori‰ãu. Pet trdo vklenjenih Bo‰njakov, trudnih in na smrt izmuãenih, je stalo ob zidu pod moãno voja‰ko straÏo. Vojak-pisar je z velevaÏnimi kretnjami postavljal pisalne potreb‰ãine po mizi. Za njim je stal vojni sodni zbor, nekak‰ni voja‰ki porotniki. Pristopil je major-avditor Lisinski s ‰opom papirjev pod pazduho in precej za njim general s svojim priboãnikom. Zaãela se je obravnava, kratka in povr‰na, po zakonu, ki je ostal iz dobe lancknehtov. Vilarju je ob tak‰nem prizoru vselej trepetalo srce. Pri zaprtem oknu ni skoraj niãesar sli‰al; zamaknil se je v apatiãne obraze obtoÏencev, ki so ravnodu‰no poslu‰ali majorja, ka783 GOSPODIN FRANJO BESeDA kor da stoje v cerkvi pred propovednikom, ãigar na‰tevanje grehov jim le malo gre do du‰e. Lisinski je jetnikom iz listine nekaj ãital, potem jim je nekaj govoril, izpra‰eval je priãe. Ko je konãal, so si zaãeli moÏje v sodnem zboru nekaj na‰epetavati, potem so potegnili sablje v znak, da so sloÏni v svoji sodbi. Avditor se je zopet obrnil k obtoÏencem in jim objavil sodbo. Tedaj se jih je polastil nemir, njih verige so zaroÏljale. Vilar je priãakoval pri njih navala jeze in izbruha blazne razdraÏenosti; potihoma je odprl okno. Videl in sli‰al je, kako so trije zloãinci dvignili vklenjene roke ter zaporedom gromko proiznesli: »Mi trije smo streljali na oroÏnike, a ta dva niti pu‰k nista imela. Pri Ïivem Bogu prisegam, da sta oba nedolÏna in ãista kakor p‰eniãno zrno!« — »S ãim naj streljata? Nas ustrelite, a ta dva po‰ljite domov!« — »Ne morite nedolÏnih ljudi, ako Boga poznate!« Vilar je spoznal, da so se trije kriviãniki zavzeli za dva po krivici obsojena. Avditorjev motni pogled je zletel na generala. Pa ta je zaniãljivo mahnil z roko ter velel: »Sojeno je sojeno. Vseh pet ustreliti!« Vilar je ostolbenel ob tako kratkem in krutem razsodku. Hotel se je premakniti od okna, ves omamljen od du‰ne boli, pa zadrÏal ga je nov pojav. Na mesto, s katerega se je bila umaknila ona petorica, so privedli sivega moÏa z albansko ãepico na glavi in tako sklonjenega, da mu Vilar ni videl v obraz. Poka‰784 GOSPODIN FRANJO BESeDA ljeval je jetnik in si pritiskal vklenjeni roki na boleãe prsi; gledal je v zemljo, kakor bi njegove oãi iskale jamo, v katero se vrne k zaÏeljenemu poãitku. ,Kaj je zakrivil ta brezsilni siromak?’ je pomislil Vilar, nagniv‰i se skozi okno in strmeã na dvori‰ãe. Iz kratke obtoÏnice, ki jo je ãitai Lisinski, je spoznal v jetniku Pera Mu‰iça iz Piliça, handÏijo iz hana ob Oskovi. ObtoÏili so ga, da je dal streho in hrano razbojni‰kemu glavarju Jovici Milo‰eviçu, za kar zapade po zakonu naglega sodstva smrtni kazni. Vilarju se je trgala sapa v grlu, ko je sli‰al, da se nahaja Jovica v okraju, od samega usmiljenja za Mu‰iça mu je migljalo pred oãmi. In zdelo se mu je, da se starec smili tudi Lisinskemu. Avditor mu je stavil oãividno nala‰ã vpra‰anja tako, da bi jim bilo treba samo pritrditi in jetnik bi bil re‰en. »Je-li, Mu‰iç, ti nisi vedel, da je Jovica Milo‰eviç, vrniv‰i se s tovari‰ema iz Hercegovine, hajdu‰ki glavar?« je vpra‰al avditor z gromkim glasom. »Vedel sem, kaj bi ne vedel? Otroci so vedeli,« je s slabotnim glasom odgovoril handÏija Pero. »Pa ti nisi vedel, da po zakonu zapade smrti, kdor je vzel hajduka pod svojo streho in ga nasitil?« »Vedel sem. Laãne nasitite! — nam je ukazal na‰ Zveliãar.« 785 GOSPODIN FRANJO BESeDA Tedaj se je razburil general. »Dobro je vse vedeti, pa ni dobro vsega storiti,« je zavpil. »Dosti je! Ustreliti, vse postreliti!« Zopet si je zaãel sodni zbor na‰epetavati; izrekel je sodbo, ki je bila ukazana. Vilarju so se najeÏili lasje, osteklenel mu je obraz. ,Siromak, zato si se selil iz Hercegovine proti vzhodu solncu naproti, da tu umrje‰ nasilne smrti,’ je mislil kakor v groznih sanjah. Takrat je Pero dvignil glavo in motno je pogledal po obrazih svojih sodnikov, kakor bi hotel razbrati, so ustvarjeni po boÏji podobi. Potem je uprl oãi v solnãne Ïarke, lijoãe se po zidu postajnega poslopja; morda je njegova’ du‰a kratko pred smrtjo slutila ono veliko soãutje, ki je iz okna zrlo nanj. Zapazil je gospodina Franja in ga spoznal. »Kako si, dobri na‰ gospodine Franjo?« je zaklical z umiljenim glasom. Vilar ni odgovoril; vse njegove misli so se zasesale v Mu‰içevo usodo, za svoje poãutje ni imel nobene. Vendar pa se ni mogel zdrÏati, da bi ne dal znanemu pojemajoãemu ãloveku prijazne besede na poslednjo pot. »Naj se ne pogrezne tvoja du‰a v obupnost, o handÏija Pero!« je zaklical. General se je grozno ozrl v okno in vsi oni, ki so stali krog njega. »Ne bode se, Boga mi!« je odgovoril Mu‰iç. Jeãar Megliç, stojeã poleg njega, ga je dregnil v bok. 786 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Pes laja, pa tudi preneha,« se je obregnil nanj Pero in zaka‰ljal. »Ti kmalu preneha‰,« mu je oni pogrozil; s smejoãimi oãmi je obrsnil generala in adjutanta. »Solze siromakov vam bodo ob va‰i poslednji uri udarjale v lice,« je rekel Mu‰iç in potopil glavo. K obsojencem sta pristopila pop in hodÏa. Izprevod je zapustil dvori‰ãe. »Proã od tod, proã iz teh krajev poniÏanja in smrti,« je vzkliknil Vilar ter se vrgel na posteljo. Dobrih deset minut je sli‰al zamolklo mrtva‰ko bobnanje, potem je trajalo zopet deset minut, da je zasli‰al pokanje pu‰k. 787 BESeDA GOSPODIN FRANJO 50. T ri dni pozneje je rekel general avditorju Lisinskemu: »Pravdo proti inÏenirju bo treba konãati. Iz upornih krajev imam zanesljiva poroãila, da vstaja pojema. Vsta‰i nimajo veã enotnega vodstva, vsak ãetovodja dela na svojo roko. Za mesec dni bo upor konãan in ãete razpadejo v navadna razbojni‰ka krdela, ki utegnejo ‰e par let vznemirjati oroÏnike in finanãne straÏnike. Pred to generacijo ‰e ne bo miru, a nevarnosti ni nobene veã. Ne vem, ãemu imamo inÏenirja zaprtega. Smatram ga za prenapetega idealista, za dobrosrãnega ãloveka, ki ne more ‰kodovati. Vsi va‰i protokoli mu ne morejo prav do Ïivega. Kaj?« Lisinski je nategnil svoj obraz v poniÏno slu‰ajoãe poteze. »âemu je iz svojega zapora priãa na‰ih naglosodnih ukrepov? Da bo na stara leta v svojih memoarih neugodno za nas pisal o bosenskih stvareh? Da bo vlekel na dan neke ,atrocites,’ ki izvirajo iz na‰ih zakonov in posebnih bosenskih razmer? Pustite ga na svobodo, a s ãastno besedo mora priseãi, da se pred koncem pravde 788 GOSPODIN FRANJO BESeDA ne gane iz mesta. In poÏurite se, gospod major, z njegovim procesom!« Lisinski je prikimal. Tako je pri‰el Vilar na svobodo s pridrÏkom, da ne zapusti Tuzle. Nastanil se je pri Grgiçevi majki, ki je imela sobo zopet prazno. Od Agularja mu je nosila hrano. Med gospodo se ni pokazal. Hrena je sluãajno samo enkrat sreãal na ulici. Uradnik mu je ves sreãen sporoãil, da mu je Ïena rodila hãerko — krasotico! lepotico! — potem se je bojazljivo ozrl krog sebe ter se izgovoril z nedostatkom ãasa; veseli ga, da je tako vrl rojak izlezel iz kolomaza; poseti ga, gotovo ga poseti pri Grgiçevi majki, da se po domaãe kaj pomenita. Vilar je uvidel, da se uradni‰ka du‰a boji stikov s ãlovekom, ki je osumljen veleizdaje, in ni ga priãakoval. Podnevi je malokrat ‰el na ulico, tem veã pa zveãer. Zahajal je v srbsko kavarno, ki se je nahajala takrat pod strogim uradnim nadzorstvom. Bobojedac mu je pri‰el veãkrat potoÏit svoje gorje. Na Konj-planini so ga pri pobiranju drv moãno utesnili; njegova trgovina pe‰a, odkar ni gospodina Franja in so pobegnili vsi po‰teni drvarji. Gajer ga bo popolnoma izrinil s Konj-planine. In s ãim naj zdaj na spomlad hrani svojo bosotinjo in golotinjo! Birkov je pri‰el v konaku v veliko milost. Dela, kar hoãe. âim dalje gladi‰ maãka, tem vi‰e dviga rep. Îivila so se zopet podraÏila, baje 789 GOSPODIN FRANJO BESeDA zaradi vojske, hrana je slaba, pri izplaãevanju stojita dva oroÏnika. Drvarji so na slabem; zahtevali so sveão, dobili so pa rog. Tako je javkal bedni katolik in Vilar ga je vselej obdaril. Nekega veãera je Vilar, gredoã po zapu‰ãeni ulici iz srbske kavarne, zagledal pred seboj ‰vedravo, zahaljeno Turkinjo. Îenska se mu je zdela orja‰ka, dasi je njeno velikost manj‰ala rjava halja, ki je ohlapno pokrivala njen stas. Poãasno gre Ïenska in oprezno pred njim, kakor bi iskala nekaj ali priãakovala koga. Vãasi dvigne glavo, zastrmi v daljavo kakor koklja, ãe jo prestra‰i jastreb, preteã s pogibeljo. Po medvedje trdo stopa, okorno in leno se premikajo njene noge, a vãasi vendar bistro zaplava, kaÏoã gibãno telo in krepko voljo. Sumnjivo se mu je zdelo to, da je muslimanka dvakrat postala, se napol okrenila in se, visoko dvigniv‰i glavo, izpod ja‰maka ozrla nanj. ,Kaj hoãe bula?’ je pomislil Vilar, ki je Ïensko zaradi njene vnanjosti uvrstil med omoÏene. ,Morda ima vroãekrvna muslimanka v tej odljudni ulici sestanek s kom. Neobiãajno je to v tako majhnem tur‰kem mestu, nevarno, mogoãe je pa.’ Tudi on je korakal poãasno in ni odvrnil pogleda od njenih kretenj. Z jasnega neba je lilo toliko svetlobe, da je vse lahko razloãil. Pri slabo brleãi petrolejski svetilki, edini v tisti ulici, je bula zavila v stransko zakotno ulico, ki je drÏala med ãrvivo ograjo v breg k tur‰kemu pokopali‰ãu. Ta ulica je 790 GOSPODIN FRANJO BESeDA bila ‰e oÏja in odljudnej‰a. Mimo gredoã se je Vilar ozrl vanjo in glej — Turkinja stoji tesno ob ograji in ãaka. ,Ok-ok!’ se je odtrgalo Vilarju v grlu in posvetna misel je lezla nanj. Nadaljeval je svojo ravno pot, naredil je dvajset korakov, pa Ïe je leÏala tista misel nepremagljivo na njem. Ni nameraval ãesa nespodobnega, toda zvedavost, vedoÏeljnost ga je neodoljivo vlekla nazaj: od pristne muslimanke bi se dalo kaj zvedeti o skrivnostnem haremskem Ïivljenju. Da bi se bal zahaljenega bitja v temni zasedi, tega ne, Vilar ni poznal blede bojazni. Vrnil se je in krenil v ozko ulico. Ona je ‰e vedno ãakala. Tihih korakov se ji je bliÏal, premi‰ljujoã, kako bi primerno ogovoril neznanko. Ni bil ba‰ izveÏban v tak‰nih ponoãnih sestankih; njegov sestanek se mu je zdel tako pustolovski, da se ni smatral za verskega odpadnika, ko je nami‰ljeni Turkinji, stopiv‰i pred njo, po tur‰ki hohnjajoã, za‰epetal: »Allahu ekber!«* — pozdrav, ki se mu je zdel najprimernej‰i. »Veãji nego Allah je na‰ pravoslavni Bog«!« je kakor izpod ‰kafa zadonelo iz ‰irokega ja‰maka in Vilar je ostolbenel, spoznav‰i Milo‰eviçev glas. Toliko je bilo njegovo strmenje, da je presli‰al besede: »Hajdi z menoj, gospodine Franjo!« Jovica ga je zagrabil za desnico, z drugo roko je odprl vratca v ograji. Vedel ga je na temno dvori‰ãe napol raz* Velik je Allah! 791 GOSPODIN FRANJO BESeDA padle hi‰e. Stopila sta pod cvetoão ãe‰pljo. Haramba‰a je vrgel s sebe Ïensko haljo; za njegovim pasom so tiãali samopali in handÏar. Tiho je govoril: »Evo, gospodine Franjo, v moji trdnjavi sva. Ne posreãilo bi se ti, zasluÏiti lepe cekine, razpisane na mojo glavo. Milan in Vazko spita nedaleã od tod nemirno hajdu‰ko spanje. Po preteku ene ure, preden bi mogli navaliti oroÏniki, smo vsi trije Ïe na gorah.« Vilarja je zamrazilo od te druÏbe. âutil je, kako moãno drÏi Jovica njegovo mehko desnico v svoji ko‰ãeni. »Sam sem ‰e jetnik in nimam vzroka, ovaditi te onim, ki mi delajo krivico,« je rekel. »Toda odkrito ti povem: tvoj posel mi ne ugaja. Izpusti mojo roko! Îge jo kri, lepeãa na tvoji.« Jovica je izpustil Vilarjevo roko. OtoÏno je rekel: »Îal, da je zastonj tekla kri v sveti osvobodilni vojski. Da ni proklete nesloge, bi se bili drÏali, dokler bi nam ne pri‰la zunanja pomoã. Kjer ni sloge, ni zmage.« »Ali si bil v Hercegovini?« »Bil. Osvetila sva se z Vazkom Atifu Sarajliji. Na Arslan-agiçevem mostu blizu Trebinja ga je dohitela zla usoda. Ljudstvo sem re‰il najniãemnej‰ega psa. To si ‰tejem v zaslugo.« »Pogubil si ubogega Mu‰iça,« je oãitajoãe rekel inÏenir. 792 GOSPODIN FRANJO BESeDA »Zal mi je njegove nedolÏne krvi. Z Vazkom in Nikoliçem smo ‰li v hladni noãi, izmuãeni po dolgi poti, spat v han ob Oskovi. Vazko ni mogel odoleti Ïelji, da bi ‰e enkrat videl strica in mu povedal, kako je poginil Sarajlija. ·el je ponoãi v Piliç k Peru in mu povedal o na‰i lakoti. Prinesel nam je hrane in za drugi veãer nam je nastavil Mu‰iç v hanu polno ko‰aro suhega sadja, kruha in slanine. Zopet smo pri‰li poãivat v njegov han. Dva sta spala, eden je straÏil. In ‰e tisto noã so nas napadli oroÏniki. Nekdo nas je ovadil. O nevera, da bi te ne bilo! Vsi trije smo u‰li, Mu‰iça pa so zvezali in odgnali v Tuzlo. Bodro je korakal na mori‰ãe. Gledali smo iz zakritja nanj, pa pomagati mu nismo mogli. Brez strahu je nastavil prsi svinãenkam. Njegova kri me bo do konca dni palila na du‰i.« Jovica je snel ãepico in se pokriÏal. »Zakaj si me zvabil sem?« »Hotel sem ti sporoãiti pozdrav Bajiçeve matere in Danice —« »Kdaj si govoril z njima?« »Tisti dan, ko sta se peljali k Savi. Na Majevici-planini sem preobleãen za tur‰ko bulo sedel k njima na voz in ju spremil malone do Brãke. A pozdrave sem dobil vãeraj. Ne ãudi se temu! Kakor imate vi svojo po‰to in brzojav, tako imamo mi svoje zanesljive zaupnike, po katerih gredo na‰a poroãila, vãasi tudi pismena, ‰irom na‰ih deÏel. Bajiçeva mati ti ni mogla pisati, ker je zvedela, da 793 GOSPODIN FRANJO BESeDA so te zaprli in bi ti ne izroãili pisma. Po meni tl javlja, da je ne i‰ãi v Ni‰u, ker se nahaja v Belgradu, kamor je bil preme‰ãen njen sin Îivko.« Vilar se je zazrl v mo‰ko smeli Milo‰eviçev obraz in se zahvalil. »·e to ti povem: obupal sem o bosenski svobodi; ‰e preden odcvete to drevje, bom z Vazkom na svobodnih tleh.« »Kar se tiãe bosenske svobode — ona vzklije tak‰na, kakr‰ne ‰e ni bilo tukaj. Ob pu‰kah in handÏarjih ‰e nikdar in nikjer ni bilo prostora za prosveto. PoleÏe se razburjenost v deÏeli, mir se povrne in po milej‰ih zakonih se bo vladalo. Zakoni so podobni strunam: lahko se nategnejo, lahko se jim popusti; kako se vr‰e, to je odvisno od razmer, ki so bile tu doslej res zamr‰ene. Pride ãas, morda ‰e le ãez desetletja, ko se mogotci onkraj Save sami prepriãajo, da treba to odloãno in krepko ljudstvo, premagano z oroÏjem, ‰e z ugodljivostjo v mnogih upravnih strokah in z ljubeznijo pritegniti k sebi, in ko se bodo moji soplemeniki na jugu zaupljivo ozirali na na‰o stran. Pozdravi mi onstran Drine Bajiçevo mater in Danico! Kakor hitro me izpuste iz te jeãe, pridem za vami.« Jovica mu je potresel desnico. »Brate, nevarna je zate moja druÏba, zato se morava loãiti. Da se Ïiva in zdrava vidiva v svobodi! BeÏi!« Po teh besedah je stopil k 794 GOSPODIN FRANJO BESeDA razdrapani hi‰i in popraskal po vratih. Vilar je hitel domov. Skrivnostni sestanek ga je zelo razburil. Zadnjega aprila je dobil pismeno obvestilo, da je svoboden in mora v treh dneh zapustiti zasedene deÏele. Posmejal se je izgonu. Navdalo ga je silno ãuvstvo osvobojenja, neka dolgoãasna teÏa mu je padla s prsi, kakor takrat, ko je v svojem srcu zatrl misel na Katico. Triumfiral je, da se mu je konãalo bosensko Ïivljenje za vselej. In zakipela je v njem Ïelja po novem mirnem delu. Njegova delavnost ne bo tako suha, ko bo Danica njegova Ïena. V vso osnovo njegovega Ïivljenja pronikne ona kakor voda v suho zemljo. Drugo jutro se je Ïe peljal preko Majevice-planine. Kako vzorno in idilno si je mislil urediti svoj delokrog, ko je lansko poletje hodil k drvarjem! Koliko neporabljene sile, nevkovane razpenjavosti kipi v njem in vse je hotel poloÏiti na oltar bednih ljudi izmuãene Bosne. Muãil se je kakor riba v plitvi vodi. Izgnali so ga, ker je nosil svoje srce odkrito na dlani in je zahteval pravico za hlapce in suÏnike, beÏati mora, ker je govoril resnico. Kak‰no razoãaranje je doÏivel! V temi mraãnega dne je leÏalo ravno Pospreãje, je stala Konj-planina, ko se je z vrhov poslednjikrat ozrl nazaj. S podjetnim duhom, z velikim hrepenenjem in vdano ljubeznijo se je pripeljal v Belgrad. Tu je pri Bajiçevih ostal do srede poletja. Sanje in resniãnost, oboje se je 795 BESeDA GOSPODIN FRANJO spojilo Danici v mogoãnem valu. Sreãa ji je podala obe roki. Ni se mogla premagovati pred mladim, krasnim ãlovekom. Mnogokrat so ji kipele solze ginjenosti, a njeno oko se je smejalo. Prve dni avgusta so pozvali Vilarja v Macedonijo k gradbi Ïeleznic. Drugo pomlad je pri‰el po Danico. In ‰la je za njim, kakor gre ãlovek v temni noãi za priÏgano plamenico. * * * Nekega toplega dopoldne sredi aprila sta kolovratili dve muslimanki po cesti iz Zvornika ob Drini. Poãasno sta se vlekli, nizko sklonjenih glav, kakor bi se sramovali vojakov, ki so se veÏbali na prostoru, leÏeãem ob reki. Pri‰ed‰i na mesto, kjer je bila Drina na obeh straneh dostopna, sta vrgli s sebe Ïensko obleko in dva brhka Bo‰njaka sta skoãila v hladno vodo. Vojaki so ostrmeli; ãastnik je ukazal streljati s slepimi naboji, ker ostrih ni bilo pri rokah. Beguna sta sreãno preplavala na oni breg. Bila sta Jovica in Vazko. Dospela sta ‰e pred Vilarjem v srbsko prestolnico. Vazko se je ‰el uãit ãevljarstva, Jovica je sprejel uãiteljsko sluÏbo. Dvajset let je uciteljeval v Srbiji. Ko se je v zaãetku na‰ega stoletja uprla Macedonija tur‰kemu gospostvu, se je tudi v njem prebudila stara vsta‰ka kri. Gnalo ga je tja, kjer so podjarmljeni in poniÏani ljudje lomili verige in okove in se dvigali s prvobitno, nikdar prej zasli‰ano silo na zatiralce. »Plaziti se 796 GOSPODIN FRANJO BESeDA po zemlji kakor senca, ki izgine, kadar se poljubi oblakom in solncu, tak‰nega Ïivljenja sem se naveliãal,« je pisal Vilarju, ki, je bil takrat zaposlen pri gradbi ‰vicarskih Ïeleznic. ·el je v kosovski vilajet, kjer je leto dni pouãeval na srbski ‰oli. Potem je zamenil knjige in pero s handÏarjem in pu‰ko ter stopil v srbski vsta‰ki komite. Bil je Ïe osivel moÏ, ko se je jeseni 1912. l. pridruÏil s svojo ãeto srbski vojski, prodirajoãi na Kosovo. 797 BESeDA GOSPODIN FRANJO Slovarãek nekaterih manj znanih besed asker asura asikovati atrocité borati buljukba‰a vojak rogoznica, preproga iz trstja zaljubljen biti, vasovati (mnoÏ.) -és grozovitost, okrutnost Boga ti! poveljnik buljuka (ãete), kapetan, stotnik bunar vodnjak ãajo (ãaus) poveljnik manj‰e voja‰ke ãete; stare‰ina; norec na svatbi ãak‰ire hlaãe tur‰kega kroja ãar‰ija trg ãoban pastir dimlija Ïensko krilo v podobi ‰irokih hlaã, ki se zavezujejo ob gleÏnjih duçan trgovina, ‰tacuna findjan ãa‰ica za kavo ganef lopov (v Ïid. nem‰kem Ïargonu) hajati, hajem marati za kaj haraã davek od glave hodÏa tur‰ki duhovnik 798 GOSPODIN FRANJO BESeDA iguman ja‰mak samostanski predstojnik obliãni robec, koprena muslimanskega odraslega Ïenstva jerbo ker, kajti, zakaj jok ne (nikalnica) kaduna tur‰ka gospa kajma tur‰ki papirnat denar kaludjer menih konak vladno poslopje; prenoãi‰ãe mahala ãetrt mesta, predmestje manastir samostan ma‰ala (arabski: ma-‰a-allah!) Dobro! Krasno! Îivio! merdÏan korale momak mladeniã muktar Ïupan tur‰ke vasi; v kristjanski vasi Ïupanuje k n e z oka uteÏ pribliÏno 11/2 kg; tudi veãja votla mera oteti, otmem vzeti, ugrabiti para denar pilav riÏ, praÏen v jagnjetovi masti; svatovanje plandovati v senci poãivati prozor okno psaltir knjiga psalmov 799 BESeDA GOSPODIN FRANJO sitan, sitna, -no droben ‰eçerli-‰erbet sladka hladilna pijaãa; ‰eçer sladkor, ‰erbet medica tapija prilastilni list, posestna pola teferic izlet na deÏelo vakuf cerkveno premoÏenje ve‰tica ãarovnica Vlah Rumun (Karavlah); Srb (v porogljivem smislu) zaptija oroÏnik zulumçar nasilnik, okrutneÏ. Slovarãek nekaterih manj znanih besed asker 800 vojak GOSPODIN FRANJO BESeDA asura asikovati atrocité borati buljukba‰a rogoznica, preproga iz trstja zaljubljen biti, vasovati (mnoÏ.) -és grozovitost, okrutnost Boga ti! poveljnik buljuka (ãete), kapetan, stotnik bunar vodnjak ãajo (ãaus) poveljnik manj‰e voja‰ke ãete; stare‰ina; norec na svatbi ãak‰ire hlaãe tur‰kega kroja ãar‰ija trg ãoban pastir dimlija Ïensko krilo v podobi ‰irokih hlaã, ki se zavezujejo ob gleÏnjih duçan trgovina, ‰tacuna findjan ãa‰ica za kavo ganef lopov (v Ïid. nem‰kem Ïargonu) hajati, hajem marati za kaj haraã davek od glave hodÏa tur‰ki duhovnik iguman samostanski predstojnik ja‰mak obliãni robec, koprena muslimanskega odraslega Ïenstva jerbo ker, kajti, zakaj jok ne (nikalnica) kaduna tur‰ka gospa 801 GOSPODIN FRANJO kajma kaludjer konak mahala manastir ma‰ala BESeDA tur‰ki papirnat denar menih vladno poslopje; prenoãi‰ãe ãetrt mesta, predmestje samostan (arabski: ma-‰a-allah!) Dobro! Krasno! Îivio! merdÏan korale momak mladeniã muktar Ïupan tur‰ke vasi; v kristjanski vasi Ïupanuje k n e z oka uteÏ pribliÏno 11/2 kg; tudi veãja votla mera oteti, otmem vzeti, ugrabiti para denar pilav riÏ, praÏen v jagnjetovi masti; svatovanje plandovati v senci poãivati prozor okno psaltir knjiga psalmov sitan, sitna, -no droben ‰eçerli-‰erbet sladka hladilna pijaãa; ‰eçer sladkor, ‰erbet medica tapija prilastilni list, posestna pola teferic izlet na deÏelo vakuf cerkveno premoÏenje 802 GOSPODIN FRANJO ve‰tica Vlah zaptija zulumçar BESeDA ãarovnica Rumun (Karavlah); Srb (v porogljivem smislu) oroÏnik nasilnik, okrutneÏ. 803 BESeDA GOSPODIN FRANJO www.omnibus.se/beseda ISBN 91-7301-121-5 804