1. PDF document

L E T O X X I X , Š T . 37
P t u j , 16. s e p t e m b r a 1976
CENA 2 DIN
ZAČENJA
SE RAZPRAVA
O DELOVNEM
GRADIVU
ZA PROGRAME
DELA
ZBOROV
SKUPŠČINE
SR SLOVENIJE
ZA OBDOBJE OD LETOŠNJEGA
SEPTEMBRA
DO JULIJA
1977. DO KONCA
OKTOBRA
BI NAJ DELEGATI
V POSAMEZNIH
ZBORIH
TUDI
SPREJELI S VOJE LASTNE DEL O VNE PR OGRAME.
Gradivo za sestavo novega
programa dela skupščine in
njenih teles je že v juliju
obravnavalo
predsedstvo
skupščine S R S in sklenilo, da
ga pošlje vsem delegatom
oziroma skupinam delegatov,
samoupravnim
interesnim
skupnostim, vsem vodstvom
dmžbeno-političnih
organi­
zacij
v
republiki,
^sem
občinskim skupščinam, izvrš­
n e m u svetu in
republiškim
upravnim organom, gospodar­
ski
zborni d
in
drugim
zainteresiranim. T o z name­
n o m , da s svojimi mnenji,
predlogi in pobudami sodelu­
jejo pri oblikovanju delovnih
programov zborov skupščine
SRS že v fazi nastajanja.
Delovno gradivo je raz­
deljeno
na
tematsko
in
zakonodajno
področje
in
upošteva naloge skuj>ščine, ki
izhajajo iz dokumentov d m ž ­
beno-političnih
organizacij,
njenih obveznosti pri spreje­
manju družbenoekonomskih
in
planskih
d d c u m e n tov,
obveznosti na zakonodajnem
področju
in
iz
pobud
delegatov, delegacij in občin­
skih
skupščin.
Republiška
skupščina
bo
obravnavala
teme, ki izh^ajo iz njene
pristojnosti
in
teme
iz
programov zborov skupščine
SFRJ.
S
področja
družben oe k a i o m s k e g a in družbeno­
političnega sistema ter druž­
benoekonomskega razvoja b o
skupščina
obravnavala
28
tem. Pri tem gre za vrsto
analiz in ocen, ki n ^ bi
pokazale, kako uresničujemo
resolucije, stališča, priporo­
čila m sklepe, ki jih je
skupščina SRS že sprejela.
Gre
tudi
za
obravnavo
problematike in vprašanj, ki
terjajo
temeljito
celovito
analizo
ter
predloge
za
Danes v Ormožu
karavana prijateljstva
Ob desetih d o p o l d n e bo danes v O r m o ž prispela k a r a v a n a prijatelj­
stva. O r g a n i z a t o r letošnjega tradicionalnega prijateljskega srečanja p o b r a ­
tenih slovenskih in hrvaških občin je občina K r a p i n a .
K a r a v a n a prijateljstva bo sestavljena iz 50 osebnih a v t o m o b i l o v , ki bd
zjtTlraj o b 8. uri krenila iz Krapine in bo obiskala poleg O r m o ž a še P t u j ,
Slovensko Bistrico in R o g a š k o Slatino. Organizatorji k a r a v a n e b o d o v
O r m o ž u pripravili krajši kulturni p r o g r a m .
O r m o ž je d a n e s svečano okrašen, kajti ob 10. uri b o d o občani priča­
kali k a r a v a n o prijateljstva in tako s svojo prisotnostjo potrdili p o m e m b ­
nost bratske in prijateljske manifestacije, ki je organizirana vsako leto. O b ­
čani O r m o ž a , P t u j a in Slovenske Bistrice udeležite se k a r a v a n e prijatelj­
stva, ki b o danes obiskala vaša mesta.
zk :
Ogorčen protest
ptujskih občanov
njihovo nadaljnje samouprav­
n o in zakonsko urejanje ter
delovanje v novem ustavnem
sistemu sploh.
Obravnavali bi naj izvajanje
delegat*4cega sistema in dele­
gatskih oAiosov v skupščini
S R Slovenije in v samo­
upravnih
interesnih
skup­
nostih, zlasti tistih, ki se
vključi^ejo
v
skupščinski
sistem.
Pokazala
bi
n^
izvajanje delegatskega sistema
v praksi in osvetlila dosedanje
izkušnje
iz dela SIS in
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
njihovega
vključevanja
v
skupščinski sistem. Glede na
poseben pomen razvoja kra­
jevne samouprave b o skup­
ščina še letos ocenila, kako se
izvajajo stališča, priporočila
in sklepi, k i j i h je za nadaljnji
samoupravni razvoj krajevnih
skupnosti
v SR
Sloveniji
sprejela že pred enim letom.
Slovenska
skupščina
bo
sprejela tudi temeljne planske
dokumente o gospodarskem
razvoju v prihodnjem letu m
spremljala uresničevanje republi^cega in zveznega sred­
njeročnega načrta razvoja. Že
v jeseni načrtujejo na sejah
zborov
sklepanje
samo­
upravnih
sporazumov
in
dopolnil k dmžbenemu dogo­
voru o temeljih družbenega
plana razvoja Slovenije za
obdobje do leta 1980. To
nalogo b o treba opraviti že d o
k a i c a oktobra letos.
O d m g e m delu programa
dela slovendie skupščine, ki
se nanaša na z a k o n o d ^ n o
področje in zajema d t o r ^ 7 0
zakonov, b o m o napisali nekaj
več prihodnjič.
FF
Ocena javne razprave osnutka
zakona o združenem
delu v ptujski občini
Včerajšnja občinska konferenca zveze sindikatov občine Ptuj je pote­
kala v luči ocene javne razprave osnutka zakona o združenem delu v okviru
občine. Za to konferenco je komisija za samoupravljanje pri občinskem
svetu zveze sindikatov občine Ptuj pripravila s k r b n o izdelano poročilo, ki
ponazarja potek javne razprave v občini P t u j .
V sklepnem delu tega gradiva je zaslediti tudi nekatere značilnosti jav­
ne r a z p r a v e , o katerih s m o več ali manj že poročali, pa ne b o odveč, da jih
znova osvetlimo. Na prvem mestu velja omeniti kvaliteto javne razprave,
ki ne zadovoljuje, nadalje se tu pojavlja še pasivno spremljanje javne raz­
prave; del krivde za to je iskati p o n e k o d tudi pri razlagalcih samih, saj so se
oprijemali raje zapletenega izrazoslovja o s n u t k a z a k o n a in vsebine z a k o n a
niso primerjali z ocenami analiz lastne s a m o u p r a v n e organiziranosti. O si­
romašni vsebini javne razprave osnutka z a k o n a o združenem delu p o r o č a j o
tudi iz tistih delovnih sredin, kjer so razlago zakona prepustili ,,sindikalni
komisiji ali celo predsedniku osnovne organizacije sindikata in p o d o b n o ;
ob tem so organi upravljanja in strokovne službe bile le o p a z o v a l k e .
Kljub naštetim pomanjkljivostim je j a v n a razprava o osnutku z a k o n a
o združenem delu mobilizirala široke množice delovnih ljudi k razmišljanju
in ne s a m o to, temveč tudi na pot korenitih s p r e m e m b s a m o u p r a v n e orga­
niziranosti lastnega okolja, ki so ob analizah lastne s a m o u p r a v n e organizi­
ranosti spoznali številne luknje v spletu organizacijskih oblik, d o h o d k o v ­
nih in s a m o u p r a v n i h o d n o s o v .
MG
S protestnim zborovanjem,
ki je bilo v Ptuju, 14.
septembra na prostoru med
blagovnico Mercator in trgo­
vino Volan, so se občani in
delovni ljudje ptujske občine
pridružili valu protestov za­
radi neizpolnjevanja 7. člena
državne pogodbe, ki govori o
manjšinskem
vprašanju
in
proti nj^različnejšim oblikam
provokacij avstrijskih naciona­
listov, šovinistov in ekstremistov zoper slovensko in
hrvatsko manjano v Avstriji.
Odnose med državama pa je v
zadnjem času m o č n o skalila
še odločitev o preštevanju
slovenskega življa in s tem
ugotavljanja slovenske manjane v Avstriji.
Skozi ves kulturni program,
ki so ga za to priložnost
pripravili dijaki in delavci, je
vel duh 7. člena državne
pogodbe
in solidarnost
z
bojem manjšin ter odločna
podpora za polno uveljavitev
7. č l e n a V imenu delovnih
ljudi in občanov je protest
ptujske občine prebral Ivan
Nahberger, predsednik osnov­
ne organizacije ZSMS AGIS.
MG
Vzroki nastalih izgub
v gospodarstvu
Iz analize polletnega poslovanja delovnih organizacij in
TOZD v ptujski
občini je razvidno,
da so
gospodarski
rezultati vse prej kot ugodni. Kar 37 delovnih organizacij je,
sicer
predvsem
zaradi
novega
obračunskega
sistema,
poslovalo
z izgubo, dejansko pa imajo izgubo 4 delovne
organizacije.
Vzrokov za takšno poslovanje je več.
Storilnost
je padla, saj je od predvidenega
9% povečanja dosežena le
stopnja v višini 1,1%. Uspešnost poslovajna je manjša, kar
ima za posledico manjša sredstva za lastno reprodukcijo
kot
tudi družbeno produkcijo.
Tudi osebni dohodki so glede na
nedoseganje storilnosti narasli, analiza pa je pokazala, da se
je plačilna sposobnost delovnih organizacij izboljšala in da je
finančna disciplina
večja.
V obdobju, ki je pred m mi je potrebno v vseh delovnih
organizacijah proučiti
vzroke zaostajanja
storilnosti
in jih
čimprej odpraviti. Prav tako je potrebno proučiti stroške in
povečati delovno disciplino.
Ugotoviti je treba vzroke rasti
osebnih
dohodkov,
njihovo
skladnost
s
samoupravnimi
sporazumi in predlagati ukrepe za delitev sredstev, kjer je to
potrebno.
Naše gospodarstvo
se kljub pogovorom
in opozarjanju
še premalo
zaveda,
da je odvisno
od trga.
Delovne
organizacije morajo biti pripravljene na padec
povpraševanja
po določenem
izdelku in ne smejo delati na zaloge. Zaradi
tega je potrebno
povečati
odgovornost
pri
sklepanju
poslovnih
dogovorov
in spoštovati
pogodbene
roke.
Potrebno pa je tudi poznavanje
tržišča.
Na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS Ptuj
je bilo povdarjeno,
da bo v času, ki je pred nami
potrebno
celovito
oceniti
delo
vodilnih
struktur
v
posameznih
delovnih
organizacijah
tako v odnosu do
uresničevanja
ustave, osnutka zakona o združenem
delu kot v odnosu do
interesov gospodarstva v občini kot celoti.
Razprava o gospodarskih
gibanjih v prvem polletju, ki
jo bodo v delovnih
organizacijah
organizirale
osnovne
orgnizacije
sindikata,
mora biti usmerjena v razpravo
o
obstojajočem
stanju
in k predlogom,
kako to
stanje
izboljšati. Ni potrebno posebej povdarjati, da mora zajeti vse
delovne ljudi in da njihovi predlogi in mnenja ne smejo ostati
brez ustrezne^^ odmeva.
Nevenka
Dobljekar
16. IX. 1961-1976
Naših dragocenih
petnajst let
Na današnji dan pred 15 leti, 16.
septembra 1961 leta, so se v Ptuju
sestali na p r v o s k u p n o sejo občin­
ski sveti Zveze sindikatov H r v a t s k e
in Slovenije občin C a k o v e c , Ptuj
in Varaždin. Na seji, ki je bila v
delavskem d o m u Franca Krambergerja, so bili sprejeti sklepi o orga­
niziranih in trajnih oblikah sodelo­
vanja med delovnimi
ljudmi
podravskih hrvaških in slovenskih
občin. C a s potrjuje, da so takrat
sprejeti sklepi postali zelo drago­
ceni, zgodovinski, še zlasti zato,
ker je sodelovanje iz leta v leto
pridobivalo na vsebini, kvaliteti in
o b s e g u . P r i d r u ž i l i so se t u d i
občinski sveti Zveze sindikatov
občin O r m o ž , Koprivnica, Sloven­
ska Bistrica in Krapina, v tem letu
pa se b o pridružil tudi Občinski
svet Z S S občine Maribor, kar j e
lepo
priznanje
petnajstletnemu
uspešnemu sodelovanju.
Sodelovanje v minulih 15 letih je
bilo p l o d n o in vsebinsko zelo
bogato, spletene so bile pristne
prijateljske vezi med delovnimi
ljudmi
hrvaških
in
slovenskih
občin, kar je dragocen prispevek
pri
utrjc\anju
najdragocenejše
pridobitve našega n a r o d n o o s v o b o ­
d i l n e g a b o j a in s o c i a l i s t i č n e
revolucije — bratstva in enotnosti
jugoslovanskih narodov in narod­
nosti.
Deset in deset tisoč delavcev je v
teh letih izmenjalo izkušnje v
g o s p o d a r s k e m , s a m o u p r a v n e m in
političnem življenju, kulturne in
športne prireditve. Deset in deset
tisoč delavcev, kmetov, borcev
NOB, mladih in pionirjev se je
Dragi bralci
Danes vas je Tednik zopet obiskal v povečanem obsegu, kar sta
nam omogočila kolektiva Kmetijskega kombinata Ptuj in Mesokombinata ,.Perutnina" Ptuj. Obema kolektivoma hvala! Več o
velikih delovnih uspehih obeh kolektivov preberite na strani 6 in 7.
Poleg številnih drugih zanimivosti vas posebej opozarjamo na
stran 5, kjer boste lahko zvedeli vse o nalogah v pripravah na refe­
rendum za občinski samoprispevek za zgraditev šolskega prostora
na območju ptujske občine.
Uredništvo
Na protestnem zborovanju v Ptuju se je zbralo nad 5 0 0 0 občanov in mladine.
F o t o . R.
srečevalo na delavskih praznikih,
proslavah ob obletnicah delav­
skega samoupravljanja ter obletni­
cah d r u g i h m e j n i k o v iz n a š e
skupne revolucionarne preteklosti
in socialističnega samoupravljanja.
Vsakič srečanja znova in znova
potrjujejo, k a k o spoštujemo drug
drugega, kako se veselimo uspehov
vsakega zase in skupnih uspehov,
ker p o z n a m o n a p o r e , ki so bili
potrebni za vsak uspeh, za vsak
napredek. Naša srečanja in s k u p n o
delo potrjujejo, k a k o znata dela­
vec in kmet, brez velikih besed,
izraziti in ceniti našo povezanost in
čuvati
dragocen
sad
našega
n a r o d n o o s v o b o d i l n e g a boja, brat­
stvo in enotnost naših narodov in
n a r o d n o s t i , ki služi za vzgled
vsemu svetu.
Petnajst let je za nami. Ponosni
in zadovoljni se o z i r a m o na preho­
jeno pot,
ki j o
imenujemo
bratstvo, prijateljstvo in enotnost.
Doseženi uspehi in izkušnje nas
o b v e z u j e j o , d a še b o l j s m e l o
s t o p a m o po začrtani poti, poti, kf
sta nam j o začrtala ZKJ in tovariš
TITO.
Pred nami je m n o g o novih skup­
nih nalog. V sindikatih si b o m o
zlasti prizadevali, da b o d o nosilci
sodelovanja delavci in
njihove
temeljne in druge
organizacije
združenega dela. Ž e l i m o , da se v
sodelovanje vidneje vključijo tudi
skupščine in izvršni sveti občin,
skupščine in izvršni odbori samo­
upravnih
interesnih
skupnosti,
družbenopolitične
organizacije,
krajevne skupnosti, družbene
organizacije in društva, da b o m o v
naslednjih 15 letih dosegli še večje
uspehe na vseh področjih dela in
družbenopolitičnega delovanja.
Ob
15-letnici
predlagamo
skupščinam
občin
Cakovec,
Koprivnica, Krapina, Ormož,
Ptuj,
Slovenska
Bistrica
in
Varaždin, da v letu 1976 podpišejo
listino o p o b r a t e n j u .
O b 15-letnem jubileju velja izreči
iskrene čestitke vsem delovnim
ljudem in o b č a n o m bratskih občin,
katerim se pridružuje tudi uredni­
štvo R a d i o — Tednik P t u j .
Feliks Bagar
KAKO UREDITI CENTRALNO
SMETIŠČE OB DORNAVSKI CESTI
Pred k r a t k i m so se sestali o b č a n i naselja Brstje in
o d l o č n o postavili vprašanje, k a k o d o l g o se bo še
sežigalo na s m e t i š č u , onesnaževalo zrak, okolje in
pitno vodo?
Tega
sestanka
so se udeležili
predstavniki krajevne s k u p n o s t i Ptuj in k o m u n a l n e g a
podjetja, ki opravlja odvoz smeti v g r a m o z n o j a m o v
Rogoznici.
Pred nekaj meseci j e bilo k o m u n a l n o podjetje
postavljeno p r e d dejstvo, k a m uvažati smeti sedaj,
k o zaradi gradnje HC SD 2 in ureditve nabrcžin na
prejšnje m e s t o t o ni več m o g o č e . Izdana j e bila
n a m r e č p r e p o v e d odlaganja smeti o b dravskili birih.
Organizacija, ki odvaža smeti ni imela n o b e n e nove
lc4caci|e, čeprav so skupaj s krajevno s k u p n o s t j o in
s k u p š č i n o o b č i n e p r e d h o d n o že v e č t o a t iskali
m o ž n o s t i u r e d i t v e nove lokacije za s m e t i š č e . T o d a ,
ker j e v e d n o več nezgorljivih p r e d m e t o v plastike in
p o d o b n o , j e bilo m n o g o težje najti pravo lokacijo.
T r e n u t n o j e bila najboljša rešitev, da o b s t o j e č e
g r a m o z n e jame zasujejo in jih t a k o p o n o v n o o b n o v e ,
da p o s t a n g o zemljišča r o d o v i t n a . Z a t o j e nastala
z a č a s n a lokacija v g r a m o z n i h j a m a h o b Domavski
cesti.
Zemlja na kateri živi in gospodari o b č a n , v
zadnjem času m o č n o vpliva na svoje naravno okolje
in spremi iq a p r v o t n o sliko pokrajine. D a n d a n e s na
splošno uporabljamo večje količine k e m i č n i h snovi
proti škodljivcem, boleznim in plevelu. Mnoge od
njih so t u d i strupi, ki zastrupljajo naravo in človeka.
Prav zaradi tega v e č i n o t e h o d p a d k o v
ljudje
odmetavajo na centralno smetišče, kjer se je s
pravilnim ravnanjem m o g o č e njihovi nevarnosti
izogniti.
/
O b č a n i naselja Brstje so bili zelo o g o r č e n i , zakaj
j e bila d o l o č e n a lokacija prav na t e m m e s t u . Najbolj
so bili o g r o č e n i z a t o , ker velikokrat t e snovi gorijo,
povzročijo dim, smrad in onesnažujejo c e l o t n o
d c o l i c o . Predstavnik k o m u n a l n e g a podjetja j e v
p o d r o b n o s t i obrazložil, k a k o se bo v b o d o č e uredilo
smetišče in verjetno b o d o t u d i uspeli, da snovi ne
b o d o sežigah čeprav so ugotovili, dii sežigajo o b č a n i
sami, d e l n o pa delovne organizacije,ki odvažajo
p r e d m e t e , ki jih j e treba u n i č i t i . Razumljivo j e , da
b o rodilo uspeh le, č e b o k o m u n a l n o podjetje
temeljito pristopilloo k urejevanju in usklajevalo s
stališči skupne d r u ž b e n e samozaščite vseh o b č a n o v .
ap
Nadaljujejo
delo
brigadirjev
Poročali smo že, d a j e p o
k o n č a n i mladinski delovni akciji
Slovenske gorice 7 6 ostalo še
okrog
2
in
pol
kilometra
nezasutega j a r k a , v k a t e r e g a so
položili v o d o v o d n e cevi. Mladi
k o m u n a l n e g a podjetja v Ptuju so
sprejeU o b v e z n o s t , d a b o d o delo s
prostovoljnim d e l o m d o k o n č a l L
800 tisoč
dinarjev
za Posočje
Po podatkili so v občini Slov.
Bistrica zbrali d o 1. septembra
7 9 1 . 9 4 1 dinarjev
kot
pomoč
Posočju.
To
pa p o m e n i
75
o d s t o t k o v od predvidene vsote.
Iz p o d a t k o v j e razvidno, da so v
ta n a m e n
največ prispevah v
delovni organizaciji IMPOL Slov.
Bistrica in to 4 3 3 . 0 9 2 dinarjev.
Med uspešnejšimi pa so bili še v
1X)ZD U P Slov. Bistrica s 64*251
in v EMl Poljčane s 4 5 . 6 7 2
diiiarji.
Še v e d n o ugotav^ajo, da vse
organizacije niso e n a k o uspešno
pristopile k akciji zbiranja sredstev
za p o m o č Posočju z a t o priča­
kujejo, d a b o d o v naslednjem
o b d o b j u p o s a m e z n e delovne orga­
nizacije z a m u j e n o nadoknadile.
V. H.
Mladi iz Komunalnega podjetja Ptuj pri prostovoljnem delu.
F o t o : .1. S.
V pričakovanju zdomcev
o b č i n s k i k o n f e r e n c i S Z D L Slov.
Bistrica ustanovili p o s e b n i k o o r d i ­
nacijski o d b o r , katerega osnovna
skrb je zaposlovanje z d o m c e v . V
ta prizadevanja je a k t i v n o vklju­
č e n t u d i o b č i n s k i svet ZSS.
Skupno
ugotavljajo,
da
pri
zaposlovanju z d o m c e v , predvsem
m o š k e delovne sile, ne bo t e ž a v ,
saj j e v o b č i n i več organizacij
združenega dela v katerih o b č u t n o
p o manj kuje delovne sUe. N e k o l i k o
težje b o z zaposlitvijo žensk.
V . Horvat
Na redni seji upravnega o d b o r a
A e r o k l u b a Ptuj so oceruli prire­
ditev padalski pokal Ptuja, ki je
bila pretekli mesec v P o d l e h n i k u
in ugotovili, d a j e bila uspešna
t a k o organizacijsko k o t f i n a n č n o .
Vodje posameznih sekcij so
p o r o č a l i o delu, iz poročil pa j e
razbrati, da so sekcije d o b r o
delale, saj so prejele številna
za čas od 1. 1. 1973 do septembra
1975 pa si let, kot pravimo, niti od­
kupiti ne bi mogel.
Zaradi tega je upravni odbor Za­
družne zveze SRS že na svoji seji,
18. 2. 1976 sklenil, da predlaga
Skupnosti
pokojninskega
in
invalidskega zavarovanja v SRS
spremembo pogodbe v tem smislu,
da bi se (udi po 31. 12. 1975 skle­
njeno zavarovanje uveljavilo lahko
za nazaj od 1. 1. 1973 dalje, in ne
samo za eno le(o.
Skupščina Skupnosri pokojnin­
skega in invalidskega zavarovanja v
SR Sloveniji je na svoji seji 15. 7.
1976 sprejela predlog Zadružne
zveze v (em smislu, da se čas od 1.
1. 1973 lahko š(eje v pokojninsko
in in\alidsko zavarovanje vsakemu
kmetu — kooperan(u, ki se bo za­
varoval najkasneje do 31. decem­
Krompir -velikan
Prava
redkost
ie
takle
krompir spričo letošnje slabe
letine, k o so zaradi suše in
krompirjeve
plesni
ostali
gomolji
bolj drobni.
No,
izjeme so povsod, tako kot
narava, tudi krompir od njive
d o njive postreže s kakšnim
presenečenjem.
Tako
se
je
primerilo
zakoncema Šalamun iz Pacinja, da sta na svoji njivi med
številnimi drobnimi gomolji
izkopala tudi tegale velikana.
Lepo očiščen tehta - nič
manj k o t 7 3 3 gramov. Po
sedanji tržni ceni krompirja je
vreden natanko 4 dinarje in
85 par. To bi bila računica, če
bi bili sami taki, žal pa je t o le
redka izjema . . .
Vsi člani samoupravnih organov v tovarni glinice in aluminija , 3 o r i s
K i d r i č " Kidričevo so p r e d dnevi dobili informacijo o poslovanju T O Z D v
prvem polletju 1 9 7 6 , ki sta j o pripravila sektor za organizacijo in
načrtovanje ter finančni sektor. S t o informacijo so se seznanili tudi
člani delovne skupnosti p r e k o svojih delegatov, ki j i h zastopajo v DS
T O Z D in v n e k a t e r i h s i n i i k a l n i h skupinah, ki so bolj aktivne.
Iz te informacije j e razvidno, da v glavnem niso bili doseženi tisti
rezultati, ki so bili pričakovani v z a č e t k u leta, pa tudi pozneje o b
rebalansu plana. Vzrokov za t o je vsekakor v e č , glavni pa j e v t e m d a
TOZD tovarna ^ i n i c e svojega proizvoda ne izvaža, kot prejšnja leta, ker
niso bile uspešno sklenjene p o g o d b e , predvvsem zaradi cen. Iz r a z č l e m b e
finančnega rezultata j e ugot o v s e n o , d a j e slab finančni r e z u l t a t posledica
e k s t e m e prodaje, t a k o na d o m a č e m trgu, kot v izvoz.
N i č boljše ni tudi v drugih T O Z D , saj bi t u d i v T O Z D tovarne
aluminija bil finančni rezultat še bolj n e u g o d e n , č e ne bi bilo prodaje
zalog iz leta 1 9 7 5 . Vzrok je treba iskati v neurejenih razmerah glede cen
na d o m a č e m tržišču, ki jih bo treba v najkrajšem času u r e d i t i , d r u g a č e
b o nastala še težja situacija, ker se b o d o izčrpale tiste rezerve, ki se
hranijo za čas rekonstrukcije elektroliz.
To je stanje v dveh najmočnejših proizvodnih T O Z D , e n a k o pa niso
dosti na boljšem tudi ostale T O Z D , ki so prav t a k o brez svoje krivde p o d
I^aniranim s t a n j e m Razumljivo, d a je v tej informaciji t e ž k o r e č i kaj
konkretnejšega, t o d a brez dvoma b o o vsem stekla široka razprava, t u d i
na z b o r i h delavcev. Brez dvoma b o d o morali vsi zaposleni dati vse od
sebe, da se stanje čimprej p o p r a v i , saj j e še k a k o p o m e m b e n delež
slehernega proizvajalca na k a r ne sme niče p o z a b i t i .
F.Meško
priznanja. Razprava j e tekla t u d i o
o s n u t k u temdjev plana letalske
mreže Slovenije za obdobje 1976
- 1 9 8 0 . Ptujski A e r o k l u b se b o
poskušal vključiti v s p o r a z u m , ki
predvideva poleg športnega še
t u r i s t i č n o in gospodarsko dejav­
nost l e t a h š č . V t a n a m e n naj bi
združevali p o t r e b n a finančna sred­
stva.
PROSIA VA DNEVA SLOVENSKEGA
SODSTVA V PTUJU
številnim proslavam
dneva
slovenskega sodstva, se je v petek,
10. s e p t e m b r a , p r i d r u ž i l a še
proslava, ki j o je pripravilo občin­
sko sodišče v P t u j u . Svečanosti so
se ob tej priložnosti poleg repub­
liške sekretarke za pravosodnje,
organizacijo u p r a v e in p r o r a č u n in
članice IS SRS Eve Nagličeve,
udeležili še republiška podsekre­
tarja Alojz D o m n j a n i n in Ivo Rau,
predsednik vrhovnega sodišča SRS
Jože
Pavličič,
predsednik
okrožnega
sodišča
Maribor
B r a n k o Vizovišek, o k r o ž n i javni
tožilec Viktor Lešnjak in predstav­
niki družbeno-političnega življenja
občine P t u j in drugi gostje.
Kmetje kooperanti se še vedno lahko pokojninsko
in invalidsko zavarujejo od 1. 1. 1973 dalje
Po dosedanji pogodbi o izvaja­
nju pokojninskega in invalidskega
zavarovanja krnetov v SR Sloveniji
so se tisti kmetje, ki so sklenili za­
varovanje do 31. 12. 1975 lahko za­
varovali za nazaj, in sicer od 1. 1.
1973, če so seveda na ta dan izpol­
njevali predpisane pogoje. Tisti, ki
pa se do 3 1 . 12. 1975 ni zavaroval,
je imel pravico, da se zavaruje le za
eno lelo nazaj, pa čeprav je že prej
izpolnjeval vse predpisane pogoje.
To stanje je postalo nevzdržno (udi
zaradi lega, ker si zavarovanec nili
proti plačilu ustreznega prispevka
ni mogel zagotoviti zavarovanja od
1. 1. 1973, pa do enega leta nazaj
pred sklenitvijo zavarovanja.
Če bi se kmet npr. zavaroval
septembra 1976, bi se mu všlelo v
zavarovanje lahko le eno lelo na­
zaj, torej od septembra 1975 dalje,
Nič kaj ugodni rezultati
v TGA Kidričevo
Predlog za letalsko pristajalno
stezo pri TGC
Slovenska Bistrica
Iz
območja
občine
Slov.
Bistrica j e p r e d leti odšlo na delo v
tujino večje število prebivalcev.
Mnogi o d r^ih so v tujini že v e č
l e t , z a t o si žslgo vrnitve v d o m a č e
okolje.
Ta ugotovitev j e za o b č i n o zelo
p o m e m b n a , saj jim bo p o t r e b n o
zagotoviti u s t r e z n a delovna m e s t a
ali o m o g o č i t i opravljanje zasebnih
o b r t i , č e imajo za to- u s t r e z n o
kvaUfacijo in t u d i sredstva za delo
v d o m a č e m kraju.
Da
bi
ta
problem
kar
najuspešnejše
reševali
so
pri
Slov. Bistrica
Proslavo je začel J o ž e Vidovič,
predsednik občin, sodišča v Ptuju
bra 1977, seveda, če je na (a dan iz­
polnjeval predpisane pogoje 2. čle­
Proslava dneva
slovenskega
na P O G O D B E O IZVAJANJU
sodstva v Ptuju je sovpadala s
POKOJNINSKEGA
IN INVA­
k o n č a n j e m s a n a c i j s k i h del v
LIDSKEGA
ZAVAROVANJA
zgradbi sodi šča. O tem je na
KMETOV V SR SLOVENIJI, kjer
proslavi govoril predsednik občin­
je določeno:
skega sodišča v P t u j u , J o ž e Vido­
,,Las(nos( zavarovanca lahko
vič. B r a n k o Vizovišek, predsednik
pridobi oseba, iz 1. člena (opravlja
okrožnega sodišča M a r i b o r , se je v
v SR Sloveniji z osebnim delom
slavnostnem govoru
dotaknil
kmerijsko dejavnosi pa ni obvezno
številnih perečih p r o b l e m o v , s
zavarovan po kakšni drugi osnovi
katerimi se delavci pravosodnih
in se odloči za zavarovanje) (e po­
o r g a n o v d n e v n o s r e č u j e j o in
godbe pod pogojem da združi svoje
poudaril, da b o izvajanje sodnih
delo in delovna sredstva z zadrugo,
funkcij toHko bolj učinkovito,
z obratom za kooperacijo ali z dru­
kolikor b o d o močnejša družbena
go organizacijo združenega dela
hotenja za krepitev zakonitosti in
(nadalje: organizacija) in da dosega
uveljavljanje
samoupravnih
v proizvodnem sodelovanju v kole­
razmerij.
V imenu
občinske
darskem letu v povprečju najmanj
skupščine in družbenopolitičnih
najnižji kalkulativni osebni doho­
organizacij je zbor pozdravil Oton
dek določen z družbenim dogovo­
Polič, podpredsednik S O P t u j . Z a
rom. V dohodek iz proizvodnega
slavnostni utrinek na proslavi je
sodelovanja se šteje tudi osebni do­
poskrbel k o m o r n i moški pevski
hodek, ki ga je kmet — kooperant
zbor, ki je pod vodstvom profe­
dosegel v delovnem razmerju z
sorja B r a n k a Rajšterja zapel nekaj
manj kot polovico delovnega časa
pesmi.
pri delovni organizaciji, s katero
proizvodno sodeluje."
Sprememba
pogodbe
bo
>>bjavljena v Uradnem listu SR Slo­
venije štev. 2 1 / 7 6 , ki bo izšel okrog
15. 9. 1976.
i
Letošnja izredna suša v juniju in
Ptuj, 14. septembra 1976.
KMEIIJSKI KOMBINAT PTUJ I juliju je povzročila precej p r e O B R A T KOOPERACIJA I glavic našemu kmetijstvu, p o s e b n o
Predsednica
sveta
delovne
skupnosti občinskega sodišča P t u j ,
Angelca Terbučeva je p e t k o v o
slovesnost izrabila za t o , da je
delavkam, ki so zveste delovni
skupnosti občinskega sodišča v
Ptuju že več deset let podelila jubi­
lejna priznanja. Prejele so jih
Angela H o č e v a r za 30-letno delo.
Ivanka Šatej in Marija R o z m a n za
20-letno delo in M i n k a M u a d n a za
10-letno delo v skupnosti občin­
skega sodišča v P t u j u .
Delavci pravosodnih organov pa
so v proslavo dneva slovenskega
sodstva vključili še š p o r t n a tekmo­
vanja v kegljanju, p i k a d u , strelja­
nju z zračno p u š k o in šahu. Naj­
boljši v posameznih disciplinah so
Branko Vizovišek,
predsednik
okrožnega sodišča v Mariboru je
bi! slavnostni govornik.
Foto: R
prejeli p o k a l e ; izročil jih je Ivan
R o z m a n , predsednik O O sindikata
občinskega sodišča Ptuj in izrazil
željo, da postanejo š p o r t n a sre­
čanja med delavci pravosodnih
organov občine Ptuj tradicionalna.
MG
Suša prizadela govedorejo
RAZPRAVE V TGA KIDRIČEVO
Izjeme so povsod, tudi
pameten kmet ima včasih
debel krompir.
Beseda in slika:
M. OZMEC
Na zadnji seji poslovno koordinacijskega sveta v tovarni glinice in alu­
minija je bila vsekakor najbolj zanimiva razprava o planu financiranja za
mesec september, v kateri so člani sodelovali z konkretnimi vprašanji in do­
bili tudi ustrezne o d g o v o r e . Nič manj pa ni bilo živahno ob razpravi o sa­
m o u p r a v n i h s p o r a z u m i h o temeljnih planov Ljubljanske b a n k e in njenih
poslovnih enot za o b d o b j e 1976—1978.
Ker je tudi delovna organizacija tovarne glinice in aluminija ,,Boris
K i d r i č " Kidričevo ustanovitelj te b a n k e in se v poslovanju povezuje p r e k o
podružnice LB v M a r i b o r u , je razumljivo zanimanje delovne organizacije
za tak s a m o u p r a v n i s p o r a z u m . T o še toliko bolj, ker v naslednjem petlet-"
nem o b d o b j u pričakujejo v T G A prav od te b a n k e za realizacijo svojega j
razvojnega p r o g r a m a z n a t n a sredstva, zato je podpis s a m o u p r a v n e g a spo-1
razuma za delovno organizacijo T G A izrednega p o m e n a .
F. M e š k o j
pa j e prizadela živinorejce. Č e p r a v
je
kasnejše
deževje
razmere
n e k o l i k o popravilo, kljub temu
obstaja bojazen, da ne b o dovolj
k r m e za p r e h r a n o živine in d a b o
marsikateri
živinorejec
moral
p r o b l e m rešiti t a k o , d a b o n e k ^
živine prodal v zakol, kar je
vseeno bolje k o t p a d a bi vse živali
skozi z i m o gladovale.
Na zadnji seji delavskega sveta
o b r a t a za kooperacijo K K P t u j
s m o tudi slišdi, da je T O Z D
Mlekarna v mesecih suše zbrala
veliko manj m l e k a k o t o b i č a j n o ,
kar ie tudi prizadelo kolektiv
ptujske m l e k a r n e . Sedaj se stanje
že vidno popravlja, p r o m e t z
m l e k o m se povečuje in s tem tudi
rezultati poslovanja.
mš . . .
Za naše o b m o č j e j e p o t r e b n o
vključiti letalstvo za kmetijske
p o t r e b e o č e m e r že tečejo razgo­
vori s Kmetgskim k o m b i n a t o m
Ptuj.
Na seji j e bil dan t u d i zanimiv
predlog, da naj bi pri T u r i s t i č n o
gostinskem centru uredili pristajahio
stezo za š p o r t n a in
turistična letala. Predlog je prav
gotovo vreden p o z o r n o s t i , d o
realizacije pa l a h k o pride, č e b o
KK Ptuj pokazal razumevanje in
dal n a voljo u s t r e z n o zemljišče.
Sodobni turizem zahteva svoje in
č e ne želimo zaostajati in izkori­
stiti vse m o ž n o s t i T u r i s t i č n o go­
stinskega centra, j e p o t r e b n o še
marsikaj u r e d i t i
Pripravljen j e že tudi osnutek
p o g o d b e , ki ga b o d o poslah
delovnim in drugim organizacgam,
ki bi želele rezervirati p o l e t e z
letalom Česna, k i sprejme poleg
pilota še 5 p o t n i k o v . Prevoz j e
ugoden predvsem za razna p o ­
slovna potovanja, nagradne izlete
in p o d o b n o .
m. g.
Kako s prodajo
odpadnega
materiala
Da o d p r o d a j a o d p a d n e g a mate­
riala članom kolektiva v T G A še ni
povsem urejena, so ugotovili že v
prejšnjem poslovno koordinacij­
skem svetu t a k o pa je delno še tudi
d a n e s . Č e p r a v bi
odprodaja
morala potekati v skladu z določili
poslovnika, vendar to ni urejeno.
§e vedno se namreč dogaja, da
leži v p o e d i n i h T O Z D p r e c e j
o d p a d n e g a materiala, vsaj t a k o
smatrajo tisti, ki bi ga radi kupili,
katerega bi bilo treba pregledati in
ugotoviti, če je še za u p o r a b o ali
p a se ga l a h k o o d p r o d a . Z a t o b o
treba dejavnost komisij bolj poživeti, da ne bo nepotrebnih neso­
glasij v kolektivu, v zvezi z vpra­
šanjem o d p r o d a j e
odpadnega
materiala!
E. Meško
Uspešno delo
civilne zaščite
v okviru Kmetijskega k o m b i ­
n a t a Ptuj uspešno deluje štab
civilne zaščite, ki r e d n o skrbi tudi
za izobraževanje svojih č l a n o v .
Skupaj z o d d e l k o m za ljudsko
o b r a m b o pri skupščini o b č i n e
Ptuj je m e d drugim organiziral
2 4 5 - u m e tečaje za p r i p a d n i k e
gasilsko-tehnicnili
reševalnih
e n o t in več tečajev za prvo
p o m o č . S t e m so usposobili že
nad 150 p r i p a d n i k o v teh e n o t .
Svoje znanje so ti tudi p r a k t i č n o
demonstrirali n a nedavni vaji, ki je
bila v okviru krajevne s k u p n o s t i
Ptuj.
mš . . .
Rast zaposlovanja
Analiza gospodarjenja v prvem
polletju letošnjega leta v delovnih
organizacijah na o b m o č j u ptujske
o b č i n e kaže tudi precejšnjo rast
zaposlovanja, kar za več k o t 5
o d s t o t k o v . V e n d a r ta prikaz ni
realen zaradi tega, ker p o d a t k i
zajemajo tudi sezonske delavce in
z a č a s n o o d p r t a delovna mesta. N a
podlagi tega laliko s k l e p a m o , da
zaposlovanje raste p o č a s n e j e k o t
je bilo p r e d v i d e n o v letnem p l a n u ,
ki ga d o koffica leta n e b o m o
d o s e g i . Pri tem je t r e b a upoštevati
tudi previdnost delovnih organi­
zacij, d a n e zaposlujejo eksten­
zivno.
N. D.
Leta 1873. je pesnik in večni
popotnik
Slovenskih
goric.
Boiidar Flegerič takole zapel:
V krogu naše veselice
raja krščanski čas;
tudi Kogovske
senice
čuje se veseli glas
Krajevna skupnost Kog se je
organizirala leta 1964. in t o idili­
čno KS sestavlja 6 vasi: Jastrebci,
Vodranci, Vitan, Lačaves, G o m i l a
pri Kogu in Kog. V vaseh živi in
dela o k r o g 1150 k r a j a n o v , ki se
ukvarjajo predvsem s kmetij­
stvom. V teh krajih se ni razvila ne
obrt, ne industrija. E d i n a delovna
organizacija je kooperacijska eno­
ta KK J e r u z a l e m iz O r m o ž a , ki
r e d n o zaposluje o k r o g 40 ljudi.
Del krajanov dela d o m a na svoji
zemlji, na polju ali v vinogradih,
preostali del pa si svoj k r u h služi v
delovnih organizacijah v O r m o ž u
in L j u t o m e r u . Krajani so se s
s a m o p r i s p e v k o m , ki je bil izglaso­
van v juliju, odločili, d a z zbranim
d e n a r j e m a s f a l t i r a j o še n e k a j
preostalih važnejših poti, da bi jih
t a k o zbližale z O r m o ž e m in drugi­
mi k r a j i . U r e d i t i n a m e r a v a j o
prosvetno d v o r a n o , pokopališče in
gramozirati
nekatere
klance.
. . B o j u j e j o " se, d a zgradijo v pet­
letnem razvoju Se več v o d o v o d n e
mreže. Doslej so napeljali že okrog
30 km v o d o v o d n e napeljave, ki se­
ga v vasi G o m i l a , Kog, Jestrebci in
Lačaves.
Krajam so d o zdaj za asfaltira­
Trdo delo v idiličnem okolju
krajevne skupnostiKog
nje v l o ž i l i m n o g o d e n a r j a in
lastnega dela. V zadnjem času so
krajani o b
minimalni družbeni
pomoči za ceste prispevali o k r o g
milijon 170 tisoč dinarjev.
Krajevna s k u p n o s t , kot zatrjuje­
j o njeni prebivalci, je v preteklosti
in tudi v sedanjosti vedno bila
družbeno organizirana sredina. Na
Kogu je bil d o m a Jože Kerenčič,
zato je p o t r e b n o in prav, da se
njegova revolucionarnost odraža
Idilični Kog obdajajo sadovnjalii
Mogočna med bučami
Občudovanja vredni velikan.
V Cirkovcah
zbrali za ceste
111.800
dinarjev
v krajevni s k u p n o s t i Cirkovce
so zaključili z akcijo vpisa posojila
za slovenske ceste. Akcija j e bila
d o b r o zastavljena. O akciji vpisa je
razpravljala in imenovala komisijo
krajevna k o n f e r e n c a SZDL. Kas­
neje se j e svet KS Cirkovce
vključil v akcijo in j o tudi uspešno
k o n č a l . Q a v n o breme vpisa j e bilo
le na nekaterih organih krajevne
skupnosti.
Krajevna skupnost Cirkovce j e
zbrala za ceste 1 1 1 . 8 0 0 dinarjev.
Največ so vpisali v vaseh Cirkovce,
Dragonja vas in Šikole. Tudi
obrtniki
so
se
„pogumno"
vključili v akcijo vpisa posojila.
Taico so štirje o b r t n i k i iz KS
Cirkovce
vpisali
40.000
din.
Krajevna s k u p n o s t Cirkovce seje z
zbranimi sredstvi približala pred­
videni vsoti, k i j e bila d o l o č e n a p o
o b č i n s k i h merilih.
zk
Predlog za
preimenovanje
naselja
Delegati sveta krajevne skupno­
sti Cirkovce so razpravljali in
ugotovili upravičenost zahtevka za
preimenovanje del naselja Gaj pri
Pragerskem v Stražgojnco. Del
naselja
spada
po
teritorijalni
razdelitvi k o b č i n i Ptuj, krajev­
nemu uradu in KS O r k o v c e , po
m a t i č n i službi pa k m a t i č n e m u
uradu
Pragersko
in
k
pošti
Pragersko. Krajani G ^ a
imajo
zaradi t e h razdvojenosti
vrsto
težav in so mnenja, da se naselje
G ^ preimenuje v Stražgojnco.
O predlogu KS Cirkovce in
krajanov Gaja b o razpravljal tudi
izvršni svet SO Ptuj, na k a t e r e m so
delegati
naslovih
prošrijo
o
preimenovanju.
zk
Dmžina
Štefarl
v vasi
Kostanjevec pri Sloven. Bi­
strici je bila nad prirastkom
kmetijskih plodov prijetno
presenečena. Na rtjihovi bUžitji njivi so našU b u č o z
nenavadno velikimi merami.
Tako je odtrgani plod tehtal
kar 38 kg, njena dolžina pa je
znašala 9 7 c m
Lastniki nameravajo semena
te buče ponovno „preizkusiti" tudi prihodnje leto, da bi
ugotovili ali je bila to zgolj
igra narave ali pa b o d o lahko
tudi prihodnja leta vzgajali
takšne velikane med bučami.
Besedilo in slika:
V. Horvat
tudi sedaj. V krajevni skupnosti so
organizirane vse d r u ž b e n o politi­
čne organizacije. Med najmočnejše
sodijo S Z D L in ZK. O s n o v n a
organizacija ZK šteje 25 članov,
med njimi je v ZK včlanjenih naj­
več kmetov v ormoški občini. Le z
delom in angažiranjem mladine ni­
so zadovoljni, pravijo starejši.
Vzrok za njihovo nedelavnost je
globlji. M l a d i n e na Kogu in dru­
god skoraj ni več. Mladi odhajajo,
in vinogradi.
Foto: R.
Prav gotovo ni nobena sen­
zacija,
če zapišemo,
da se je
vrnil iz daljne tujine, iz Kanade
naš človek v svoj rojstni kraj,
med svoje ljudi, potem, ko je s
svojo družino prebil v tujini ne­
kaj več kot enajst let.
Pred časom smo obiskali te­
ga povratnika
Jakoba
CAFUTA, doma iz Majskega vrha v
Halozah, ki smo ga našli pri
njegovem očetu in ga zaprosili,
da nam pripoveduje o življenju
na tujem. Tako je
pripovedo­
val:
,,Bil sem mlad, m o r d a malce že­
ljan, da si v tujini prislužim nekaj
denarja, d r u g o pa tudi, da vidim
Lep spomin na maturante
Spet se j e z a č e l a šola. Čeprav so se lanski m a t u r a n t j e poslovili od
nas, so poskrbeli, d a se j i h b o m o spominjah. K a k o t u d i ne, saj so
namenili za gradnjo srednješolskega c e n t r a 10.000.- d i n , še d o d a t n i h
3000 din p a za p o m o č socialno šibkim d i j a k o m na šoli. Ves denar jim je
ostal od m a t u r a n t s k e g a plesa.
S p o m n i m o se tudi na dijake, ki so t e k m o v a h v kvizu Spoznavajmo
svet in d o m o v i n o . Le-ti so prav t a k o darovali prisluženi d e n a r za gradnjo
centra.
Po vsem tem l a h k o s k l e p a m o , da so ptujski dijaki že veliko
prispevali za gradnjo srednješolskega c e n t r a . Prepričani smo l a h k o , da t o
še ni vse in d a se b o izkupiček denarja, ki so ga d o sedaj prispevali dijaki,
še povečal. Ni č u d n o , saj prav mi najbolje v e m o , koliko prijetneje b o
učcrge v novih učilnicah. Poskrbeli b o m o , da b o d o t o razumeli tudi naši
starši, k o se b o d o na referendumu z DA odločati za o b č i n s k i
samoprispevek.
Helena Dobrijcvič
KRATKE NOVICE
CIRKOVCE:
Na p o b u d o osnovne organizacije ZKS je bilo prejšnji teden dvoje
predavanj o temi: Koroška danes in politika neuvrščenih. Na sestanku
O O Z K S so tudi pregledali p r o g r a m dela aktiva ZK v lovski družini
Cirkovce in pri osnovni organizaciji Z S M S . Seznanili so se tudi s p o t e k o m
akcije vpisa posojila za ceste. O b tem so izrekli tudi kritiko nekaterim
članom ZK, ki se pri akciji vpisa niso dovolj angažirali.
zk
PTUJ:
Turistično društvo je pripravilo za p r o d a j o turistično m a p o , v kateri
je poleg p r o s p e k t a Ptuja, značk in reklamnega prospekta gostinstva
,,Haloški b i s e r " tudi novi zemljevid Ptuja. M a p a velja 30 dinarjev,
naročniki večjega števila m a p pa imajo pri n a k u p u popust.
ND
V petek je bila seja programskega sveta pri mestnem kinu v Ptuju.
Razpravljali so o bodoči programski usmeritvi kina ter o organizacijskih
in kadrovskih vprašanjih zavoda.
MG
V delovni enoti , , O s o j n i k " KK Ptuj letos ugotavljajo, da je pridelek
breskev, ki jih gojijo na 16 ha, letos boljši od lanskega. R a č u n a j o , da bo
Odbor kmeških žena o programu
dela za jesen in zimo
Na prvi seji o d b o r a k m e č k i h žena pri o b r a t u za kooperacijo KK
Ptuj, je tekla beseda m e d drugim tudi o programu dela za jesen in z i m o .
Že dosedanje oblike dela pospeševalne službe s k m e č k i m i ženami so se
pokazale k o t uspešne in naletele na veliko odmevnost med ženami.
Zelje, ki so jih izrazile na sestankih aktivov so našle m e s t o t u d i v
programu za jesen in zimo; predvsem si žene želijo več predavanj iz
gospodinjstva in vzgoje o t r o k . Iz programa j e r a z v i d n o , da b o d o
p»redavanja stekla v mesecu d e c e m b r u , s študijskimi izleti b o d o začele že
v mesecu s e p t e m b r u , s tečaji pa v mesecu n o v e m b r u .
MG
pravijo stari. G r e d o v mesto in ne
vračajo se več nazaj in zato tudi
vzrok pasivnosti s strani mladinske
organizacije.
M n o g o dela je še na Kogu in v
drugih vaseh te lepe krajevne
skupnosti. M n o g o d o m a č e g a dela
in takega, ki je dobrodošel za vse
krajane. Seveda so med n a m i tudi
razlike.
pravijo
nekateri.
P r i z a d e v a m o si, da bi te razlike
odpravili in pozabili nanje ter se s
krajani iz Vitan e n a k o d o b r o
razumeli kot z drugimi, pravijo na
K o g u in d r u g o d p o k r a j e v n i
skupnosti.
Dela je veliko. Č a k a jih regula­
cija p o t o k a T r n a v e , č a k a jih grad­
nja v o d o v o d a , modernizacija cest
in še toliko drugega p o m e m b n e g a
dela. T u d i na starejše o b č a n e ne bi
smeli pozabljati in jih ob raznih
priložnostih obiskati in obdariti.
Nekateri so si to zaslužili. M o r d a
je med njimi tudi mati A n a Vogrinec, ki je bila v juliju stara 96 let
in je najstarejša krajanka krajevne
skupnosti Kog.
D o b r a volja,
angažiranost,
razumevanje in d r u ž b e n o politično
delo ter vse tisto, kar še sodi zra­
ven b o dovolj m o č a n razlog za
boljši j u t r i v tej t a k o lepi in idilični
krajevni skupnosti.
^
Studenice
Mladi podvojili
svoje vrste
Na nedavni svečanosti v
domu kulture v Studenicah
pii Poljčanah je aktiv ZSMS
Studenice sprejel v svoje vrste
preko 3 0 niladih i/. Studenic
in širše o k d i c e .
Ta dogodek je bil po­
memben prispevek v dejav­
nosti tega,
najuspešnejšega
mladinskega aktiva na po­
dročju občine Slov. Bistrica.
Pomeni pa tudi velik uspeh
organizacije, saj je z novosprejetiini
mladinci
uspela
vključiti preko 8 0 odstotkov
vseh mladincev na svojem
območju. Aktiv, kateri sedaj
šteje 61 mladih iz kmetijstva,
industrije in šolske mladine
bo v prihodnje še uspešneje
uresničeval sprejete naloge,
katere nikakor niso male.
Besedilo in slika:
V. Horvat
Svečanost ob sprejemu v ZSMS v Studenicah.
NAŠ ZDOMEC SEJE v^nilL
nekaj sveta. T a k o sem junija 1965
odšel skupaj z ženo M a r i j o , sinom
in hčerko v Avstrijo in sicer na Du­
naj, k a k o r me je poslala ptujska
posredovalnica za delo. V tovarni,
kjer sem bil zaposlen, sem tedaj za­
služil o k r o g 4000 šilingov mesečno,
kar je resda bilo precej več kot pa
sem zaslužil d o m a , oz. v T A M v
Mariboru.
Neka n o t r a n j a sila me je gnala še
dalje, zato sem se čez dve leti že po­
dal p r e k o luže v K a n a d o , novim nič
kaj prijetnim življenjskim preizku­
šnjam n a s p r o t i . Znašel sem s e v t r i -
milijonskem mestu M o n t r e a l u , ki
je z n a n o po nedavnih olimpijskih
igrah.
Prva moja zaposlitev je bila v ne­
ki tovarni, kjer sem delal kot stroj­
nik. Kmalu pa se mi je nudila prili­
ka, da sem se šel učit za stavbenega
mizarja. M o r a l sem delati, popol­
dne pa obiskovati šolo. Treba se je
bilo n a u č i t i a n g l e š k o . L a h k o
rečem, da so nam prvi letnik
nekako pogledali skozi prste. Na­
slednje leto pa je šlo zares. Vztrajal
sem, saj sem se zavedal, da brez
ustreznega poklica, ki g a , n i s e m .
Za ureditev ceste Pristava hrvatska meja
Kiajani iz naselij Pohorje in
Paradiž
z
območja
krajevne
skupnosti Cirkulane že dalj časa
zibrajo prispevke za ureditev ceste
Pristava - hrvatska meja. Č e p r a v
j e cesta medkrajevnega p o m e n a ,
;aj povezuje Cirkulane s hrvaško
Višnjico, j o vzdržuje
krajevna
skupnost Cirkulane.
Med krajani je nezadovoljstvo
zlasti z a t o , k e r je ta cesta e n a
najbližjih
povezav
z
bratsko
sosednjo republiko in da so na
hrvaški strani že pred 6 leti d o
meje
s SR
Slovenijo
cesto
modernizirali in a.staitirali. Ze sam
pogled n a c e s t o , ki se na naši
strani
nadaljuje
z
navadnim
makadamom,
daje
krajanoin
neugoden občutek.
Prebivalci
tega o b m o č j a
se
zavedajo, da je n u j n o m o d e r n i ­
zirati tudi preostale 4 k m te ceste
na
terenu
njihove
krajevne
s k u p n o s t i , o z i r o m a na ozemlju SR
Slovenije. Zaradi tega tudi zbirajo
prispevke za asfalt, pričakujejo pa
tudi
soudeležbo
samoupravne
s k u p n o s t i za ceste o b č i n e P t u j .
OM
poprečni hektarski d o n o s 8000 kg. N a nižji d o n o s j e precej vplivala suša,
ker so zaradi tega plodovi nekoliko drobnejši. Predvidevajo, da b o d o v
tem tednu pospravili še zadnji pridelek breskev in ga tudi poslali n a
tržišče.
mš...
ROGOZNICA:
Prejšnji četrtek sta se v d o m u Slovensko-goriške čete sestala na prvi
skupni seji o d b o r vaške s a m o u p r a v e in o d b o r S Z D L naselja Rogoznica.
Obravnavali so predvsem vlogo in naloge o d b o r a vaške s a m o u p r a v e , za
njenega predsednika so izvolili Maksa P o t o č n i k a , za tajnika pa Jožeta
Prosenjaka. V drugem delu skupne seje pa so razpravljali o modernizaciji
ceste o b p o t o k u Rogoznica, ki povezuje cesto osmega avgusta z
d o r n a v s k o cesto. Izvolili so poseben o d b o r za asfaltiranje ceste, ki s e j e v
torek že sestal na seji in začel z akcijo zbiranja sredstev.
FB
T R N O V S K A VAS:
Delavci KK P t u j , zaposleni v delovni enoti T r n o v s k a vas, se b o d o
kmalu vselili v nova stanovanja, ki jih gradi Stavbar, T O Z D , , D r a v a "
l'tuj, investitor pa je KK P t u j , ki usmerja sredstva za gradnjo stanovanj
tudi za delavce, ki delajo zunaj občinskega središča.
j os
1 ITMERK
V Lilmerku b o d o mladi do občinske volilno-programske konference
ustanovili aktiv mladih, ki bo deloval v okviru o s n o v n e organizacije
ZSMS O r m o ž . Domenili so se. da še v tem tednu pripravijo u s t a n o v n o
konferenco, na kateri b o d o i/volili predsedstvo in druge vodstvene
organe.
zk
0RM02
Skupnost za zaposlovanje občine O r m o ž ugotavlja, da je v občini še
vedno prevelik odstotek nezaposlenosti. Kljub d o b r o
zastavljeni
štipendijski politiki in usmerjanju učencev v poklice in šolanje nastaja
problem zaposlovanja. Z a l o se ugotavlja, da j e vzroke za nezaposlenost
potrebno poiskati v delovnih organizacijah, ki p r e m a l o s k r b n o načrtuje
svoje k a d r e in v neurejenem in k a m p a n j s k e m vpisovanju na n e k a t e r e
srednje in poklicne šole. T a k o je danes m n o g o nezaposlenih trgovskih in
frizerskih pa tudi administrativnih delavcev.
zk
KIDRIČEVO
Na zadnji seji koordinacijskega o d b o r a pri krajevni konferenci
SZDL so pripravili vrsto predlogov kandidatov za svet p o t r o š n i k o v v
krajevni skupnosti, imenovali so kandidate za s a m o u p r a v n o delavsko
kontrolo, predlagali svetu KS imenovanje cenilcev in p o d o b n o .
FM
imel, ne b o m dosegel svojega cilja,
da si prislužim toliko denarja, da bi
si l a h k o v svoji d o m o v i n i , na do­
mačih ilovnatih tleh zgradil svoj
dom.
V času mojega bivanja v Kanadi,
sem se d o d o b r a spoznal z življe­
njem na tujem. P r e p o t o v a l sem do­
bršen del K a n a d e . V Calgari sem si
kupil hišo. Imel sem že tudi svojo
obrt, vendar kot tujec nisem mogel
konkurirati d o m a č i n o m . Nekaj tu­
di zato, ker nisem imel potrebnega
kapitala. Prevzemati sem moral de­
la od drugih obrtnikov in z a t o je bil
tudi zaslužek minimalen. Ustvarjal
sem si ga v lastnem znoju saj sem
delal po 12 pa tudi 16 ur d n e v n o .
Z d o m a č i m i oz. z d o m o v i n o sem
imel ves čas zveze, seveda le pisme­
no. Sproti so me seznanjali z novi­
cami d o m a , zlasti z n a p r e d k o m Vi­
dma pod vznožjem H a l o z . Sicer pa
sem dobival tudi nekatere sloven­
ske časopise, tudi T e d n i k , brala je
zlasti žena, ki je imela več časa in
me z zanimivostmi sproti seznanja­
la. Priznati m o r a m , da sem n a m r e č
kljub veliki zaposlenosti imel vse­
skozi kar h u d o d o m o t o ž j e . Vse od
tistega t r e n u t k a , k č sem prestopil v
Šentilju j u g o s l o v a n s k o mejo ter
stopil na avstrijska tla, sem vedel,
da se b o m slej k o prej tudi vrnil.
Nisem pa si mislil, d a b o m v tujini
preživel kar enajst let.
V Kanadi se mi je leta 1967 rodil
tudi sin J a n i , učili s m o ga slovenske
besede in d a n e s govori slovensko.
Tu sem se srečal tudi z mnogimi
Slovenci, Jugoslovani, s katerimi
smo obujali s p o m i n e na d o m o v i n o .
Tudi smo se o b č a s n o m e d seboj
obiskovali, se včasih tudi poveselili.
M o r d a sem tedaj za nekaj trenut­
kov pozabil, da sem tudi zelo daleč
od d o m o v i n e , še zlasti z a t o , ker
smo se med seboj pogovarjali v ma­
terinem j e z i k u . "
— K a k o se počutite sedaj, ko ste
se po dolgili letih vrnili nazaj v do­
movino?
, , M o r a m priznati, d a sem bil pri­
jetno presenečen nad n a p r e d k o m
Ptuja, kot tudi Vidma. Ptuj se je v
teh letih neverjetno moderniziral.
Zrastle so nove trgovske stavbe,
nova m o d e r n a s t a n o v a n j a , novi in­
dustrijski objekti. Presenečen sem
nad razvojem motorizacije ter sem
si tudi sam takoj kupil a v t o d o m a č e
proizvodnje. Tudi Videm se je mo­
derniziral. Skozi pelje asfaltirana
cesta, tu je m o d e r n a cestna razsve­
tljava, boljša kot v P t u j u , mnoge
domačije so v tem času dobile vo­
dovod, tudi pri nas d o m a . P r a v k a r
gradijo n o v o m o d e r n o trgovino za
rcpromatcrial oz. za kmetijstvo, ki
bo prav gotovo v p o n o s vsem, ki tu
živimo. In še bi l a h k o n a š t e v a l . "
— Vaši načrti za prihodnje?
.,V prvem planu i m a m , da si
zgradim svoj d o m . T o b o nekakšna
n a d o m e s t n a hiša za sedanjo, ki je
še povsem d o t r a j a n a . I m a m pa te­
žave pri nabavi g r a d b e n e g a mate­
riala, zlasti c e m e n t a . Vložil sem že
tudi prošnjo za izdajo o b r t n e g a do­
voljenja, saj bo slej k o prej treba
misliti tudi na k a k š n o zaposlitev
oz. zaslužek.
o. k.
NOGOMET
Pekre - Drava 2:2 (0:0)
v prvem delu igre so bile m o č i
n a igrišču i z e n a č e n e o b e e k i p i sta
igrali predvsem p o sredini igrišča,
ki je bilo zelo težavno, o z k o in
dolgo ter valovito. V nadaljevanju,
p a so se Dravaši prilagodili ter
p r e k o Ogrizka in Hvaleča povedli.
Zal je
o b r a m b a za
trenutek
poi^ustila in d o m a č i n i so t o
izkoristili ter v 7 6 m i n . izenačili.
Do k o n c a so Dravaši imeli še
priložnosti,
ki
pa je
ostala
neizkoriščena.
Ljubitelje
nogometa
opozar­
j a m o , da b o v nedeljo na igrišču
Drave prva tekma v boju za t o č k e
d o m a č i derbi m e d Aluminijem in
Dravo.
Drava-Kladivar 0:4 (0.2)
Prvenstvena t e k m a slovenske mladinske lige se je k o n č a l a z zmago
gostov, ki igrajo hiter in dopadljiv n o g o m e t . Pri d o m a č i n i h hiliko
p o h v a l i m o b o r b e n o s t o b e n e m pa se mlajši tekmovalci v m o š t v o šele
vključujejo in p o nekaj tekmali že n e d v o m n o h o m o g e n a celota.
Partizan-Ptuj - Kidričevo 2:3 (1:2)
v prvenstveni t e k m i o b č i n s k e lige so d o m a č i n i premagali goste iz
Ptuja. D o m a č i n i so igrali zelo p r o d o r n o in ui^eli premagati b o r b e n e
g o s t e , ki so zlasti v d r u g e m d e l u želeli i z e n a č i t i .
-anc.
D o m a č i rokomotaši so pred
3 0 0 gledalci premagali favorizi­
r a n o e k i p o Šoštanja z 2 2: 18. Igra
je bila zelo d i n a m i č n a in prava
poslastica za gled;ilce. V p r v e m
p o l č a s u je bila igra e n a k o v r e d n a ; v
d m g e m p a so se d o m a č i igralci
razigrali in celo povedU 2 0 : 1 4 . Ta
visoka p r e d n o s t pa je tudi bila
z a d o s t n a za presenetljivo z m a g o .
Rokometasi
O r m o ž a so se
predstavili v naslednji pastavi:
Ožek,
Berger,
Šulek,
Bezjak,
Turin, H a i i d ž e l i č , P o l a k , Berger,
K o h u i č , Ž n i d a r i č , Pavlovič in
Z i d a r i č . Najboljši strelci so bili
Polak, Berger in Pavlovič s 6 zadel,
ki.
zk
PRVA TEKMA,
PRVI PORAZ
v uvodni t e k m i je d o m a č i
Aluminij utrpel za.služen p o r a z od
nogometašev P o b r e g a iz Mari­
bora.
Na z a č e t k u t e k m e je bila krajša
slovesnost, saj se je od akUvnega
igranja poslovil dolgoletni član in
trener k l u b a l l i n k o V o d u š e k , ki j e
izvedel tudi začetni u d a r e c .
Aluminij j e bil vso t e k m o boljši
n a s p r o t n i k , toda svoje p r e m o č i ni
znal
realiziraU.
Gosti
so sc
odločali za redke p r o t i n a p a d e in v
e n e m izmed teh p r o t i n a p a d o v
zadeli vratnico že v 5 m inuti.
D o m a č i so šc naprej sUliijsko
napadali,
toda
brez
vsakega
u.speha, saj niso mogli premagati
odličnega gostujočega vratarja niti
Drava - J. Flander IVIaribor
36:22(19.7)
Prvenstveno t e k m o so d o m a č i n i pričeli poletno in že v prvem delu
zagotovili visoko vodstvo. Zal pa so v nadaljevanju predvsem popustili v
o b r a m b i in t a k o je uspelo g o s t o m rezultat znižati. T e k m o sta d o b r o
vodila M a g d a l e n e in Steger iz M a r i b o r a .
Za D r a v o so bili uspešni Kajzersberger 12, Bezjak, 8, Debelak 6, Kumer 5, Rogelj in Klaneček po 2 in Pihler 1 gol; za goste pa K a m p l 8,
Grojner in G a š p e r p o 5, G o d i n a 3 in 2 l a f 1 gol.
Mlajši mladinci Drave so brez b o r b e z 10:1 zmagali proti J. F l a n d e r
ker isti niso pripotovali v P t u j .
anc
Športna srečanja med delavci
ptujske občine
nastopilo
12 e k i p
organizacij
z d r u ž e n e g a dela, e k i p a J L A in
e k i p a inžineringa, za k a t e r o so
n a s t o p i h t e k m o v a l c i iz tozd Drava
Ptuj, t o z d Gradnje P t u j , Projek­
tivnega biroja, k o m u n a l n e g a pod­
jetja, Pleskarja in stanovanjskega
servisa P t u j .
MG
KARTING
v Mariboru je bila na ploščadi
S T I C 3 . dirka za državno prven­
stvo v kartingu. Nastopilo je %
tekmovalcev Iz 17 društev, ki so že
v dopoldanskem delu vozili predfinalne vožnje. V popoldanskem
delu v finalnih dirkah je nastopilo
vseh 13 tekmovalcev iz Ptuja, ki so
pridobili pravico nastopa.
V skupini juniorji je Lešnik z
odlično vožnjo zasedel 2. mesto,
zmagala je Valerija Živec, odlično
6. mesto pa je zasedel Hvala.
V skupini 100 ccm je prepričljivo
z odlično vožnjo zmagal Langerholc, ki je prav tako zmagal v vseh
treh vožnjah. Največjo borbo je
vodil s Turkom iz Vrhnike in Boži­
čem iz Postojne, ki sta vztrajno
sledila v o d e č e m u . Z o d l i č n o
vožnjo se je ponovno izkazal
Artenjak, ki je zasedel 6. mesto,
Korošec je bil 9, Prosenjak 26.
V skupini 125 ccm je zmagal
Bužan iz Postojne, Slavko Pislak
je v vseh treh vožnjah zasedel
Na proslavi v Mostju, 24. aprila letos, so sodelovali tudi člani društva, ki
so ob svečanem trenutku spustili več sto golobov — pismonoš.
Foto: R
VARSTVO PTIC
IN VZREJA GOLOBOV
v P t u j u že nekaj let uspešno deluje d r u š t v o za varstvo ptic in vzrejo
okrasnih g o l o b o v . Doslej so delovali v težkih prostorskih pogojih. Za
delo društva so si sredstva sicer pridobili z raznimi akcijami, z razstavami
ptic in p o d o b n o , p r o s t o r o v pa n i k a k o r niso mogli dobiti. K o n č n o se jim
je njihova želja le izpolnila.
Pri krajevni skupnosti Ptuj so za svoje težave našli še največ
razumevanja. V svojih prostorih jim je dala na r a z p o l a g o s o b o , ki so j o
člani društva že začeli urejati. Ljubitelji o k r a s n i h ptic in golobov pravijo,
da b o v b o d o č e njihovo delo še bolj zavzeto in uspešno, saj j i m volje in
ljubezni do dela ne m a n j k a .
Čuš šesti v Črnomlju
Ekipa AMD Ptuj
prva
drugo mesto, isto tudi v končni
uvrstitvi. Tokrat mu ni uspelo
kljub veliki borbenosti premagati
odlično
razpoloženega
Bužana.
Slana je bil 5, B. Krajnc 7, Aracki
8, Domiler 9, Vindiš 11, Plesec 16
mesto.
Ekipno je zmagal A M D Ptuj 102
točki, Moste 90, Postojna 83,
Vrhnika 7 5 , N . G o r i c a 7 1 ,
Oroslavje 6 3 , Zagreb 44, Kopriv­
nica 37 itd.
Po skupni uvrstitvi po 3 dirkah
vodi v 100 ccm Langerholc, 125
ccm Pislak, pri juniorjih je Lešnik
tretji; ekipno vodi A M D Ptuj 298
točk pred Moste 267, Zagreb 204,
Nova Gorica 199, Postojna 192
itd.
občinskega sodišča za pre­
krške,
streljanje
z
zračno
puško:
ekipa
občinskega
sodišča in šah: Ludvik Zorjan,
občinsko javno tožilstvo.
Prvouvrščeni posamezniki in
ekipe
so
prejeli
pokale.
Športna
srečanja
delavcev
pravosodnih organov občine
Ptuj b o d o v prihodnje postala
tradiciaialna.
MG
Organizacija je bila dobra, žal pa
je tekmovalcem delala težave valo­
vita proga, ki ni dovoljevala večje
brzine, tekmovanje si je ogledalo
nad 2000 gledalcev.
slaba, da t a k e ne p o m n i j o . Tri
društva: V i t o m e r c i , Trnovska vas
in Juršinci p a še zmeraj kolebajo,
ali
bodo
imela
pogoje
za
konstituiranje društva ali ne.
,
Glede na t o , d a j e bila letošnja 1
letina ena med boljšimi, vsaj za ^
čebelarje prevaževalce, j e p r i č a - j
kovati d e l n o poboljšanje stanja. Ni j
pa bila najboljša za čebelarje s
stalnimi stojišči, saj pride pri njih
v
poštev
zimsko
krmljenje.
Najboljša g o z d n a paša j e bila na
Pohorju, kjer zelo d o b r o medi
hoja in s m r e k a , m e d t e m , k o je na
našem o b m o č j u najboljša bera na
o b m o č j u H;doz in d e l n o Slo­
venskih goric, kjer še niso t a k o
prodrla škropiva.
MOTOKROS
Šegula tretji
v Zabol(u
v dirki za d r ž a v n o prvenstvo
kategorije ,A" in , 3 " iige 2 5 0
ccm so Ptujčani opravičili svoj
n a s t o p in p o odličruli vožnjah
d o s e ^ naslednjo uvrstitev: v ,A"
ligi je zmagal Soštarič (Karlpvac),
pred d o m a č i n o m Š i p k o m Šegula
je bil 3 i t d , L a c k o je p o p a d c u v
prvi vožnji ostal brez uvrstitve. V
„ B " skupini je Vesenjak zaradi
okvare zasedel 4 . m e s t o , H a b j a n i č
7, Drago Štrafela 8, ostali pa so
ostali brez uvrstitve.
Proga kljub t e m u , da je bila
težavna, je bila o d h č n o priprav­
ljena in p r e k o 5 0 0 0 gledalcev je
bilo navdušenih
nad
drznimi
vožnjami d i r k a č e v .
-anc
HOJNIK ODLIČEN DRUGI
NA XIX. JUGOSLOVANSKEM
AERORELIJU
Kot smo že p o r o č a l i s e j e od 3 1 . avgusta d o 5 . septembra odvijalo
tdcmovanje m o t o r n i h pilotov p o d nazivom XIX. Jugoslovanski aeroreli
za p r e h o d n i pokal maršala Jugoslavge JOSIPA B R O Z A - T I T A .
T e k m o v a n j e se j e udeležilo 29 najboljših š p o r t n i h m o t o r n i h pilotov
iz vse Jugoslavge. AK P t i j sta zastopala dva pilota in sicer Danilo Hojnik
z letalom A e r o - 3 in Drago Krepfl z letalom Citabria.
Tdcmovalci so se pomerili med seboj v disciplini preciznega
pristajanja, č a s o v n e t o č n o s t i in discipline opazovanja ter reševanje
d o l o č e n i h nalog. V disciplini opazovanja je Hojnik zasedel II. m e s t o
Krepfl p a XI. m e s t o .
V disciplini časovne t o č n o s U j e bil Krepfl 2., Hojnik 6. V disciplini
t o č n o s t i zletanja j e bil Hojnik 17, Krepfl pa 2 5 .
Jn še rezultati generalne uvrstitve: I. m e s t o je osvojil Ivo Cavar iz
AK Banja L u k a ; II. m e s t o Danilo Hojnik AK Ptuj; III. m e s t o Z o r a n
Premuš A K Rijeka.
Mariborčan V e r b a n č i č j e v generalni uvrstitvi zasedel V I . m e s t o
Krepfl iz A K Ptuj XV. m e s t o in Kos iz Novega m e s t a X X V . m e s t o .
Tekmovanje se j e p r i č e l o v Š t i p u , od t a m d o Kraljeva in n a t o d o
Sarajeva, kjer j e bil zaključek tekmovanja z velikim a e r o m i t i n g o m s
p r o ^ a s i t v i j o rezultatov.
mk
Zakaj propada čebelarstvo
Čebelarsko društvo je zagotovo
eno najstarejših na našem o b ­
m o č j u , saj je bilo u s l a n o v j e n o že
leta 1 9 0 4 , p o d i m e n o m čebelarska
družina P t u j . T o ime j e o h r a n i l o
vse d o januarja letošnjega leta, k o
se je
po novi
reorganizaciji
preimenovala v zvezo čebelarskih
društev Ptuj, d r u ž i n e na terenu pa
v čebelarska društva.
Danes j e v zvezi čebelarskih
društev včlanjenih le pet društev,
•o so: Ptuj, T u r n i š č c , Markovci,
D o m a v a in M ^ š p e r k . Od tega ima
največ
članov
prav
ptujsko
društvo (55), ostala štiri pa k o m a j
izpolnjujejo pogoje za o b s t o j . Ti
pa so najmanj 10 - 12 članov v
e n e m društvu.
Pet društev na o b m o č j u , ki j e
p r e t e ž n o kmetijsko pa je vsekakor
d;ilcč p r e m a l o , kajti včasili je bilo
vsaj dvakrat toliko. Dejstvo j e , da
čebelarstvo na našem o b m o č j u
p r o p a d a . In kje je iskati v z r o k ?
Po mnenju tajnika Z Č D P t u j ,
Martina Kokola j e e d e n pogla­
vitnih vzrokov
za
propadanje
čebelarstva na našem o b m o č j u
škropljenje kultur s škropivi, ki
morijo ali k a k o d r u g a č e negativno
vplivajo na čebelje d r u ž i n e . Ostali
vzroki p a so objektivne narave, saj
gre za
nekaj
slabih,
morda
najslabših letin tri leta nazaj,
zapored. Statistika k a ž e , da je
t a k o na našem o b m o č j u v zadnjih
petih letih p r o p a d l o 4 3 % manjših
čebelarstev, v z p o r e d n o z rgimi, pa
so propadala društva: Cirkovce,
Lovrenc, Cirkulanc in Gorišnica,
ker niso izpolnjevala
pogojev,
največ o d teh je p r o p a d l o prav
lani, k o j e bila letina izredno
gostom, ki so dosegli zadetek
p r e k o odličnega Koceva v 78
m m u t i . Sodnik Uran je i z r e d n o
d o b r o vodil srečanje in pokazal
s a m o en r u m e n k a r t o n in sicer
domačinu Škijancu.
Postava Aluminija:
Kaljnšek,
Hadler, K o k o t , M u r a t , M u r a t o v i č ,
Vindiš (Mesaric), H o r v a t , l e o d o r o v i č , Škrjanec, H u s e i n o v i č , Kajič.
Danilo Klajnšek
v Dragonji vasi pri Črnomlju so nastopili tekmovalci kategorije 50 in
125 ccm v dirki za d r ž a v n o prvenstvo. Nastopilo je preko 50 tekmovalcev
v obeh kategorijah. V kategoriji 125 ccm je zmagal Predan iz O r e h o v e
vasi, Cuš je po odličnih vožnjah zasedel 6. mesto, S t a n k o Vesenjak 9.
mesto. Gornik 13, Pajnkiher 17, Purg 2 1 . mesto.
V kategoriji 50 ccm pa sta Skok in Jerič ostala brez uvrstitve. O b
lepem vremenu si je tekmovanje ogledalo p r e k o 4000 gledalcev.
V nedeljo nastopijo motokrosisti v Velenju (50 in 125 ccm) v
Garešnici pa 250 ccm , , A " in , , B " liga. Ljubiteljem m o t o k r o s a se obeta
lep izJet z ogledom dirk za d r ž a v n o prvenstvo.
-anc
v F r a m u , Kungoti in Crešnjevcu. P i o i i igiaiceni
Frama in Kungote so mladi odbojkarji zmagovali, le
ekipa Crešnjevca, ki tekmuje v republiškem tekmo­
vanju, je bila za C i r k o v č a n e le pretrd o r e h .
V ligi poleg C i r k o v c sodelujejo še ekipe iz Sloven­
ske Bistrice, Radenc, A p a č , Reke na Koroškem in še
ekipe iz nekaterih krajev m a r i b o r s k e občine.
zk
Športne igre delavcev pravosodnih
organov občine Ptuj
N a športnih srečanjih delav­
cev
pravosodnih
organov
občine Ptuj, ki s o potekala v
dveh od 3 . d o 10. septembra,
s o se najbolje odrezali delavci
občinskeja sodišča za pre­
krške. Športna srečanja s o
vključili v program prazno­
vanja dneva slovenskega sod­
stva, 3 . septembra.
Najboljši
v
posameznih
disciplinah s o biU: kegljanje
Savo Kozjak (občinski sodnik
za prekrške); pikado: ekipa
s pol m e t r a . T a k o so šle lepe
priložnosU p o vodi. Kar p a ni
uspelo d o m a č i n o m je
uspelo
Odbojkarji pred novo tekmovalnosezono
v krajevni skupnosti Cirkovce že d r u g o leto
deluje T V D Partizan in njegova o d b o j k a r s k a sekcija.
Odbojkarji se že cel mesec intenzivno pripravljajo na
novo jesensko sezono o d b o j k e . Začetek o d b o j k a r s k e
celjsko-mariborske lige bo prihodnji mesec. T V D
Partizan Cirkovce je v okvir svojih priprav vključil
tudi tekme na tujih terenih. T a k o so odbojkarji igrali
ROKOMET
v organizaciji KK Ptuj, komisije
za š p o r t in rekreacijo pri K K P t u j ,
ki j o vodi Ignac Plajnšek, so
u s p e š n o stekla š p o r t n a t e k m o ­
vanja m e d delavci organizacij ,
združenega dela ptujske o b č i n e v j
p o č a s t i t e v 1 5 . letnice KK P t u j . j
S k l e p tekmovanja b o v s o b o t o , I
18. s e p t e m b r a na g r a d u Bori, k o \
bodo
prvouvrščene
ekipe
v;
p o s a m e z n i h š p o r t n i h disciplinah
prejele p o k a l e , za ostale udeležen­
ce športnih srečanj pa so pripravili
diplome.
R e z u l t a t i : Pikado-ženske: KK
Ptuj - 71 krogov, 2. O p e k a m i š k o
oodjetje MAP M a r i b o r Ope­
kama P t u j - 61 k r o g o v in 3.
AGIS - 5 8 k r o g o v . Kegljanje ženske: 1. A G I S - 15 0 p o d r t i h
kegljev, 2. KK Ptuj - 145 p o d r t i h
kegljev. Š a h : T G A K i d r i č e v o - 23
t o č k , 2. KK Ptuj - 22 t o č k in 3.
Agis
131/2
točke.
MaU
n o g o m e t - finale: 1. TP Izbira
P t u j - 4 t o č k e , 2 . KK Ptuj 2
t o č k i in TP Mercator - T O Z D
Panonija Ptuj O t o č k . Streljanje:
1. T G A Kidričevo - 8 2 2 k r o g o v ,
2. P e r u t n i n a - 7 8 8 k r o g o v , in 3 .
K K P t u j - 784 krogov.
Tekmovanja v kegljanju pa še
niso zaključena; t r e n u t n o j e v
vodstvu ekipa E L K O TOZD
Elektrokovinar
Ptuj
s
406
p o d r t i m i keglji. V t e k m o v a n j u je
POMEMBNA
ZMAGA
ROKOMETAŠEV
ORMOŠKIH
o d s t o p i t i nekaj panjev č e b e l , d a bi
delo k r o ž k o v bilo čimbolj pristno,
pa so dobili pozitiven odgovor le
od šole v Cirkovcah, kjer p a
nimajo pogojev. Šole v Slovenskih
goricah in Halozah zanimanja niso
pokazale, prav na t e m p o d r o č j u
pa so še kolikor t o l i k o primerni
pogoji za čebelarstvo.
Č e b e l a koristi č l o v e k u in naši
problem. V Ameriki
najemajo
k m e t g c i sami panje o d čebelarjev
in jih p o u s p e š n e m opraševanju
v r n g o z o d š k o d n i n o 15 — 2 0
dolarjev za panj. Pri nas pa j e
ravno n a s p r o t n o , kmetijske delov­
ne organizacije ne kažejo razume­
vanja za čebelarje in zgodilo se je,
d a so jih celo preganjali ali p a
škropili k u l t u r e s škropivi, ki so
m n o ž i č n o morila čebelje d r u ž i n e .
Problem čebelarstva j e torej
k r e p k o viden, žal na našem
p o d r o č j u toliko bolj. M o r d a bi
bilo p a v , da bi kmetovalci in
kmetijske
delovne
organizacije
posvetile t e m u p e r e č e m u p r o ­
blemu m a l o več p o z o r n o s t i in ga
poskusili
uskladiti
z
željami
E d e n najbolj č u t e č i l i proble­
mov ptujske Z Č D , pa so brez
dvoma finance. Njihov žiro r a č u n
je p m z e n . Letošnja članarina j e
bila m i n i m a l n a , zaradi i z r e d n o
slabe letine lani; izdatkov pa j e
t o l i k o , da jih ne z m o r e j o sami.
Odškotlnina za lokal v Prešernovi
ulici j e previsoka, vsako drugo leto
dajo pregledati vsa čebelarstva . . .
Skratka,
izdatki
se
nabirajo
sredstva pa ne d o t e k a j o .
Problem, ki je v čebelarstvu
prav t a k o zaskrbljujoč, pa j e
precej visoka starostna s t r u k t u r a
članov, z a t o se vodstvo iz leta v
l e t o t r u d i , da bi pritegnilo č i m več
mlajših č l a n o v , tega ne aspc. Lani
so poslali na vse osnovne šole v
ptujski o b č i n i a n k e t o o more­
bitnih p o t r e b a h ali željah p o
č e b e l a r s k e m k r o ž k u . Vsaki za­
interesirani šoli so bili pripravnem
Čebelja družina na delu v svetem ,,domu"
Besedilo in slika: M. Ozmec
farmacevtski industriji, najbolj p a
je o b p a d c u čebelarstva p r i z a d e t o
kmetijstvo, ki mu je čebelarstvo
neobhodno potrebno. Zato je
precej zaskrHjujočc dejstvo, da
kmetijske delovne organizacije ne
kažejo pravega zanimanja za ta
čebelarjev, kajti dejstvo j e , da t o
že zdavnaj ni samo
problem
čebelarjev, t e m v e č p r o b l e m na­
šega kmetijstva na sploh. Mar j e
res p o t r e b n o č a k a t i , d a b o m o t a
problem morali č u t i t i še k a k o
drugače?
Vse moči za gradnjo šolskega prostora
l'R(K.RAM
NA
PRIPRAV
RKKERKNDl M / A ( ; R A I ) N J ( ) Š O I S K K ( ; A PROSTORA
LIpošIcvajoč vsa prejšnja navodila in rokovnike je odbor / a
pripra>o relerendiima /a občinski s a m o p r i s p o c k na svoji seji, 2. sep­
tembra 1976 sprejel podrobnejši načrt priprav na referendum.
NAl.CK.K:
1. Vsa občinska vodstva družbeno-poliličnih or}>ani7acij, driižluno politične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti /a i/obraževanje morajo ra/pra>ljati o ra/merah v šolstvu in predvsem os\elliti
vprašanje šolskega pr<tst«)ra ter mo/nosli i/obra/vvanja naše mladine v
srednjih šolah \ naslednjih klih. Nosilci le naloge so:
— komite olninske konference ZKS,
— predsedstvo občinske konference S Z D L ,
— predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov,
— predsedstvo občinske konference Z S M S ,
— predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV,
— i/vršni odbor ZRVS,
— predsedstvo skupščine občine Ptuj,
— izvršni svet skupščine občine in
— izvršni odbor občinske izobraževalne skupnosti.
ROK: do 17. septembra 1976.
2. Sklic ravnateljev in predsednikov delovnih skupnosti osnovnih
in srednjih šol za pripra>o osnovnošolske in srednješolske mladine na
referendum /a občinski samoprispevek za sofinanciranje gradnje šol­
skega prostora v ptujski občini.
NOSII.KC: lz>ršni odbor občinske izobraževalne skupnosti in od­
bor za pripravo referenduma.
ROK: 6. september 1976.
3. Sklic predsednikov:
— zborov delegatov krajevnih skupnosti,
— svetov krajevnih skupnosti,
— odborov za izvedbo referenduma pri krajevnih konferencah
SZDL.
Predstavili jim je treba položaj šolstva v občini in naloge delegatov
oziroma občanov v pripravah na referendum.
NOSILEC:
— izvršni svet skupščine občine Ptuj in
— predsedstvo občinske Itonferenee S Z D L .
ROK: 20. september 1976.
4. Sklic direktorjev organizacij združenega dela in njihove naloge v
pripravah na referendum za gradnjo šolskega prostora.
N O S I L E C : Komite občinske konference ZKS Pluj.
ROK: 20. september 1976.
5. Analiza dosedanjega dela in sestava lastnega programa nalog
komisije za propagandno informativno dejavnost.
NOSILEC: predsednik komisije.
ROK: 6. september 1976.
6. Trošenje letakov in vleka napisov ob referendumu.
NOSILEC: Aeroklub Ptuj.
ROK: d o izvedbe referenduma.
7. Množični sestanki vseh družbeno-političnih organizacij (ZKS,
SZDL, Z S M S , ZZB NOV, ZRVS) v krajevnih skupnostih, v organiza­
cijah združenega dela pa ZKS, ZSS in Z S M S , s ciljem — osveščanje in
prepričevanje delovnih ljudi ptujske občine o nujnosti pozitivnega izida
referenduma.
N O S I L E C : Vodstva D P O in krajevnih skupnosti ter vodje temelj­
nih delegacij
ROK: 24. september 1976.
8. Sestanek vseh zaposlenih v vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju z
razpravo o pomenu srednjega šolstva in o pripravah na referendum za
gradnjo šolskega prostora.
NOSILCI: Občinski odbor ZRVS in vodja delegacije garnizije in
družbeno-politične organizacije.
ROK: 24. september 1976.
9. Obvezni obiski tri-članskih aktivov, ki so zadolženi za posamez­
ne krajevne skupnosti, da bi spremljali priprave na referendum, poma­
gali pri organizaciji priprav in pri sami izvedbi referenduma.
NOSILCI: Zadolženi člani ,,trojk".
ROK: do izvedbe referenduma.
10. Analiza družbeno-političnih priprav na referendum po posa­
meznih krajevnih skupnostih in v organizacijah združenega dela —
OCENA S T A N J A .
N O S I L E C : Odbor za pripravo referenduma.
ROK: 8. oktober 1976.
11. Naloge srednjega usmerjenega šolstva v občini in priprave na
referendum za samoprispevek za zgraditev šolskega prostora. Sprejem
sklepa o razpisu referenduma.
NOSILCI:
— predsedstvo skupščine občine Pluj,
— delegacije skupščine občine — sklic skupščine.
ROK: Septembrsko in oktobrsko zasedanje SO P l u j .
12. Ocena družbeno-političnih razmer in izpeljanih priprav na re­
ferendum za gradnjo šolskega prostora v krajevnih skupnostih in v or­
ganizacijah združenega dela z vodstvi D P O iz KS in O Z D .
NOSILCI:
— občinska vodstva družbeno-političnih organizacij:
— komite občinske konference ZKS,
— predsedstvo občinske konference S Z D L
— predsedstvo občinske konference Z S M S ,
— predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov,
— predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV,
— izvršni odbor ZRVS,
— SIS za izobraževanje in ravnatelji šol.
ROK: 31. oktober 1976.
13. Priprava in izvedba druge pilotske ankete o informiranosti in
pripravljenosti staršev za pozitivno izvedbo referenduma.
NOSILEC:
— izvršni odbor občinske izobraževalne skupnosti,
— mladina srednjih šol, organizirana v 3 — 5 članske skupine.
ROK: 3 1 . oktober 1976.
14. Sklic 3-članskih aktivov in ocena stanja v posameznih krajev­
nih skupnostih glede priprav na referendum za gradnjo šolskega
prostora.
NOSILEC: Odbor za pripravo referenduma.
ROK: 2. november 1976.
15. Priprave na redno sejo občinske konference ZKS Ptuj o refor­
mi v srednjem šolstvu in o pripravah na referendum za gradnjo šolske­
ga prostora.
NOSILCI:
— odbor za pripravo referenduma,
— komite občinske konference ZKS.
ROK: 3 . november 1976.
16. Intenzivno družbeno-politično delo v informiranju, pojasnje­
vanju, v pridobivanju slehernega občana za pozitiven izid referenduma
za občinski samoprispevek za sofinanciranje gradnje šolskega prostora
v občini Pluj.
NOSILCI: Družbeno-politične organizacije v krajevnih skupno­
stih in v organizacijah združenega dela ter informativna sredstva.
ROK: 20. november 1976.
17. Izvedba referenduma za občinski samoprispevek za sofinanci­
ranje programa šolskega prostora na območju občine Ptuj.
ROK: 21. november 1976.
18. Ocena izida referenduma za občinski samoprispevek za sofi­
nanciranje programa gradnje šolskega prostora na območju občine
Ptuj.
ROK: do 27. novembra 1976.
Predsednik odbora Alojz C;OjClČ
21. november 1976 je dan velike
odločitve: ZA ali PROTI, ne le
samoprispevku, s katerim bi gradih n«)vi, prepolrebni ŠOLSKI
P R O S l O R , ampak ZA ali PROTI
napredku naše družbeno-politične
skupnosti.
ODLOČAMO
Dragi občani
Vem,
da veliko pišemo,
govo­
rimo, se pogovarjamo
in prepri­
čujemo,
da referendum
za šolski
prostor,
21. november
mora
uspeti. Zakaj mora? Ni
potrebno
veliko modrovali,
da bi si lahko
sleherni
član
naše
občinske
skupnosti odgovoril na zastavljeno
vprašanje.
Prvič: nova reformirana
srednja
šola postavlja pred nas neizprosno
nalogo zagotoviti
vsem
učencem,
ki bodo
vsako
leto
končati
osnovno
— osemletno
šolo,
prostor v srednji šoli. Prva stopnja
srednješolskega
izobraževanja:
deveto in deseto leto šolanja teče
po skupnem
učnem programu za
vse
poklicne
usmeritve.
To
izobrazbo
moramo
zagotoviti
slehernemu
učencu v naši občini, v
skladu s cilji reformirane
srednje
šole. Drugo stopnjo
srednješolske
izobrazbe:
enajsto
in
dvanajsto
leto šolanja,
pomeni
poklicno
usmerjanje,
ki lahko traja le še
enajsto
leto šolanja
in pridobi­
vanje
popolne
srednješolske
izobrazbe v dvanajstem
letu.
Kakšne poklice
bomo
izobraže­
vali pri nas v občini na drugi stop­
nji srednje šole, je danes
prerano
odgovoriti.
Ni nobenega
dvoma,
da bomo vsaj zadržati
dosedanje
srednješolske
usmeritve:
splošno
gimnazijo,
pedagoško
gimnazijo,
srednjo medicinsko
(letos
pridob­
ljeno), ekonomsko,
administrativ­
no — upravno,
{poklicno
in
štiriletno),
šoto za prodajalce
v
trgovini, kovinarje in poljedelce. V
prihodnje
bi veljalo razmišljati
o
novih usmeritvah
in
izobraževanju
strojnih
tehnikov,
kmetijskih
tehnikov
in o drugih poklicih,
ki
morajo
biti izraz potreb
našega
gospodarstva.
Drugič: ne le reformirana
srednja
šota, ampak sedanja
srednješolska
utesnjenost
kliče po novih
šolskih
prostorih.
Vpis letošnjega
šolskega
teta, ko nam je v juniju ostalo na
cesti preko 120 učencev in smo jih
s pomočjo
republiške
interesne
skupnosti
za vzgojo in izobraže­
vanje, srednješolskih
zavodov
in
celotne
družbeno-politične
skupnosti
vendarle uspeli
vpisati,
nam je dober pbduk,
da referen­
dum za srednješolski
prostor
mora
uspeti.
Nihče v občini si danes ne bi upal
prevzeti
odgovornosti
pred
gene­
racijami mladih, ki bodo iz leta v
leto v yečjem številu
trkale na
vrata srednje šole. Zavedajoč se te
odgovornosti
v vseh
družbeno­
političnih
organizacijah,
v celotni
družbeno-politični
skupnosti,
ponujamo
občanom
te eno in
edino po naši pameti in vesti upo­
rabno varianto rešitve, to je zbrati
denar za Šolski prostor, tako kakor
Letos veliko za popravilo in obnovo šol
Izobraževalna skupnost občine
Ptuj j c letošnje leto razdelila
precej denaija za popravilo in
o b n o v o šolskih zgradb na o b ­
močju ptujske o b č i n e . Gre z a
sredstva iz treh različnih virov, k i
se združujejo pri izobraževalni
s k u p n o s t i in sicer: z a investicijsko
vzdrževanje,
iz
amortizacije
zgradb in iz amortizacije o p r e m e
in učU.
Med vsemi j c največ dobila
osnovna šola v Majšperku in sicer
1,210.000 dinarjev, k i so n a m e -
učil za n o v o o p r e m o telovadnice.
OŠ Franca Osojnika iz Ptuja p a j e
dobila 9 5 . 0 0 0 din z a popravilo in
ureditev šolske k u h i n j e . Za adap­
tacijo šolske kuhinje 6 0 . 0 0 0 din
tudi OŠ Bratov Rešev na Dcstcrniku.
Za popravilo kanalizacije, stra­
nišč in greznic j e letos d o b i l o
sredstva več šol, m e d njimi Cir­
kovce
146.000 d i n , Stopeice
8 0 . 0 0 0 d i n . O Š Kidričevo z a
o d r u ž n i č n o šolo p r i Lovrencu na
»r. polju 7 9 . 0 0 0 d i n . Poleg tega j e
E
Lani zgrajena nova osnovna šola dr. Pranja Žgeča v D o m a v i z
otroškim vrtcem v ozadju.
Foto: R
njeni za večja adaptacijska dela na
zgradbi šole na Ptujski gori in za
manjša popravila šole Mirana Sagadina v Narapljah.
Sledi osnovna šola H a j d i n a . k i j c
dobila 8 0 0 . 0 0 0 dinarjev za inve­
sticijsko vzdrževanje, 1 7 0 . 0 0 0 din
iz z d r u ž e n e ainortizacije in 3 0 . 0 0 0
din iz sklada za investicijsko
vzdrževanje, posebej pa še denar
za n a k u p novih šolskih tabel v
znesku 4 4 . 8 0 0 dinarjev.
Osnovna šola T o n e t a Žnidariča
jc dobila 4 3 0 . 0 0 0 dinarjev za
popravilo ostrešja in šc 8 3 . 0 0 0 din
IZ sklada amortizacije o p r e m e in
OŠ Cirkovce dobila še posebej
Pred leti notranjost, lani pro­
čelje, letos pa n o v o ostrešje
na osnovni šoli v Leskovcu.
Foto: R
Na OŠ Toneta Žnidaričii v
Ptuju so letos popravili ostreš­
je.
F o t o : B. Vodušek
10.000 din za sofinanciranje peči
za c e n t r a l n o kurja k'o v cinivu
krajanov, ki ga z lastnini delom in
samoprispevkom
gradgo
priza­
devni krajani.
Osnovna šola v Juršincili je
dobila 187.000 din za ureditev
p o d r u ž n i č n e šole na Polenšaku, z a
zgraditev b u t a n s k e postaje v Jur­
šincili in za d o k o n č a n j e asfalti­
ranega šolskega igrišč a v Juršincih.
Osnovna šola v Leskovcu pa ie
letos dobila 9 9 . 0 0 0 din z a o b n o v o
ostrešja na šoli.
^ I s k a zgradba v Trnovski vasi je povsem dotrajana, v n a č r t u j e
gradnja nove šole v letu 1 9 7 8 .
Foto: R
Čeprav s t e m še zdaleka niso
k r i t e vse p o t r e b e , k i j i h terjajo
dotrajane šolske zgradbe, vendar
je bilo z a d o š č e n o najbolj k r i č e č i m
potrebam.
ff
ga zbirajo v neštetih drugih obči­
nah po naši ožji in širši
domovini,
to je 1) z referendumom
za samo­
prispevek,
2) z
združevanjem
sredstev
organizacij
združenega
dela in 3) s pridobivanjem
sredstev
iz programa
republiške
interesne
skupnosti
za vzgojo in izobraže­
vanje.
Mislim,
da se mora
sleherni
polnoletni
državljan
vprašati, kaj
pomeni poraz na referendumu
zanj
in za temeljno
druibeno-potitično
skupnost,
v kateri živi?
Katastro­
fo,
da, pravo katastrofo,
saj z
neuspelim referendumom
ne bomo
zaprli vrat v srednjih šotah tisočim
našim sinovom in hčeram,
temveč
smo se sprijaznili,
da bo razvoj
naše občine ne le stagniral,
ampak
v primerjavi
z drugimi
nazadoval.
,, V znanju je napredek",
to ni le
fraza,
temveč globoko
spoznana
zakonitost
napredka
človekove
civilizacije.
Prepričan sem, da je strah pred
neuspelim
referendumom
odveč,
saj smo že mnogokrat
v občini
izkazali svojo samoupravno
socia­
listično zavest, da hočemo živeti v
materialno
in duhovno
bogatejši
domovini,
v domovini,
ki jo gra­
dimo z lastnimi žulji. In kdo med
nami se ne bo s ponosom ozrl na
novo zgrajeni srednješolski
center,
misleč,
v njem je moj
„ZA"
samoprispevek.
Alojz
Gojčič
PROGRAM
P R O P A G A N D N O I N F O R M A T I V N E KOMISIJE
ZA G R A D N J O ŠOLSKEGA PROSTORA
1. Skrbeti, da je v sredstvih javnega obveščanja stalno prisoten
problem p r e o b r a z b e srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje in
problem šolskega prostora — tako za srednješolski center kot za os­
novne šole.
Rok: Stalna naloga d o referenduma.
2. Pred začetkom šolskega leta 1976/77 pripraviti predlog za peda­
goške delavec v občini, kaj in kako vnašati v učni p r o g r a m , da b o
vprašanje / a rešitev tega proglema s s a m o p r i s p e v k o m stalno prisotno
— tako pri starših kot v širši javnosti. Akcijo voditi zlasti na relaciji:
— učitelji — učenci — starši. Za uresničitev te naloge imenovati 5člansko p o d s k u p i n o , ki j o vodi Sonja Bezeljak-Purgaj.
Delovna skupina se j e 26. avgusta 1976 sestala in pripravila OK­
VIRNI P R O G R A M N A L O G , KI J I H M O R A VSAK P E D A G O Š K I
K O L L K T I V VNESTI V S V O J U C N I P R O G R A M , U P O Š T E V A J O Č
S P E C I F I Č N O S T I O B C I N E , P O S A M E Z N I H K R A J E V IN O K O L J A ,
V E N D A R V OKVIRIH REDNEGA PROGRAMA.
Pri tem je predvsem treba:
a) najprej doseči, da b o celotno šolsko vodstvo in pedagoški kolek­
tiv kot celota zavestno zavzet za akcijo,
b) da se neposredni vpliv prenaša na starše — od govorilnih u r ,
razrednih in roditeljskih sestankov in zborov staršev — d o individual­
nih stikov s starši, v svetih staršev, v raznih organizacijah, društvih in
podobno,
c) t a k o na razredni kot na predmetni stopnji v osnovnih šolah dati
večji p o u d a r e k poklicnemu usmerjanju o t r o k , p o v e z a n o z usmerjenim
izobraževanjem in g r a d n j o sred. šolskega centra;
d) m l a d i n o zlasti angažirati v izvenšolskih dejavnostih:
— v osnovnih šolah: v pionirski in mladinski organizaciji, v raznih
društvih in krožkih,
— na srednjih šolah pa v okviru mladinskih ur, javnih tribun, se­
stankov osnovnih organizacij ZSMS in Z K S , z dejavnostjo v raznih
krožkih in specializiranih organizacijah, v klubih mladih itd.
3. Pripraviti o s n u t k e letakov, plakatov, vsebine parol in drugega
p r o p a g a n d n e g a gradiva, ki b o p o t r e b n o v pospešenih politiaiih pri­
pravah na referendum za samoprispevek. Z a to nalogo imenovati 5člansko delovno s k u p i n o , ki j o vodi prof. Albin Lugarič.
Delovna skupina likovnikov se je 26/8-1976 sestala in se d o g o v o ­
rila /a naslednji P R O G R A M N A L O G :
Sklicati za v petek, 17. septembra 1976, o b 16. uri v sejni sobi KS
Ptuj vse likovnike, učitelje likovnega pouka in doseči, d a se iz vsake
šole udeleži posveta vsaj en učitelj. Sklicatelj naj b o I Z O B R A Ž E ­
V A L N A SKUPNOST O B C I N E
PTUJ.
S k u p n o s komisijo / a I P D in predsednikom o d b o r a pripraviti
predlog parol, ki bi jih učenci pisali na letake in plakate.
Na posvetu 7 likovniki:
a) posredovati vsebino teh parol,
b) dati podrobnejša navodila glede pisanja letakov, njihove likovne
opreme, motivov ipd., ki bi jih trosili iz letal,
c) dati podrobnejša navodila za dopisovanje v Tednik in Radio ter
/ a pošiljanje risb v o b j a v o ,
d) dogovoriti se glede vsebine in oblike plakatov, ki bi jih naj vsa­
ka šola pripravila za območje svojega okoliša oz. krajevne skupnosti
pred referendumom (krajevne razmere),
c) dogovoriti sc glede razpisa in organizacije t e k m o v a n j učencev —
likovnikov v risanju na asfaltnih ploščadih.
f) podrobneje se dogovoriti o vseh ostalih nalogah glede tehničnega
pristopa in izvedbe akcije.
4. Sklicati sejo o d b o r a za delo s kmečkimi ženami in preko njega
i/vajati akcijo p o aktivih kmečkih žena.
R o k : d o konca septembra 1976, zadolžena ing. Branka G R A ­
DIŠNIK.
5. Pripiaviti osnutek vprašalnika in predloga načina izvedbe ankete
o pripravljenosti o b č a n o v za plačevanje s a m o p r i s p e v k a .
A n k e t o izvesti p o dijakih srednjih šol v času od 1. d o 10. novembia 1976.
6. Pripraviti gradivo in sklicati tiskovno konferenco in s tem
m a k s i m a l n o angažirati vsa sredstva obveščanja javnosti za ustvarjanje
pozitivnega vzdušja za referendum.
G r a d i v o pripraviti in sklicati tiskovno konferenco skupaj z o d b o ­
rom / a gradnjo šolskega prostora.
R o k : d o 20. o k t o b r a 1976.
7. Pripraviti celovito informacijo za o b č a n e in j o pred referendu­
m o m objaviti v T E D N I K U (slike in izjave občanov z vseh območij
občine in p o d o b n o ) .
Na d a n referenduma angažirati Radio Ptuj za celodnevno o d d a j o .
Vsak član komisije je dolžan vključevati svojo aktivnost in pod­
ročje dela v okviru tega p r o g r a m a .
Predsednik komisije: F r a n c F I D E R Š E K
r
im^
ueufinittfa
kombinata Ptuj
v teh dneh se izteka
15 let uspešnega
dela
Kmetijskega
kombinata Ptuj, 15 let je od tedaj, ko so
se združili kmetijski proizvajalci
družbenega
sektorja
kmetijstva
na Dravskem
in Ptujskem
polju,
v
Halozah
in delno v Slovenskih
goricah. Združili so
svoja sredstva
in delo z željo, da bi še boljše
izkoriščali
razpoložljiva
zemljišča,
bolj
racionalno
gospodarili ob enotnejših razvojnih programih. Da je
to prava pot so dokazali s svojim pristopom
v enovi­
to delovno
organizacijo
tudi delavci v predelavi in
plasmanu
kmetijskih
pridelkov,
gozdarstvu,
lesni
predelavi,
zasebnem kmetijstvu
in gostinstvu.
Z do­
bro
organizacijo,
delitvijo
dela,
skupnim
programom
in solidarnostjo
vseh delavcev,
tudi
uspehi niso izostali.
Razen težav v prvem letu skupnega
premagovanja
zastavljenih
nalog, je Kmetijski
kombinat,
med
redkimi tovrstnimi
organizacijami,
posloval v vsem
času delovanja
pozitivno.
Dejavnosti,
ki so združene
v
Kmetijskem
kombinatu,
so opravljali v posameznih
podjetij
tudi
pred
združitvijo
v KK in bi lahko beležile več
obdobij svojega delovanja.
Vendar menimo,
da je
pomembna
prav obletnica
združitve
v
Kmetijski
kombinat,
ker je šele od takrat zabeležen
celovit
razvoj vseh dejavnosti,
ki so povezane s
kmetijstvom
v ptujski
občini.
Prav vsi delavci, ki združujejo
delo v KK, so s
svojim požrtvovalnim
delom in primernim
odnosom
do dela prispevali veliko mero medsebojne
solidarno­
sti in razumevanja
za težave v posameznih
dejavno­
stih, z jasno razvojno usmeritvijo
in z Željo napred­
ka, zavedajoč se pri tem, da si usmerjajo sami pogoje
dela in možnosti za razvoj, so prispevali k uspehom,
ki jih je dosegel Kmetijski kombinat
v svojih
TOZD
in v podjetju kot celoti.
Prav zaradi tega so se odločili delavci
Kombinata,
da dobi 15-Ietnica slovesno obeležje, skupni
delavski
svet pa je imenoval
odbor, ki je že pripravil
vse
potrebno za zaključno slovesnost,
ki bo to soboto na
Borlu. Na predlog družbeno-političnih
organizacij,
bo skupni
delavski svet tega dne podelil
pismena
priznanja
delavcem
in kmetom-kooperantom
za
njihove
dosežke
pri delu in
družbeno-politično
qngažiranost.
Sobotno
srečanje na borlu bo redka
priložnost,
ko je ves kolektiv skupaj, zaradi tega verjetno ne bo
delavca, ki se srečanja ne bi udeležil in skupno
obudil
spomine na pretekla leta, se pogovoril
o težavah in
doseženih
uspehih z željo, da skupno gradimo na
dosedanjih
izkušnjah,
ki so porok
za
nadaljnji
napredek
vseh dejavnosti
v Kmetijskem
kombinatu
Ptuj.
GRADNJA II. FAZE GOSTINSKOTURISTIČNEGA CENTRA DOBRO NAPREDUJE
v Ptuju pospešeno gradimo
drugo
fazo
GOSTINSKOT U R I S T I C N E G A C E N T R A , kate­
rega investitor j e Kmetijski k o m ­
b i n a t Ptuj, celotna investicijska
v r e d n o s t tega o b j e k t a p a j e p o
dosedanjih p r e d r a č u n i h 6 6 mUijon o v dinarjev.
V prvi polovici meseca junija
letos je bila v celoti zgrajena in
p r e d a n a v u p o r a b o prva faza tega
nadvse p o m e m b n e g a kopališkozdraviliacega o b j e k t a , k i s m o si ga
Ptujčani in okoličani želeU že
dolgo vrsto let, b i h p a s m o tudi
m e d zadnjimi v severovzhodni
Sloveniji, ki še n i s m o imeli ureje­
nega k o p a l i š č a . N a a o b č a n i s o se
razvijali še celo vrsto drugih
dejavnosti. M e d njimi naj pred­
vsem o m e n i m o stalno plavalno
šolo za odrasle, m l a d i n o i n o t r o k e ,
ki si j e že letos pridobila p o t r e b n e
izkušnje in uspešno začela z
d e l o m , organizirali b o m o lahko
r a z n a tekmovanja v plavanju, vrsto
vodnili š p o r t o v , z i m s k o kopanje v
p o k r i t e m b a z e n u ter nenazadnje
zdraviliški turizem, kJ prinaša te
vrste o b j e k t o m redni zaslužek
skozi vse l e t o , o b č a n o m p a tudi
p o t r e b n o zdravje in zadovoljstvo,
da ni treba drugam, v druge
toplice.
Ž e sedaj l a h k o r e č e m o , d a n a m
b o v prihodnje naš gostinsko-tu-
GTC — sredi letošnje kopalne s e z a i e ; gostinsko-turistična
dejavnost postaja tudi v ptujski občini p o m e m b n a gospodaiska
dejavnost v dcviru Kmetijskega kombinata Ptuj.
F o t o : J o ž e Vrabl
vse letošnje poletje že lahko
k o p a l i v ohmpšjskem rekreacij­
skem in o t r o š k e m b a z e n u , v
k o p a l i š č u p a je bilo kljub m u h a ­
stemu
vremenu,
vedno
nad­
p o v p r e č n o število k o p a l c e v od
bhzu in d a l e č . T o velja predvsem
za rekreacijski in otroški b a z e n , k i
sta napolnjena s t e r m a l n o vodo.
P o prvi fazi, k i j e bila uspešno
zaključena
še pred
začetkom
glavne k o p a l n e s e z o n e , v t e m času
že g r a d i m o nove o b j e k t e , ki sodijo
v d r u g o fazo gradnje. S t e m b o m o
pridobiU d o d a t n i h 2 0 6 0 k v . m
plavalnih in kopalnih površin, v
k o p a l i š č u pa se b o l a h k o vsak dan
izmenjalo tudi d o 3 0 . 0 0 0 kopal­
cev. S k o n č a n o d r u g o fazo grad­
nje, b o d o kihko polega rekreacij­
skega in zdraviliškega kopanja,
listični c e n t e r , poleg vinorodnih
Haloz in slikovitih Slovenskih
goric ter b o g a t i h k u l t u m o - z g o d o vinskih zbirk in drugih zname­
nitosti starega Ptuja, privabil k
n a m marsikaterega g o s t a , željnega
rekreacije ali nabiranja novili m o č i
v zdravi termalni vodi.
Delavci Kmetijskega k o m b i n a t a
Ptuj, ki so na zborih delavcev v
T O Z D , že v z a č e t k u n o v e m b r a
1974 sprejeli in verificirali sklep,
d a prevzamejo d o l ž n o s t nosilca
investicije za G T C P t u j , so svojo
obvezo doslej v celoti izpolnjevali,
k e r se zavedajo, d a s m o v te
p r e p o t r c b n e objekte poleg smchh
n a č r t o v in d o b r o pripravljenih
akcij zbiranja denarnih sredstev,
vložili n e m a l o osebnih n a p o r o v ,
d a bi bil v.sak d i n a r našega o b č a n a ,
delavca, k o r i s t n o in varčno nalo­
žen, za sedanje in prihodnje
generacije, za današnji i n jutrišnji
dan.
Kmetijski k o m b i n a t Ptuj j e z
okrog 2 0 0 0 zaposlenimi delavci,
ena od največjih delovnih organi­
zacij v ptujski o b č i n i in o b e n e m
ena od največjih delovnih organi­
zacij
te
vrste
v
Sloveniji.
Ustanovljen j e bil 1961 leta z
združitvijo štirih kmetijskili go­
spodarstev in d a n e s vključuje 16
T O Z D z najrazličnejšo o s n o v n o
dejavnostjo. V sklopu k o m b i n a t a
so:
TOZD
Kmetijstvo,
ki
je
razdeljena na 11 delovnih e n o t v
katerih j e glavni p r e d m e t poslova­
nja poljedelstvo, sadjarstvo, vino­
gradništvo, živinoreja in vrtnarska
proizvodnja.
T O Z D Mizarstvo, se j e o b
proizvodnji gradbenega p o h i š t v a ,
specializirala za proizvodnjo in
m o n t a ž o saun in j e t a k o Kmetijski
kombinat
največji
proizvajalec
saun n a jugoslovanskem t r ž i š č u .
T O Z D Gozdarstvo l e t n o opravi
p r o m e t s prek 16.000 k v . m lesa,
TOZD
Mlekarna,
prevzema
m l e k o iz lastne i n kooperacijske
proizvodnje, p r o d a prek milijon
litrov m l e k a in več k o t p o l
milijona k i l o g r a m o v drugih m l e č ­
n i h izdelkov.
TOZD
Tehnoservis,
opravlja
popravila kmetijske mehanizacije
in drugih cestnih vozil, izdeluje
kopirne aparate in d r u g o BIROit e h n i k o , v kooperaciji z Gorenjem
sestavljajo e l e k t r o n s k e TV sklope,
prodajajo p a tudi avtomaterial v
svoji trgovini z rezen^nimi deli.
T O Z D G r a d b e n i r e m o n t , j e iz
gradbene
enote
za
potrebe
kolektiva, prerastla v organizacijo,
Skupno vlaganje skupna delitev
ustvarjenega dohodka
v realizaciji investicijskega
programa
,,razširitev
vinske
kleti in gradnja predeloval­
nega centra - klet Ptuj" b o d o
sodelovali: T O Z D K l e t a r s t v o ,
T O Z D K m e t i j s t v o in o b r a t
K o o p e r a c i j a , ki b o d o vložili
6 6 , 3 3 7 . 6 1 2 dinaijev v osnov­
n a sredstva in 2 0 , 5 0 0 . 0 0 0 v
t r ^ n a o b r a t n a sredstva. Od
tega b o n a voljo 3 5 % sredstev
k o t kredit Kreditne
banke
Maribor s p o d m ž n i c o Ptuj, 5
% sredstev b o k o t
kredit
prispevala k m e t i j s k a razvojna
s k u p n o s t , ostalih 6 0 % p a
b o d o lastna sredstva.
Predvidena
gradnja
razši­
ritve vinske kleti s c e n t r a l n o ,
s o d o b n o predelavo
grozdja,
b o ustvarila pogoje za t a k o
opravljeno d e l o , k i j e o s n o v n a
z a doseganje visoke kvalitete
vin in p r e v z e m a surovine v
nadaljnjo
obdelavo, d o
fi­
n a n č n e g a izdelka.
T O Z D K l e t a r s t v o razpolaga
sedaj z vinskimi k l e t m i , stari­
mi od 3 0 d o 5 0 0 let, ki s o b i l e
zgrajene
za p o t r e b e vinske
trgovine ter o d k u p a m o š t a in
vina v naši bližnji in daljni
p r e t e k l o s t i . T o je e n a izmed
redkili k l e t i v Jugoslaviji, ki
Tudi letala vprežena v proizvodnjo hrene
Kmetijstvo, e n a izmed prioritetnih panog našega nadaljnjega
gospodarskega razvoja, uvaja m e d s o d o b n e t e h n i č n e p r i p o m o č k e v
obdelavi, dognojevanju in škropljenju, najsodobnejša t e h n i č n a sredstva,
m e d njimi tudi letala, ki lahko na večjili in strnjenih površinah opravijo
delo hitro in z i z r e d n o e k o n o m i č n o u p o r a b o gnojil ali škropiva.
Delavci Kmetijskega k(Mnbinata Ptuj pridno polnijo trup
letala kmetijdce aviacije PAN
A D R I E iz Zagreba, pilot Maks
Vaupotič pa je pristaja in
vzletal
kar
na
bližnjem
travniku
F o t o : J. V R A B L
2000-Č^LANSKADRUŽHyiA
Že v začetku letošnjega leta so pri Kmetijskem k o m b i n a t u Ptuj
opravljali s p o m l a d a n s k o dognojevanje pšenice z mineralnimi gnojih s
p o m o č j o letala, ki jc na o b m o č j u delovnih e n o t Trnovska vas, D o m a v a
in S o b e t i n c i , na površini 4 0 0 h a , h i t r o in kvalitetno opravilo svojo
n a l o g o . V z l e t n a in pristajalna steza jc bila k a r na bhžnjcm travniku, p o
mnenju kmetijskih strokovnjakov p a je takšen n a č i n dognojevanja
koristnejši in cenejši, ker sc pri u p o r a b i traktorja in trosilca na vlažnem
terenu p o v z r o č i velika škoda in pri t e m uniči najmanj 1 7r pridelka.
Za r e n t a b i l n o u p o r a b o takšnega n a č i n a dognojevanja so p o t r e b n e '
strnjene površine, najmanj 5 ha in poseben p r o s t o r , kjer lahko letalo
n e m o t e n o vzleta in pristaja. V t r u p letala so delavci v pičlih 4 5 .
s e k u n d a h vložili p o t r e b n o k o l i č i n o gnojil, okrog 5 0 0 kilogramov in se j e
t a k n a č i n dognojevanja v Kmetijskem k o m b i n a t u d o b r o obnesel.
odkupuje mošt k o t osnovno
s u r o v i n o . N o v z a k o n o vinu
p a narekuje
prilagoditev in
usmeritev k novim potrebam,
z a t o j e razširitev o b j e k t o v in
n a k u p nove o p r e m e z a p r e d e ­
lavo grozdja,
vstekleničenja
vina in skladiščenje t a k o pri­
pravljenih k o n č n i h i z d e l k o v ,
nujna investilcijain e n a izmed
pomembnih nalog na področ­
ju p r e d e l a v e grozdja in proiz­
vodnje v i s c k d c v a l i t e t n i h Vin.
T a k o b o m o č realizirati so­
d o b n o p r e d e l a v o osnovne su­
rovine grozdja
in p o v e č a t i
zbogljivosti že sedaj premaUh
kleti.
S k u p n a p r e d r a č u n s k a vred­
n o s t investicijskih vlaganj je
p o cen ali iz letošnjega l e t a
8 6 , 8 3 7 . 6 1 2 dinarjev, d e l o b o
izvajano p o s t o p n o v nasled­
njih treh letih, s ^ b o razši­
ritev vinske kelti in p r e d e l o ­
valnega
centra
predvidoma
opravljena v letu 1 9 7 9 .
Proizvodno-vinska
klet j e
p o m e m b e n o b j e k t za d e l o v n o
e n o t o in
širše
proizvodno
v i n o g r a d n i š k o o b m o č j e , po­
sebej pa za H a l o z e in Sloven­
s k e gorice. Lokacija o b j e k t a
b o v s a m e m Ptuju ob republi­
ški cesti M a r i b o r r tuj Or­
m o ž , n a površini 1 1 . 2 0 0 kv.
m v s k l o p u že obstoječilt
vinskih kleti m e d M a r i b o r s k o
cesto. Ulico heroja
Lacka,
V o d n i k o v o u l i c o in m i n o r i t skim s a m o s t a n o m .
R e a l n o je p r e d v i d e v a t i , d a
b o organizirana p r o i z v o d n j a v
K K Ptuj in k o o p e r a c i j i , p o t e ­
kala v l e t u 1980 n a 4 3 4 ha,
k a r predstavlja v n o r a m a l n i
letini 3 . 2 5 5 ton grozdja ali
2 2 . 7 8 5 hI m o š t a . Investicija je
b r e z d v o m a r e n t a b i l n o zastav­
ljena in e k c x i o m s k o u t e m e ­
ljena, k e r b o s t e m zagotov­
ljen
eden
izmed
osnovnih
pogojev za nadaljnji
razvcg
vinogradniške
proizvodnje v
o k v i m ptujske o b č i n e in tudi
izven njenih m e j a .
ki p r e v z e m a dela tudi izven
podjetja, z a druge n a r o č n i k e .
T O Z D Tovarna m o č n i h k n n U ,
izdeluje in pripravlja dovolj h r a n e
z a pitanje živine v lastni reji.
T O Z D Trgovina se ukvarja pred
vsem s prodajo rezanega lesa iz
mesa.
TOZD
Farma
prašičev, je
k o l e k t i v , ki vzredi letno prek
4 0 . 0 0 0 svinj.
T O Z D Kletarstvo, p r e d e l a i n
p r o d a n a l e t o v e č k o t tri miUjone
litrov vina visokokvalitetnih vrst,
m e d k a t e r i m i so najbolj znani:
šipon,
pater
kletar,
haložan,
rimljan
anno
6 9 in rumeni
m u š k a t , ki je dobil na letošnjem
sejmu v N o v e m S a d u n^višje
priznanje ,JŠAMPION".
b o r , A g r o k o m b i n a t o m L e n a r t in
t o v a r n o mesnih izdelkov Košaki iz
M a r i b o r a , sestavlja KMETIJSKI
PREHRAMBI-NI K O M B I N A T s
sedežem v P t u j u .
K o m b i n a t se v vseh minulih 15
letili ni širil s a m o z integracijskimi
p r o c e s i , temveč j e v t e m o b d o b j u
mnogo
ustvaril in zgradil z
lastnimi
napori
in
vlaganji,
srednjeročni p r o g r a m razvoja pa
predvideva
se ostalo
skupno
reaUzacgo predvidenih nalog in
vlaganj v p o s a m e z n e objekte k o t
so širitev mlekarske proizvodnje,
o d k u p a in predelava
grozdja,
proizvodnje p i t a n e živine, pridobi­
vanja novih zemljišč za i n t e n z i v n o
njivsko proizvodnjo in ne nazad­
nje vlaganja v g o s t i n s k o t u r i s t i č n o
N o v a s t d p n a silosa z zmogljivostjo 6 0 0 kub. m na delovišču v
Placarju dajeta skupaj s koritastim silosom dovcJj kvalitetne
krme za 1 1 0 krav—molznic in pa okrog 5 0 0 1 mleka vsak dan
F o t o : J. V R A B L
O b r a t Kooperacija, skupaj z
zasebnimi k m e t i j s k i m i proizvajal­
c i - k o o p e r a n t i l e t n o spitajo prek
10.000 glav goveje živine, o b r a t p a
j i h oskrtjuje z vsem reprodukcij­
skim materijalom in n u d i k r e d i t e
p o d ugodnimi pogoji za inve­
stiranje v nove zmog^ivosti.
T O Z D „ H a l o 3 t i biser' vključuje
prek
90 %
vseh
gostinskih
zmogljivosti v ptujski o b č i n i .
T O Z D ,JPetovia" j e z n a n a k o t
proizvajalec
brezalkoholnih
in
a l k o h o l i u h p i j a č , za k a t e r e j e
dobila vrsto najvišjih priznanj n a
d o m a č i h i n tujih sejmih. Vse večji
del p a zajema v p r o i z v o d n e m
p r o g r a m u P E T O V I E tudi konzer­
viranje n e k a t e r i h vrst vrtnin.
TOZD
Gostinstvo
Breg, j e
skupaj
s Haloškim
biserom,
pomemben
nosilec,
gostinske
dejavnosti v o b č i n i .
T u r i s t i č n o gostinski center, k i j e
šc v gradnji, opravlja prav t a k o
p o m e m b e n d e l gostinsko turistič­
ne dejavnosti in že sedaj privlači
veUko obiskovalcev iz bhžnje in
daljne okoUce.
Kmetijski k o m b i n a t i Ptuj je
obenem
tudi
član
sestavljene
organizacije združenega dela ter
skupaj z A g r o k o m b i n a t o m Mari­
dejavnost ter v n e k a t e r e manj
p o m e m b n e o b j e k t e , ki p a s k u p n o
predstavljajo veliko v r e d n o s t .
V Kmetijskem k o m b i n a t u j e
n e n e l m o p r i s o t n a skrb za zaposle­
ne, njihftve stanovanjske r a z m e r e ,
za zagotavljanje obveznega toplega
o b r o k a h r a n e , za d e l o d r u ž b e n o ­
p o l i t i č n i h organizacij v k o l e k t i v u ,
d o s l e d n o uveljavljanje samouprav­
nih o d n o s o v , pravilno in h i t r o
obveščanje, delavcev prek lastnega
glasila N A Š A P O T in z a vse druge
oblike aktivne angažiranosti sfeh e m e g a zaposlenega, ki m u ni
vseeno, k ^ o se v njegovem
k o l e k t i v u g o s p o d a r i , upravlja i n
deli s k u p n o ustvarjeni d o h o d e k .
T a k o naša 2000-članska družina
v svoji zeleni tovarni skrbi iz
dneva v d a n , d a b o n a tržišču
dovolj m l e k a za o t r o k e , m e s a , ki
j e p o s t a l o naša vsakdanja h r a n a ,
da b o d o stroji l a h k o n e m o t e n o
obdelovali polja in travnike, d a b o
n a nuzi vedno k o z a r č e k d o b r e g a
za prijetno razpoloženje, za nove
m o č i , ki so p o t r e b n e , d a b o tudi
najbolj črni delovni dan poln
zmagoslavja in prijetnega o b č u t k a ,
da ne ustvarjamo s a m o zase,
t e m v e č za vse n a s , za današnje in
jutrišnje generacije . . .
Gospodarjenji
Icmetiiskega koiiiliiini«ita
Ptuj
v prvem polletju letos
s polletnim obračunom, so bili letos prvič ugotovljeni rezultati
uveljavljanja novih plačilnih instrumentov v praksi, ki so jih sprejeli že v
letu 1975, izvajati pa začeli v letošnjem letu. Sistem vnaša bistvene
spremembe v celoten gospodarski proces in se pozitivno odraža na vseh
delovnih področjih. Danes, po štirih mesecih, ko je zakon stopil v velja­
vo, ugotavljajo, da je bil potreben, saj jc na področju vzpostavljanja
dolžniško upniških razmerij uvedel potreben red.
Ob pregledu gospodarskih rezultatov v prvih šestih mesecih
letošnjega leta ugotavljajo, da sc z največjimi težavami srečujejo delavci v
kmetijski proizvodnji, kjer je največ škode naredila dolgotrajna suša.
Posledice so občutili tudi v proizvodnji mleka, saj je v tem času močno
upadla mlečnost krav v zasebnem in družbenem sektorju proizvodnje.
Podjetje pa je kot celota doseglo približno tak rezultat po fakturirani
realizaciji kot v istem obdobju lani. celotni dohodek obračuna po plača­
ni realizaciji so v KK Ptuj v primerjavi s celotnim d o h o d k o m doseženim
v istem obdobju lani. ko so ga obračunali po fakturirani realizaciji,
povečali za 7%. porabljena sredstva pa za 220/0. Investicijska sposobnost
podjetja kot celote pa je 12.804.285,52 dinarjev. Zaloge materijala so se v
KK Ptuj povečale v primerjavi z istim obdobjem lani za 57f"o, zaloge
nedokončane proizvodnje pa za 44'''o. Oh tem ugotavljajo, da
predstavljajo problem vse liste zaloge, ki niso pogojene s povečano
proizvodnjo, ki bi imela zagotovljeno plasiranje na tržišče. Menijo pa, da
je pred njimi šc pel mesecev, ko lahko tudi na tem področju marsikaj
spremenijo v pozitivnem smislu.
Ko obravnavajo rezultate poslovanja in jih primerjajo z istim
obd(»bjem lani, je seveda prisotno tudi vprašanje vrste zakonskih
obveznosti, ki jih morajo že pokrivali iz ostanka d o h o d k a , ne pa
evidentirali kol stroške, v prejšnjih letih.
Sklenili s o . da je potrebno izdelati temeljite analize poslovnih
re/ullatov za prvo polletje letošnjega leta ler na njihovi osnovi sprejeti
tudi vrsto ukrepov, da se bodo razmere v nekaterih T O Z D že v naslednjih
mesecih izholjšak. Zavedajo se. da so poslovni rezultati odvisni od njih
samih in da jim nihče izven delovne organizacije ne bo pomagal, če bi se
znašli v težavah, zalo m«>ra vsak od njih storiti vse. da bodo rezultati
takšni, kol so jih predvidevali, ko so sprejemali plane za lelo 1976.
. . V PROCESU POSTOPNE
MODERNIZACIJE . .
F o t o : R.
Perutninska farma na Bregu pri Ptuju
Ž e leta 1954 je podjetje uspelo
odkupiti toliko živine, da so bile
i z k o n š č e n e vse zmogljivosti. Z a t o
so
takoj
začeli
s
postopno
modernizacijo, .';prva bolj skrom­
no,
"seeno pa dovolj, d a j e
naslednja 4 leta ras tel o d k u p in
predelava.
L e t a 1958 so prišli d o
zaključka, da brez večjih investicij
ne b o d o hitreje napredovah, da j e
treba iz ekstenzivne proizvodnje
preiti na i n t e n z i v n o , .'aj je le t a k o
m o g o č a večja p r o d u k t i v n o s t in
kvaliteta in ne nazadnje s t e m
o d p r t a m o ž n o s t proizvodnje v
teku celega leta in ne s a m o
sezonske, k o t je t o o m o g o č a l
o d k u p od individualnili proizva­
jalcev. Razmišljanja v tej smeri so
h i t r o dozorevala in leta 1959 je
, Perutnina"
na
iniciativo
in
s o p o d p o r o Poljoprivrednog
poslovnog saveza, uspela s p r o j e k t o m
za gradnjo p e r u t n i n s k e farme in s
tem izpolnila osnovne pogoje za
začetek intenzivne proizvodnje na
ptujskem o b m o č j u . Od tukaj pa se
začne
za
,.?erumino"
novo
poglavje.
NAJVEČJI PROIZVAJALEC PERUTNINSKEGA MESA
VJUGOSLAVIJI
v s o b o t o p o p o l d a n 1 1 . sep­
tembra 1 9 7 6 , so se letos že p e t i č
zapored zbrah delavci i n k o o p e lanti M e s o k o m b i n a t a P e r u t n i n a
Ptuj, in s tem manifestirali njihovo
uspešno dosedanje d e l o d o b r o
organiziranost,
povezanost
in
tovarištvo. Najpomembnejše p a je
to, da so ptujski perutninarji z
ogromnimi
žrtvami in
napori
zgradih solidne in čvrste temelje
za našo
perutninarsko
proiz­
vodnjo, t a k o da je danes delovna
organizacija
,J'erutaina"
Ptuj
največja delovna organizacija te
vrste v Jugoslaviji.
Na vseh p o d r o č j i h njiliovega
dela in delovanja se iz leta v l e t o
kažejo vidnejši rezultati, vsekakor
pa najpomembnejši letošnji uspeh
uveljavitev
nove
samoupravne
organiziranosti iz prej dveh v sedaj
šest
TOZD
in
samoupravne
organiziranosti znotraj njih. S t o
odločitvijo so najbližje rešitvam,
ki jih ponuja o s n u t e k z a k o n a o
združenem d e l u . Z e d a n e s pa
laliko ugotavljamo, d a so se zaradi
takšne organiziranosti, k o delavci
sami na podlagi
vzdruževanja
svojega dela in sredstev, s katerimi
opravljajo, ustvarjajo in delijo
sadove
svojega dela
sprostile
iniciative za boljše d e l o na vseh
p o d r o č j i h kar se najbolj p o z n a v
letošnjih dosedanjih proizvcxinih
in finančnih rezultatih, ki so zelo
ugodni ter o p t i m i s t i č n i . T a k o so
s a m o l e t o s p o v e č a h fizični obseg
proizvodnje za 18 %. Ob t e m p a j e
treba p o v e d a t i , d a j e ta hitra rast
proizvodnje
letos še
posebno
d o b r o d o š l a , saj j e p e r u m i n s k o
meso v veUki meri n a d o m e s t i l o
pomanjkanje drugih vrst mesa in s
tem
rešilo
skrbi
marsikatere
gospodinje.
PERUTNINA NEKOČ . .
Prvi začetki perutnine segajo 71
let nazaj, k o so leta 1905 osnovah
p o d r u ž n i c o za o d k u p živine, ki se
je kasneje bavila še s klanjem in
pripravljanjem
mesa za izvoz.
Takoj p o osvobocUtvi je dobil
maloštevilni kolektiv nalogo, d a
obnovi tradicijo živinoreje
na
našem
o b m o č j u , z a t o je
na
iniciativo kolektiva in d r u ž b e n o pohtičnih
dejavnikov
pozneje
formirano
samostojno
podje^e
.J^erutnina" z izvoznim statusom.
V TEMELJIH D A N A Š N J E
ORGANIZACIJE
Od takrat se je o d k u p živine iz
leta v leto večal, predvsem na
p t u j s k e m in p r e k m u r s k e m ob­
m o č j u , t a k o , d a j e bilo tržišče vse
bolj založeno, tržni višek pa
uspešno plasiran v izvoz. N o v e
impulze za hitrejši razvoj je d o b i l o
pcKljetje leta 1950 z uvedbo
delavskega samoupravljanja. Od
takrat
se
nadaljuje
razvoj s
posebnim e l a n o m . O d k u p n a baza
se j e začela razširjati in zraven
Štajerske in Prekmurja zajela še
Podravino,
Hrvatsko
Zagorje,
V o j v o d i n o in Bosno.
Prav ta farma je bila k o t osnova,
ki je zahtevala nadaljno gradnjo
podjetja
v
smeri
celotnega
proizvodnega ciklu.sa: O D V Z R E JE
DO FINALI ZACIJE in
stranskih p r o d u k t o v . Ta p r e o r e n tacija iz trgovinske v p r o i z v o d n o
organizacijo pa ni bila lahka.
Kljub pomanjkanju izkušenj v tej
smeri nepoznavanju tehnologije in
pomiinjkanju
kadrov je
hitro
napredovala, saj je sledilo niz
objektov za pripravo živinske
hrane,
tovarne
za
predelavo
mesa . .
S p r v o organizirano proizvodnjo
piščancev so začeli že leta 1 9 6 2 ,
m e d t e m k o je bila farma k o n č a n a
do
pričetka
leta
1964.
Z
zgraditvijo
tega
pomembnega
objekta so bili dejansko položeni
temelji današnje organizacije —
m e s o k o m b i n a t a , P e r u t a i n a " Ptuj.
ŠPORTNE IGRE PERUTNINARJEV
Predsednik CDS, Drago Čater
govori
na
petem
dnevu
Perutninarjev
F o t o : M. Ozmec
Komisija za šport pri konferenci
sindikata M e s o k o m b i n a t a jj^erutn i n a " Ptuj j e v č a s u od 4 . avgusta,
d o 7. septembra organizirala v
č a s t dneva perutninarje v t e k m o ­
vanju za prvenstvo Mesokom­
binata „ P e r u l n i n a " Ptuj v naslednjili disciphnah: kegljanje, strelja­
nje, namizni tenis, p i k a d o , mali
n o g o m e t , trim in šah. V vseh
navedenih disciphnah j e nastopilo
2 0 0 č l a n o v delovne organizacije in
k o o p e r a n t o v . T a k o se j e t e k m o ­
vanja udeležil vsak p e t i član
delovne organizacije.
N a tekmovanjih so bih doseženi
d o b r i rezultati, ki so p l o d vchke
požrtvovalnosti in borbenostL Vsa
tekmovanja pa jc vodila komisija
za š p o r t p r i „ P c r u t n i n i " Ptuj, k i j e
na svečanosti ob V. dnevu perut­
ninarjev svečano raz^asila, rezul­
t a t e , najboljšim pa so bili p o d e ­
ljeni tudi pokaU. Najboljše rezul­
tate so do.segli: V kcglanju 5-članska ekipa mesne industrije z 905
p o d r t i m i keglji; p o s a m e z n o jc bil
najboljši
Mirko Žgeč z 204
p o d r t i m i keglji, m e d t e m k o je
med ženskami p o s a m e z n o bila
najboljša Terezija Kokol s 97
keglji, e k i p n o pa je bUa najboljša
ekipa F a r m e s 331 p o d r t i m i k e ^ j i .
Pri streljanju z z r a č n o p u š k o j e
bila najboljša ekipa mesne ^indu­
strije, med p o s a m e z n i k i pa Štefan
Laura,
prav
tako
iz
mesne
Mesokombinat »Perutnina"
Ptuj danes
G o t o v o j c danes zrasel iz nekdanje p o d r u ž n i c e
za o d k u p živine gigant, ki ni le vodilni te vrste v
Jugoslaviji, ampak, sega njegov sloves tudi p o
evropskih državali. Dovolj p o v e d o s a m o številke:
blizu 1000-članski kolektiv v šestili T O Z D , s 4 0 0
k o o p e r a n t i iz 13 o b č i n Hrvatske in Slovenije b o
k t o s proizvedel čez 15.000 ton perutninskega mesa,
2e leta 1980 p b o ta proizvodnja znašala 2 2 . 3 0 0 t o n .
y najsodobnejših valilnicah b o d o k;tos zvalili bhzu
^6 mihjonov piščancev, leta 1980 p a bcxlo zredili
* t n o za vsakega Jugoslovana p o enega piščatKa. V
^ uri delovnega časa zakoljejo za p o t r o š n i k a 6.000
kljunov p e r u t n i n e .
Doseganje visoke p r o d u k t i v n o s t i dela, ki j e
'^u
evropskega vrha, j e posledica primernega
l^^grajevanja, ki ga b o d o ne ^ e d e na t o se
^popolnjevali,
doerajevali,
kratikomalo
dvigniU
<isebne d o h o d k e še na višjo raven, v z p o r e d n o s tem
pa tudi p r o d u k t i v n o s t dela. Novim organizacijskim
s p r e m e m b a m p a so v letošnjem letu prilagodili tudi
organiziranost d r u ž b e n o p o h t i č n i h organizacij, zlasti
ZK. Iz p m n j c ene osnovne organizacije ZKS so
ustanovih 7 OO Z K S , vse te pa povezah v svet ZK na
nivoju delovne organizacije. V 0 0 Z K S pri
k o o p e r a c ^ i so vključih tudi vse člane ZK iz vrst
kooperantov.
V sindikatu večjih s p r e m e m b niso izvršiU, ker
so imeh že prej takšno organiziranost, ki j e
prilagojena sedanji samoupravni organizira nostL
Jasno p a j e , da j e temu prilagojeno tudi delavsko
samoupravljanje z zelo razvejanim delegatskim
s i s t e m o m , v k a t e r e m je vključena ena tretjina vseh
z a p o s l e n i h in k o o p e r a n t o v . T a k o j e njihove delegate
m o ž n o zaslediti v raznih organih, institucijah vse od
delovne organizacije, p r e k o krajevnih s k u p n o s t i ,
o b č i n republike in federacije.
industrije. Najboljšo žensko e k i p o
pa je imela delovna s k u p n o s t
skupnih služb, ki j c i m d a tudi
najboljšo p o s a m e z n i c o E r n o Rimelc.
V namiznem
tenisu je bil
najboljši moški posameznik P e t e r
Jurkovič ~ DSSS, m e d t e m k o j e
bil v pikadu najboljši Božo Berčič
iz DE Servis, med ženskami p a
Darinka Kavčevič iz DE F a r m e . V
malem n o g o m e t u jc sodelovalo
sedem e k i p , najboljša jc bila ekipa
Mesne industrije II; Najboljša v
TRIM-ii j e bila Anica Lozinšek,
m e d t e m k o v moški k o n k u r e n c i ni
bilo udeležencev. Tekmovanje v
šahu je p o t e k a l o v treh s k u p i n a h .
Vsaka
skupina
jc štela
štiri
tekmovalce, t a k o , da sta p o dva
prvouvrščena
dobila
možnost
nastopa v finalu. S k u p n o je
tekmovalo 12 delavcev, najboljši
p o skupinah pa so bih Alojz
Rakuša, Ciglai Fr a n c , D u r o Boj ii
Mirko Gavez.
Zmagovalcem
v
posamczniji
disciplinah so biLi podeljeni pokiili
v trajno last. Priznanje
trem
prvouvrščenim v p o s a m e z n i h di­
sciplinah pa b o d o podelUi na
občnih
zborili
OOS.
Visoka
udeležba na tekmovanjih d o k a ­
zuje, da je v „ P c r u t n i n i " šport
popularen med najširšimi sloji
delavcev, kateri č u t i j o , da jih le ta
m e d s e b o j n o tovariško povezuje in
utrjuje telesne sposobnosti ter j i h
duševno bogati.
O uspeliih na vsem p o d r o č j u v
našem p e r u t n i n s k e m gigantu bi
laliko pisali še in šc. L a h k o bi
govorile
številke,
lahko
tudi
delavci sami, pa se zadovoljimo s
tem,
kar
smo
napisah
mL
Vsekakor pa t o ni vse, o njihovem
d e l u , o u s p e h i h , pa tudi o težavah
b o m o naše bralce še napreg
obveščah sproti.
NAČRTI
RAZVOJA
Kljub
odhčnini
rezultatom,
doseženim u s p e h o m , slovesu pa
naši perutninarji niso zadovoljni,
t e m v e č so s tem p o s t a v j c n i p r e d
nove
še
bolj
zahtevne
in
odgovorne naloge. Srednjeročni
n a č r t razvoja, ki so ga sprejeli v
letošnjem letu za obdobje od
1976 d o 1980 je usklajen z
o b č i n s k i m in r e p u b l i ^ i m n a č r ­
t o m . V t e m n a č r t u predvidevajo
n o m i a l n o l e t n o rast proizvodnje
za okoli 10 %, kar n a prvi pogled
ne izgleda veliko, je p a glede na
velike k o l i č i n e i z r e d n o zalitevno.
T a k o predstavlja na p r i m e r zraven
p o v e č a n e proizvodnje o d 1 5 . 0 0 0
na
22.300
ton,
novo
in
p o m e m b n o kvaliteto za več k o t
100%
povečana
proizvcxinja
mesnih izdelkov. H k r a t i n a č r t u ­
jejo celo vrsto d o p o l n i t e v sedanjih
zmogljivosti, ki sicer niso ključne­
ga p o m e n a , so pa za nadaljno rast
n u j n e . T o so predvsem: p o v e č a n e
vzrejne zmogljivosti v kooperaciji,
farme nesnic za k o n z u m n a jajca z
l e t n o zmogljivostjo
60,000.000
jajc, večje zmogljivosti v valilnici,
povečanje reprodukcijskega ma­
teriala, dopolnitev in posodablja­
nje
opreme
že v
obstoječih
k a p a c i t e t a h , p o v e č a n j e transport­
nih
sredstev,
povečanje
in
posodabljanje prodajne m r e ž e , ter
nazadnje nova upravna zgradba.
Vse n a š t e t o b o p o njihovi lastni
oceni m o ž n o izvršiti s p r i m e r n o
realizacijo o s t a n k a d o h o d k a in
a m o r t i z a c g e , seveda poleg
že
znane investicije, ki j e v t e k u , to j e
n o v a tovarna krmil s silosi in
d r u g o . Za vse n o v o n a č r t o v a n e
naložbe
bodo
morali
izbrati
n^manj
52
milijard
starih
dinarjev, od katerih r a č u n ^ o , d a
n o s t n e akcije. Seveda so p r e d
njimi šc m n o g e druge znane in
m a n j znane naloge, ki jih b o d o
m o r a h s k u p n o in složno rešiti.
Eden i z m e d takih trdih orehov jc
vključevanje v S O Z D S l o v e n s k o
p e r u h i i n a r s t v o , ki se še vedno
nahaja v p o r o d n i h krčili in je
doslej pov.sem uspela le v izdaji
glasila slovenskih
pemtiunarjev
Delavke pri embaliranju oči­
ščenih piščancev
P E R O , m e d tem, k o v ostalem,
zlasti v tistem, za k a r je bila
n a m e n j e n a , še ni uspela. Sicer pa
je p r e d , J ' e r u t n i n o ' o d p r t o tudi
nadaljno povezovanje s proizva­
jalci k o r u z e , prav t a k o p a n e b o d o
stah ob strani pri n a č r t o v a n j u
proizvodnega in
dohodkovnega
povezovanja agroživilske celote v
podravski regiji.
Predsednik centralnega delav­
skega sveta m e s o k o m l a n a t a , J ' e r u t n i n a " Ptuj, je v svojem govoru
ob
V.
tradicionalnem
dnevu
perutninarjev, iz katerega povze­
m a m o zgornje p o d a t k e , zaključil
takole:
„Ker n a a
perutninski
dnevi iz leta v l e t o bolj presegajo
okvire naše delovne organizacije
iMesokombinat Perutnina v Ptuju pogosto obiskujejo vodilni
politiki in gospodaistveniki. N a posnetku France Popit,
predsednik CK ZKS je lani obiskal Perutnino
b o d o sami ustvarili v e č , k o t
polovico sredstev, za ostalo pa
bodo
morali
najeti
kredite.
O g r o m n a sredstva pa načrtujejo
tudi za druge n a m e n e . T a k o b o d o
v tem srednjeročnem
obdobju
prispevah za splo.šne d r u ž b e n e
p o t r e b e 20 milijard, za družbeni
standard svojih delavcev pa 4
mihjarde. Ob tak.šni konsolidirani
rasti delovne organizacije pa b o d o
p o predvidevanjili v letu 1980 že
celotni d o h o d e k v višini nad 3 2 0
milijard starih dinarjev, ob tem pa
povečali število zaposlenih le za
36%.
Te številke nam kažejo, d a že
sedaj predstavljajo in združujejo v
m e s o k o m b i n a t u .J^erutnina' Ptuj
ogromen gospoclarski in umski
potencial, ki ima precejšen vpliv,
ne s a m o na življenje in d e l o ljudi v
ptujski občini, ampak tudi d a l e č
n a o k o h . D o b r o .se zavedajo, da je
človek naše največjo bogastvo,
z;ito b o d o v b o d o č e prav njemu
posvetili največ p o z o r n o s t i . V
zadnjih letih so vložih za vi^i
d r u ž b e n i standard svojili delavcev
veliko sredstev. Dogradili so lepo
število .stanovanj, povečali p o č i t ­
niške zmogljivosti izboljšali tople
malice za delavce m e d delovnim
č a s o m , m o r a l n o in m a t e r i a l n o
podpirali rekreacijske in športne
dejavnosti
ter
šc celo
vrsto
drugega, kar je p r i p o m o g l o k
boljšemu p o č u t j u njihovih delav­
cev in njihovfli družin.
Za dosežene izjemne rezultate je
delovna organizacija ,J^crutnina"
Ptuj
skupaj
s
25
njenih
najzaslužnejših delavcev tudi letos
prejela odlikovanja p r e d s e d n i k a
R e p u b l i k e , tovariša Tita, kar jih še
b o | vzpodbuja k marljivosti in
ustvarjalnosti.
T u d i v b o d o č e se b o d o u q ) e š n o
vključevah v p o t r e b n e solidar­
m e n i m o , da bi bilo primernejše v
bodoče
ta
naša
vsakoletna
prizadevanja,
že
tradicionalna
srečanja
razširiti
v
primerno
d r u ž a b n o prireditev širšega obse­
ga, kjer b o d o lahko n a v z o č i
delovni ljudje in občani iz arše
s k u p n o s t i . Morda bi bilo prav, če
bi n a m e s t o dosedanjih dnevov
perutninarjev odslej vsako leto
organizirali v ta n a m e n v Ptuju
KURJI B A L , ter t a k o vključih v
naš praznik tudi vse ostale od
blizu in d a l e č . T a k o bi postal naš
praznik tudi praznik vseh drugih.
Vsi
dosedanji
rezultati,
za
katere ste vsi, t a k o člani delovne
s k u p n o s d k o t k o o p e r a n t i , vložili
m n o g o truda in n a p o r o v , ro
najboljši p o r o k , d a b o m o tudi v
naslednje vse na,šc n a č r t o v a n e
nalogih uspešno izvrševali, utrjevah
dobre
in
tovariške
odnose,
prijateljstvo, bratstvo in e n o t n o s t
in vse to najbolj t r d n o povezali v
naši skupni , P e r u t n i n i ' Ptuj, v
kateri b o vsak našel tisto p o t , ki
ga b o \odila v s r e č n o , b o g a t o ,
varno in ustvarjalno življenje ter
eksistenco.
O b današnjem srečanju j e tudi
prav, da se p o n o v n o s p o m n i m o
naših
rojakov
na
avstrijskem
K o r o š k e m , k a t e r e p o d p i r a m o in
b o m o čvrsto stali na njihovi strani
v njihovem p r a v i č n e m boju. Na
današnjem
srečanju
ponovno
tukaj
zbrani
člani
delovne
skupnosti in k o o p e r a n t i Mesok o m b i n a t a .J^erutnina" Ptuj izra­
ž a m o svoj gnev zoper teptanje
osnovnih
človečanskih
pravic
avstrijske vlade d o naše manjšine
n a K o r o š k e m , k o t so ga že p r e d
dnevi izrazih n a a delavci na
p r o t e s t n i h zborovanjih p o n a a h
TOZD. D R A a K O R O S K I S L O V E N a , MI S M O IN
BOMO
V E D N O Z V A M I ! ' je zaključU
svoj izčrpni govor Drago C a t e r .
8. stran
Cirkulane
T E D N J K
»Vodstvo bo šlo na vse
ali nič"
K o n e c avgusta in v z a č e t k u
s e p t e m b r a j e v osnovnih organi­
zacijah ZSMS v Sloveniji bilo
č u t i t i p o s e b n o živahno dejavnost.
Vse osnovne organizacije so se že
celo poletje pripravljale na voUlne
konference, ki so bile v teh d n e h
izpeljane. Pripmvljalni o d b o r i niso
imeli lahkega dela, k o so sestavljali
k a n d i d a t n e liste za volitve novega
mandatnega obdobja; potrebno je
Stanko Zavec: „Probkme se
premaguje dosti lažje, č e so
cilji dovolj jasni."
bilo izbrati ljudi, ki b o d o vredni in
sposobni voditi mladinske organi­
zacije, saj bi skoraj l a h k o rekli, d a
organiziranost mladih v zadnjih
nekaj
letih
doživlja
pravo
renesanso.
Delovna zagnanost, ki se v e d n o
m o č n e j e pojavna v organizaciji, j e
s p o n t a n a in izhaja iz p o t r e b e p o
organiziranosti; s t e m j e dosežen
velik k o r a k naprej. Organizacija
naj bi ne bila neka u m e t n a , od
zunaj vsiljena oblika povezave,
t e m v e č resnična nujnost in kjer t e
nuje ni, je življerije organizacije
m l a č n o in prisiljeno, l a h k o bi rekU
d a životari in je sama sebi n a m e n .
Takšnih organizacij pa si ne
želimo in so v naši družbi o d v e č .
Z a t o j e toUko bolj zadovoljivo
spoznanje, d a se j e že ali p a se še
ustvarja p o t r e b a in iz nje raste
organiziranost.
Da mladi na tej p o t i naletijo na
n e m a l o ovir, ni n o b e n a novost
prav z a t o j e prav, d a k o n k r e t n o
p o s e d a m o p o d lupino ene takšnih
O O ZSMS.
V 0 0 ZSMS Cirkulane d o sedaj
ni vse p o t e k a l o t a k o k o t bi moralo
in t o j c že z n a n a stvar, a k a ž e , da
b o t e m u kmalu k o n e c .
VoUlna k o n f e r e n c a 4. septem­
bra 1 9 7 6 n a m j e za t o jasen
ddcaz.
Kljub
ne
premočni
udeležbi so bile volitve nekaj
novega, drugačnega od prejšnjih
sestavkov.
Živahna d e b a t a je
pcJcazala skoraj vse b o l e č e rane
organizacije in t o j e d o b e r v o d i č
novemu vodstvu.
Za predsednika je bil .soglasno
izvoljen S T A N K O Z A V E C , b r u c
V T Š v Mariboru. Že na konferenci
je z nekaj besedami j a s n o in
j e d r n a t o povedal svoja stališča d o
organiziranosti, ki so j i h navzoči
odobravajoče sprejeU. P o voUtvah
sva pokramljala
o
marsičem,
veliko je imel p o v e d a t i , a za vse ni
p r o s t o r a na papirju.
„Slišal si, da sem napovedal n o v
z a č e t d c . T a k o ne m o r e m o več
naprej! Ne b o m govoril, delali
b o m o in pika. Delali b o m o , ker
člani t o želijo, ne vsi, a mnogi
želijo." Postal jc resen in zbran in
vživel s e j e v svojo funkcijo.
„ N o č e m biti jaz organizacija, t o
ne bi imelo nobenega smisla; vsi
ali n o b e d e n ! Povem ti, n m o g o sem
že razmišljal o vsem, s k r b n o sem
priprav^al p r o g r a m in zadovoljen
sem, ker so me izvolili. Poskušali
b o m o vse a h nič, č e u s p e m o
bomo
lahko
zadovoljni,
če
ne . . . " Pomislil sem, da so takšni
k o t j c on, r e s n i č n o p o t r e b n i .
S t a n k o pa j e trezno in počasi
začel govoriti o planu z vso
zavzetostjo in zaskrbljenostjo.
„ V e č dela, več ;iktije! Akcija
združuje,
mlahavo vzdušje pa
odbija mladince. Mladi smo, radi
b o m o delali in ne b o nam težko.
Najprej bi hotel pridobiti vse ali
vsaj večino mladih v organizacijo.
ZSMS j e prostovoljna in naša 0 0
ima malo članov. Premalo se
p o s v c č a n r ) mladim že v 8 . razjcdu
OS in tistim, ki so OS šele
kcHičali. Tu j e p o t r e b n o prijeti, s
t e m j e p o t r e b n o delati. Ža te
b o m o k m a l u pripravih poseben
sestanek: p o t r e b n o j i m je vse lepo
objasniti, in u p a m , da se n e
m o t i m , spoznali b o d o pravo plat
z v o n a . " P r i z n a m mu, d a j e to
m o č a n a d u t , a pripoveduje vedno
bolj j a s n o in k o n k r e t n o .
„Do sedaj j e izgledalo, k a k o r da
v KS obstojata dve organizaciji
ZSMS: ena v OŠ in d r i ^ a za vse
ostale - vanjo p a so prihajali le
n e k o U k o „starejši".
Tistih na
p r e h o d u , torej srednješolcev v
prvih letnikih in tistih, ki ostajajo
doina, pa ni bilo nikjer. Sredina se
n a m j e izmikala. To j e d r o b o m o
pritegnili in navajali na d e l o . Ko
b o d o stari toliko k o t m i , b o d o
laliko
že
prekaljeni
delavci
mladinske organizacije, mi smo
bili in smo še z a č e t n i k i , ki iščejo
samega sebe."
Ko ga povprašam p o k o n k r e t n i h
akcijah, mi odgovori: ,,V KS se
dela m n o g o in povsod bi laliko
pomagah mladinci. Od kopiuija
jarkov
za
rasvetljavo
pa
do
moralnega osveščanja ljudi pri
glasovanju in referendumu je širok
interval dejavnosti."
„Popestriti d e l o v organizaciji
mi p o m e n i važno nalogo. Niso vse
le sestanki in ples e n k r a t na
mesec. P o t r e b n o j e pravo p e s t r o
življerge; vodstvo b o poskušalo
popularizirati vse od radio kluba
do športa."
V k o t i č e k dvorane OŠ Cirku­
lane j e zaplavala prijetna glasba, a
Stanko kot
da j e ni slišal.
„Program
mora
biti
dober,
argumentiran
in
ovrednotea
Želimo si več sodelovanja s K S ;
do
sedaj
so kazali
premalo
zanimanja za n a s . "
Vprašam ga o p r o b l e m i h , a se le
prijetno nasmehne. „ V s e zanimajo
p r o b l e m i ; te se premaguje d o s t i
lažje, če so cilji dovolj jasni. Kaj bi
ti govoril. N i m a m o dvoran; dobili
j o b o m o in j o m o r a m o d o b i t i od
gasilskega
društva.
T a ni le
njihova, naša j e in mi smo vsi o d
najmlajših
d o najstarejših. Nezainteresiranost j e p r o b l e m , k i
odbija, a pojavi se le zaradi slabe
organizacije. Ne m a r a m železne
r o k e , h o č e m prijateljsko sodelo­
vanje, h o č e m prijetno vzdušje in
življenje."
, , S p o m e n i k e N O B smo v K S
vzeU p o d svoje okrilje, ZB j e
p r e e m a l o skrbela zanje. Kaj vse se
da narediti j e t e ž k o reči. Poskrbeli
b o m o za k u l t u r n o in š p o r t n o
sodelovanje,
skupne
delovne
akcije, skupni izleti, izmenjava
izkušerj . . . MMisliš, da bi k a k š e n
večer poezije nc privabil?
C e mu nalašč h o č e m ugovarjati,
ima že pripravljene a r g u m e n t e ,
m o č n e in j as ne.
„ V o d s t v o b o šlo na vse ali n i č .
Upanje,
da b o m o
uspeli, j e
zasidrano v n a s , d r u g a č e nc bi
imelo smisla . . ."
Takšen j c S t a n k o Zavec, takšen
in
nič
drugačen:
zavzet
in
o d l o č e n , prijateljski in o d k r i t .
Verjamem mu, da ne bo ostal pri
besedah, saj pravi, da ne mara
vzvišenih govorov.
„ J a s n o je t r e b a povedati, d a te
razumejo in č e t e razumejo ti dajo
prav ali pa n e . " Kaj k m a l u
spoznam, da b o „ t a p r a v i " in da ni
bil z a m a n izvoljen. Potrebuje le še
d o b r o in razumevajoče č l a n s t v o .
Verjamem, d a b o uspel, a č e ne
bo, b o to njegov poraz, p o r a z
predsedstva 0 0 ZSMS Cirkulane;
poraz, ki b o ga sama sebi zadala
organizacija
F r a n c Milošič i
i r
— četrtek,
p r e d l e ^ !
16.
septembra
197b
b i ^ l c e >
PES VEČ VREDEN.
KAKOR DVE ČLOVEŠKI
ŽIVLJENJI
Člani lovske družine Desternik
so bili že v e č k r a t od krajanov
obveščeni, da pes, last Janeza
Kurbusa oz. njegovega zeta F r a n c a
Karo iz J a n e ž o v e c , lovi in kolje
divjad
v tamkajšnjem
predelu
lovišča naše lovske d r u ž i n e .
N o , hotel sem se p r e p r i č a t i , ah
niso to s a m o govorice. Šel sem v
soboto,
28.
avgusta
1976
k o n t r o l i r a t tisti revir. Ž e n a j e šla
iskat g o b e , jaz pa sem vzel
malokiilibrsko p u š k o in sva šla v
tiste predele gozda nad o p e k a r n o
v Janežovcih.
N e k a k o ob 15. uri res pritcle
„ta č r n i p e s " , k a k o r so ga krajani
opisali, nad o p e k a r n i š k o j a m o in
t a k o p o t r e b e n , d a si m o r a na tak
n a č m skrbeti za v lonec - dober
tek!
Povrnem se nazaj, k o sem s
strelom iz malokalibrske puške
pregnal psa, j e že prišel v g o z d , v
smeri dogajanja lastnik psa Franc
K a r o , g o t o v o z n a m e n o m , da
p o b e r e u m o r j e n o srnico in j o
odnese za p o t r e b e svoje kuhinje,
kaj bi ga» sicer privedlo d o kraja
dogajanja, č e ne sla p o divajačini?
K o sva se srečala že v g o z d u ,
sem ga ves razburjen vprašal, k a k o
dolgo še misli dovoliti njegovemu
p s u , da uničuje divjad v lovišču in
m e d tem j e pes pribežai k njemu,
jaz z o p e t dvignem malokalibersko
Odhodnica
ravnateljice Katice Brač/cove
Z b o r delavcev osnovne šole
F r a n c a Osojnika v Ptuju
30.
avgusta 1976 je bil namenjen
odhodnici
tovarišice
Katice
BRACKOVE,
prve
redne
ravnateljice naše šole p o njeni
ustanovitvi leta 1 9 5 8 .
Malo pred zadnjo vojno j e č a s ,
k o j e tov. Bračkova stopila v
prosvetne vrste. Usmerjala s e j e ob
naprednih
socialnih
povedih
n e k a t e r i h takratnih
pedagogov.
Nekdanji režim j e mislil, da j o j e
kaznoval, k o so j o namestili v
oddaljeno
in
zapuščeno
p r e k m u r s k o vas. T o d a pravemu
učitelju j e bil naš mali in izrabljeni
č l o v e k povsod e n a k o drag. Leta
1941
jo
je
deletela
usoda
pregnancev. Iz stiske s e j e porajala
revolucionarna vnema p o obliko­
vanju novega človeka. Ob k o n c u
l e t a 1944 n a j d e m o tovarišico med
vzgojitelji
naših,
v
Bolgarijo
rešenih o t r o k , v eni od z a č e t n i h
o b h k šolstva nove Jugoslavije.
P o osvoboditvi s e j e tovarišicaz
m l a d o s t n i m z a g o n o m lotUa vzgoj­
nega dela v d o m a č e m Ptuju. Na
gimnaziji se j e posvetila biološki
stroki. T a k r a t je bilo treba še
posebej d o k a z o v a t i z n a n s t v e n o
dejstvo
razvoja
in
materialne
zasnove narave in d r u ž b e . Poleg
dela v šoU se je uveljavljala k o t
aktivistka v m n o ž i č n i h organizaci­
j a h in pri utrjevanju organov ^
ljudske o b l a s t i Njeno d e l o se je '
usmerjalo v skrb za mladega i
č l o v e k a . Tovarišica jc bila v Ptuju *
med
pobud iniki in
vodilnimi
delavkami
društva
prijateljev
m l a d i n e . Delala pa j e tudi k o t
članica
komiteja,
predsednica
sveta za šolstvo in poslanka
republiške s k u p š č i n e . Povsod j e
zagovarjala e n a k o d r u ž b e n o obrav­
navo vzgoje.
Ravnateljica naše šole j e postala
v p o m e m b n e m č a s u . Pred solo j c
stal
nelahek,
a idealen
cilj
sociahsličnega samoupravnega or­
ganiziranja sproščanja sil, ustvar­
v ustavi SR Slovenije je z a p i s a n o : Vzgoja in
izobraževanje, k u l t u r a in znanost postajajo del
vsakodnevnega življerga ljudi, s č i m e r se presega
stanje, v k a t e r e m
so t a p o d r o č j a
privilegij
maloštevilnih in ne splošna človekova p o t r e b a .
Znanstvena resnica ter ustvarjanje
in uživanje
pridobitev
kulture,
izobrazbe
in
doživjanje
umetniških vrednot so bistveni sestavni del pravice
človeka d o samostojnega dela. S t e m k r a t k i m
u v o d o m bi se lotil vprašanja o samoupravljanju na
srednjih šolah.
Skoraj na vsakem k o r a k u že govorimo o
samouprav^anju iri^ socialistični preobrazbi našega
življenja in dela. Človek postaja nosilec oblasti in
upravljanja vseh zadev s področja d r u ž b e n i h in
gospodarskih dejavnosti. Človek, delovni človek se
s a m o u p r a v n o organizira in t a k o svoje s k u p n e
interese prek skupnosti in drugih samoupravnih teles
obravnava, predlaga in uresničuje.
Samouprav^anje uresničujemo e n a k o p r a v n o in v
vzajemni o d g o v o r n o s t i , ki pravzaprav d a n e s še ni
t o č n o opredeljena in tudi še nima pravega mesta v
naši d r u ž b i . Vsekakor pa odgovornost spada m e d
resna vprašar^a d r u ž b e n e ureditve. Ce nada^ujem o
samoupravljanju, j e p o t r e b n o ponoviti še nekaj misli,
ki jih je zapisala ustava. S a m o u p r a v ^ a n j e je torej
pravica o o d l o č a n j u , izjavljanju, voljcnju, nadziranju
in obveščanju. Gre torej za vsesplošno m e d s e b o j n o
s a m o u p r a v n o sodelovanje m e d ljudmi, ki delajo, ki
se učijo ali pa uživajo sadove minulega dela.
Mislim, d a je prav sedaj pravi t r e n u t e k , sedaj k o
se je pričel p o u k in so sile še sveže, da spregovorim o
samoupravljanju na srednjih šolah. Na prste bi lahko
p r e š t d k o l i k o srednjih šol je v mariborski regiji ah pa
v ptujski o b č i n i imelo samouprav^anje, o z i r o m a
koliko se j e ^ l o h srednješolstvo približalo kleji
janja o d n o s o v , v k a t e r i h b i naj
vsak prosvetni delavec našel svoj
d r u ž b e n i položaj ter e n a k o in v
polni meri uresničeval sebe in
svojo s k u p n o s t . Za vse p o m e m b n e
naloge smo našh v tovarišici pravo
o s e b n o s t . Ko s m o sebi u s t r e z n o
snovali
samoupravne
akte, je
glavno b r e m e p r i p a d l o ravnateljici.
Na m a h sc | e p o k a z a l o , k a k o so
poleg pedagoške razgledanosti za
samostojno uveljavljanje še prav
posebej
potrebne
gospodarske,
finančne,
pravne
in
druge
organizacijske s p o s o b n o s t i pa t u d i
psihološke
in
človeške,
če
p o m i s l i m o na težave pri d o l o č a n j u
merU za d o h o d e k , k o j e tovarišica
v e d n o znova pretehtavala položaj
posameznika
v
vsej
njegovi
individualni občutljivosti, saj j e
hotela v človeški skrbi zagotoviti
sodelavcem čimbolj enake m o ž ­
n o s t i uveljavljanja k o t m o r a h i o
osnovo za zamišljeno delitev p o
delu.
Ob vseh vprašanjili jc poskrbela
za najširše usklajevanje stališč z
organi na šoli. Kljub d r u ž b e n i m
smernicam o p o m e n u šolstva sc še
v e d n o ni bilo l a h k o uveljavljati
p r o t i poenostavljenim pogledom o
ločevanju gospodarstva od n e g o ­
spodarstva. O b n e n e h n e m p o m a n j ­
kanju učilnic tovarišici g o t o v o ru
bilo l a h k o n e n e h n o p r e p r i č e v a t i
financcrje o gradnji šolske >;tavbe,
ki smo j o dobili leta 1 9 6 4 .
Na p o d r o č j u osnovne dejavnosti
je tovarišica z v e d n o novimi
zamislimi
uresničevala
samo­
upravno
načelo
v vzgoji,
v
organizacijah in skupnostih u č e n ­
cev, ki so zlasti s a m o s t o j n o
delovah v izvenrazrednih dejav­
nostih.
Zavzemala
sc j c
za
celovito, p r a v i č n o obravnavanje
o t r o k a iz njegovega bio-socialnega
in psihološkega ozadja. Poglablj^a
le zavest s k u p n o s t i , skrbela za
ihferencirane m e t o d e in s p r o š č e n o
motivacijo, da bi v polni meri
.iktivirala mladega č l o v e k a .
Navedh bi še l a h k o vrsto drugih
uspešnih p o b u d . Šolo j e odpirala
okolju. Prlliajalo j e d o raznolike
izmenjave. Navezah
smo
tudi
bratske stike s hrvatsko šolo iz
Babinca. Tovarišica si jc prizade­
vala za n a č r t n o delo s starši ob
sodelovanju z njihovim svetom ter
začela razvijati svctov:ilno službo.
Sodelavce Je spodbujala k študiju
in je zaslužna pri t e m , da s m o iz
lastnega kolektiva d o b i h šolskega
pedagoga. Ce so nastajale težave
pri učiteljih ah učencih j c v e d n o
znala z b u d i t i vedrino in življenjski
optimizem.
Še več bi l a h k o napisali, vendar
pa bi tovarišica dejala, d a jc le
č l o v e k , delavka. Za svoje delo j e
prejela d r u ž b e n a priznanja, tako
red dela, red zaslug za n a r o d , zlato
z n a č k o Zveze društev prijateljev
mladine
in
plaketo
krajevne
s k u p n o s t i Ptuj. Razvoj Osojnikove
šole b o ostal nujno povezan z
i m e n o m n;išc tovarišice. Za vse
požrtvovalno d e l o , ki jc pripeljalo
do
ugleda
šole, ji
izrekamo
najiskrcnejšo zahvalo.
KOLEKTIV
Varujmo naravo in divjad, brez katere bi bila narava mrtva.
Foto: R
se pred m a n o ustavi v razdalji
50 m . Nisem nanj streljal, ker sem
le mislil, da m o r d a ta pes ni tisti
k r v o l o č n e ž , k a k o r se o njem
govori, toda zelo sem se zmotil v
svoji lovski h u m a n o s t i ! Pes se j e
od opckarniške j a m e obrnil v gozd
in čez kakšnih 15 m i n u t sem že
shšal lajež in n a t o že tudi bolestni
krik srnjega m l a d i č a , ki ga j c pes
ulovil in začel s klanjem. Pritekel
sem n a kraj dogajanja
in z
malokalibrsko p u š k o streljal na
psa, vendar j e bil z a d e t e k slab v
grmovje, kjer j e pes ujel u b o g o
živalco, zdi se mi, da sem ga le
malo opraskal. Srnji mladič j e bil
v zadnjem delu raztrgan, zgubljen
za naravo in tudi za lovsko
družino.
Da j e omenjeni pes res takšen
ropar,
potrjuje
izjava
enega
krajana
iz J a n e ž o v c c v , da j e
n e k a k o 1 5 . avgusta letos prav ta
pes prinesel mrtvega zajca d o ceste
IV. reda, Janežovci - Selce in tam
j e lastnik psa dal v t r a k t o r , za
d o m a č e p o t r e b e . N o , če je ta
k m e t res tako p o t r e b e n , da si
mora na tiik n a č i n skrbeti za v
lonec - d o b e r tek!
Povrnem se nazaj, k o sem s
strelom iz malokalibrske puške
pregnal psa, j c že prišel v g o z d , v
smeri dogajanja lastnik psa Franc
Karo. gotovo z namenom, da
pobere u m o r j e n o srnico in j o
odnese za potrebe svoje k u h i n j e ,
kaj bi ha sicer tki p o b e r e u m o r j e n o
srnico in j o odnese za p o t r e b e
svoje kuhinje, kaj bi ga sicer
privedlo kraja d o ajanja, č e ne sla
p o divjačini? d o ceste IV. reda,
Jimežovci - Selce in t:im j c lastnik
psa dal v t r a k t o r , za d o m a č e
p o t r e b e . N o , č e j c ta k m e t res
Odprimo vrata ,. .
samoupravljanju
samoupravljanja. E n samoupravni d a n v celem
šolskem l e t u j e na šoU še zdaleč p r e m a l o . Sploh pa j e
vprašarge, če j e t o samoupravljanje, č e sc v e n e m
dnevu zamenjajo funkcije ravnatelja, predavateljev,
tajnice, hišnika in drugih dejavnikov na šoli in t e
prevzamejo dijaki. Princip in proces dela o s t a n e t a
ista. Zamenjajo se samo ljudje in njihove funkcije, ki
gredo iz enega lirbta na povsem drugi izkušen ali pa
neizkušen lirbet. Torej se zamenjajo samo ljudje,
funkcija t e h ljudi p a o s t a n e nespremenjena. T o še ni
samoupravljanje.
Kakšni samoupravni organi pravzaprav delujejo
na šolah? Vsi vemo za razredno s k u p n o s t , za
razredne k a i f e r e n c e , za aktiv mladih in m o r d a
delovanje nekaterih k r o ž k o v in raznih komisij za
pripravo proslav in pogrebov. To je p r e m a l o ,
pravzaprav takšni organi nimajo skoraj n o b e n e zveze
s samoupravljanjem na srednjih šolah. Za o z n a k o
naštetih organov se naj kaže
samoupravljanje,
demokracija in samoupravna organiziranost? I ^ e p a ,
še zdaleč nc! T o so samo navidezne o z n a k e in
imena, ki pa ne uresničujejo zamisel samouprav­
ljanja. Za temi organi ni prave d e m o k r a c i j e .
ideološke usmerjenosti in marksistične misli.
Ko u v e d e m o samouiiravljanje ne s m e m o v prvi
vrsti mishti samo n;isc in na svoje ruijblige ter t a k o
sebi in bližjim rezati najlepši k o s kruha. S
s a m o k r i t i č n i m o d n o s o m in z o b č u t k o m odgovor­
nosti d o drugih, d o , d r u ž b e in sveta b o m o urcsničih
vse,
kar
je
zapisano
o
samoupravljanju. ~
Samoupravljanje
ni
izkoriščanje
položaja
in
enostaven prenos funkcij z enega na drugi lirbct,
t e m v e č jc t o idej n o p o h tiče n in družbeni o d n o s med
ljudmi in svetom.
V Ptuju imamo 3 srednje šole in 4 poklicne šole.
Na teh srednjih in poklicnih šolah jc u v a l e n predmet
Samoupravljanje
s temelji marksizma. Ze sam
predmet
nudi
toliko
idej
o
uresničevanju
samoupravljanja na šolah. P o u k samouprav^anja s
temelji marksizma zelo p r i p o m o r e k oblikovanju
dijakovega razumevanja do znanstvenega pojmovanja
o ljudeh in svetu, k usposabljanju za vključevanje v
s a m o u p r a v n o dejavnost na vseh p o d r o č j i h življenja
in dela. Prvi z a m e t k i samouprav^anja so torej
narejeni žc z u v e d b o tega predmeta. P r a k t i č n a
izvajanja pa b o d o dala tudi prve in prave rezultate.
p u š k o in v naghci u s t r e l i m , vendar
j e Karo psa prepodiL d a j e bil
p o g o d e k v psa n e m o g o č . Rekel
sem m u , da b o m o psa d o m a
ustrelili, pa j e zagrozil, da b o tisti
tudi padel, kateri b o ustrelil
njegovega psa. Rekel sem m u , da
bosta prišla dva in on z o p e t m e n i ,
da b o s t a padla, torej j e za njega
njegov roparski pes več vreden,
k a k o r dvoje človeških življenj!
P r i z n a m , da divjad naredi tu in
tam k a k š n o š k o d o na raznih
kmetijskih k u l t u r a h , vendar ne
smemo d o v o h t i , da bi divjad
zaradi takšnih lačnežev morala
tako t r p e č e poginiti, saj j e vendar
vsa divjad splošna ljudska lastnina
in j e del narave same. Kakšna bo
narava brez j e r e b i c e , fazana, zajca
in celo srne, ki j e dika naših
gozdov,
če
bomo
dopuščali
t a k š n o mrharjenje
p o lovišču,
sicer a u p a m , d a b o ta pes prišel
prej k o slej na lovsko , / n i n o " !
Na splošno se tudi dogaja, da
razni
krajani
pobirajo
srnje
mladiče p o gozdovih m poljih.
Tako p o b r a n i mladič navadno
žalostno k o n č a , ah sam pogine
zaradi
manjkajočega
srninega
mleka in ostale h r a n e , ki j o nudi
narava, ah pa ga p o k o n č a kakšen
kičnež za v l o n e c . Zaradi tega
opozarjam, da b o m o vsaki takšen
primer preganjaU s o d n o in naj še
p o v e m , da b o moral p l a č a t i krivec
.3.000.—
din
za
izgubljenega
srnjega m l a d i č a . Prav t a k o bo
moral F r a n c Karo plačati enako
c e n o za tistega srnjega m l a d i č a in
600.din
za
ugotovljeno
p o k o n č a n e g a zajca, če ne bo
m o r d a m e d preiskavo ugotovljeno
še kaj v e č !
Konratl Vela
kaj si dijak p o d samoupravljanjem v srednji šoh
predstavlja. V mishh i m a m s k u p n e pogovore o
p r e d i n c t n i k i h , o h t e r a t u r i za te p r e d m e t e , u č e n č e v o
neposredno
sodelovanje pri p o u k u z lastnim
naštudiranim predavanjem, vpogled v d e l o šole in
tajništva, seznanjen naj b o o finančnih težavah
oziroma uspehih šole, o vpisu v šolo, naj ve za lastno
karakteristiko in t a k o dalje. V mi.slih i m a m tudi
sodelovanje u č i t c l j - d i j a k , ali p r o f e s o r - d i j a k , kjer
seveda oster in o č i t a j o č profeosorjev pogled in
gj-ožnja nimajo prostora. R a z r e d n a skupnost naj b o
tisti najvišji org-an samoupravljanja in t a naj rešuje
vse dijakove p r o b l e m e . Morda j e p o t r e b n o formirati
izvršilni org-an razredne s k u p n o s t i , ki b o o b
prisotnosti dij;ikov in učiteljev aH u č i t e l j a - r a z r e d ­
nika reševal vse probleme in težave.
Opravili smo s strah vzbujajočim
prsto.m,
u k o r o m in drugimi discipUnskimi kiiznimi. Da b o res
t;iko, j c p o t r e b n o dijaka usmeriti, izobraževati,
osvcščati in mu pri obravnavanju sebe in sveta nuditi
m o r a l n o o p o r o in seveda u s t r e z n o l i t e r a t u r o . Le s
socialistično zavestjo b o m o dosegh n a m e n in z vsem
naštetim napravQi reformo vzjgojno in izobraževal­
nega procesa v osnovni
in srednji
šoh. S
poznavanjem sebe in sveta ter s prisotnostjo
odgovornosti b o n « dosegli t i s t o , kar želimo, t o je
samoupravljanje. In zdi se mi, d a je t a k š n a ideja
blizu, da že trka na naša vrata. O d p r i m o ji vrata in
d o k a ž i m o j i , da j e p o t r e b n a , pozitivna in vzgojna.
Izobraževanje j e p o t r e b n o reformirati, tx)sledica
tega j e s{Teminjanjc in razvoj novih d r u ž b e n i h
oilnosov. Ves ta vzgojni in izobraževalni proces
moraino osvcthti z lučjo samoupravljanja in že
inli.demu č l o v e k u povedati kaj j e samoupravljanje in
kaj p r i č a k u j e m o od njega, ko b o s a m o u p r a v ^ a l c c
Dajmu mu t o priložnost žc v srednji šoli!
^ kodrič
SOS ZA MUZEJSKO UMETNIŠKO ZBIRKO
Vsakdo, ki je v minulih dneh zaI načrtno ali pa zgolj slučajno v
rajske s o b a n e , kjer Pokrajinski
twze] v Ptuju hrani svojo kultur^ zgodovinsko z b i r k o , to se pravi
" ptujski m u z e j , mu je pogled
Lhote obstal na praznih stenah, s
uterih so izginili fantje in možje,
kjekdo je h u d o m u š n o pripomnil,
so jih odpeljali v lepotni salon,
l^^f je čas d a n e s pač tak, d a moški
„g dajo nič m a n j na lepotičenje
Kot ženske.
Sicer pa šalo na stran, ker j e tei^a današnjega zapisa precej resna.
V zadnjih nekaj letih v Pokrajin­
skem muzeju v P t u j u niso veliko
storili za zaščito umetniških slik, ki
predstavljajo
neprecenljivo
bogastvo, nekatere med njimi so že
sedaj p o t r e b n e hitrega posredova­
nja konzervatorjev in restavratorjev, ker so d o b e s e d n o raztrgane ali
poškodovane
od
različnih
atmosferskih vplivov in iz drugih
vzrokov.
Ptujski muzejski delavci so sicer
pristopili k akciji, da bi rešili tisto,
kar se še rešiti da in so poklicali
sodelavke muzeja
sodobnih
umetnosti iz Beograda — svetnika
za
restavratorstvo,
profesorico
Z a g o r k o Cerovič in njeno sodelav­
ko Olgo T i r a n , ki sta v treh tednih
rešili o k r o g 50 k v. m površin
umetniških slik iz 16,in 18. stolet­
ja.
V teh dneh sta
storili
najnujnejše
predvsem
na
konzervaciji slik in skulpur, ki so
izredno velike umetniške
in
materijalne
vrednosti.
Njune
zaščitne intervencije so p o t r e b n e
predvsem gotski skulpturi.
Ravnateljica
Pokrajinskega
muzeja v P t u j u , dr. Štefka Cobljeva nam je med drugim povedala,
da zaenkrat ni realno razmišljati o
tem da bi imeli v te namene svoje­
ga delavca, res p a je, d a b o d o
celotna
restavratorska
in
konzervatorska
dela
terjala
nekajletna prizadevanja. Pomagali
Bazstava slikarske kolonije
Včeraj p o p o l d n e , o b 17. uri so v
^jzstavnem p a v i l j o n u
Dušana
Kvedra, v p a r k u ob Dravi v Ptuju,
slovesno odprli r a z s t a v o VIL
slikarske kolonije , , P o e t o v i o —
Ptuj". Razstavo je postavila dr.
jtefka C o b l j e v a ,
ravnateljica
pokrajinskega muzeja v Ptuju.
Razstava b o o d p r t a d o vključno
25. septembra.
Na B o r l u so se t u d i lani
jjptembra zbrali slikarji iz raznih
Ijrajev naše ožje in širše domovine,
peset dni so slikali motive iz Ha­
loz, Ptujskega polja. Slovenskih
goric in s a m e g a m e s t a P t u j .
Ustvarili so b o g a t o zbirko likovnih
stvaritev, ki prikazujejo našo zem­
ljo in n j e n e l j u d i . Del t e g a
umetniškega o p u s a so pripravili za
razstavo, ki j o j e o m o g o č i l a
kulturna skupnost občine Ptuj s
tem, da je lansko leto s finančno
dotacijo omogočila organizacijo že
tradicionalne slikarske kolonije.
ff
si b o d o z zunanjimi sodelavci, ki
bodo začeli sistematično urejevati
najbolj pereče p r o b l e m e , saj je
ostalo še o k r o g 300 kv. m slikanih
površin, poleg tega pa še slikane
tapete, ki jih b o p o t r e b n o vzetijjz
zidu in jih , , o b d e l o v a t i " najmanj
tri leta.
Lepotni in zdravniški posegi v
bogato
umetniško
zbirko v
Pokrajinskem muzeju v P t u j u , so
še ena od zahtevnih nalog, ki se jih
b o m o morali resneje lotevati, saj
navsezadnje to ni s a m o problem
muzejskih delavcev, temveč velika
odgovornost
vseh
občinskih
dejavnikov, d a svojo preteklost
o h r a n i m o z a n a m c e m v vseh njeni
lepoti in mogočnosti, na p a le Se v
d o k u m e n t i h , da smo vse to nekoč
imeli, nismo pa storili ničesar za
ohranitev.
šm
Cirkovčani jutri na gostovanje v tujino
Jutri zvečer odhaja folklorna skupina „Vinko Ko rž e" iz Cirkovcna
turnejo po ZR Nemčiji, kjer b o ostala d o ponedeljka. Skupina se je
odzvala vabilu naših zdomcev, ki so organizirani v društvo lomila Zdovca
v Muenchnu in VVitsburgu. Prireditev, ki je organizirana je širšega
pomena, kajti na Srečanju se b o d o srečali se predstavniki iz Turčije,
Italije in zdomci iz na.ših socialističnih republik.
Skupino, ki j o sestavlja 20 plesalcev in 5 gla.sbenikov, b o d o
spremljali
še predstavniki kulturne skupnosti Ptuj in nekateri
predstavniki iz KS Cirkovce. .Seveda se je prijaznemu vabilu odzval tudi
naš zavod in novinar, ki b o spremljal skupmo, b o že v prihodnji številki
poročal o zanimivostih srečanja zdomcev v ZR Nemčiji.
zk
Slikarji amaterji v Rogoznici
Dr. Štefka Cobey govori na začet­
ku IV. ptujskih kulturnih srečanj,
7. a v g u s t a 1976, o b o t v o r i t v i
vinarske zbirke.
Foto: R
PTUJSKI BORCI
V ŠPANSKI
DRŽAVLJANSKI
VOJNI, KI JE
IZBRUHNILA
PRED 40. LETI
Dušan Rautar, ki je prispel v Španijo, star 20 let,
potem, ko je samovoljno zapustil ptujsko gimnazijo,
ni Ptujčan, saj je v Ptuju živel le dobre tri mesece.
Vendar pa s m o ga vnesli med ptujske španske
prostovoljce, ker je bil Mendašev prijatelj in g a j e on
rele verjetno prijavil med ptujske prostovoljce
za
Španijo. Da se je v Pluju prijavil za Španijo Mendaš,
je povedal komunist Mirko Centrih, ki pa ni vedel,
da je bil Mendaš dijak. Mislil je, da je tekstilni dela­
vec, zato s m o več let pisali o Mendašu, kot tekstilnem
delavcu.
Polde Mendaš se je rodil leta 1916 v Ljubljani v
družini prometnika pri železnici. Na ptujsko gimnazi­
jo je presedlal iz kočevske 2. marca 1936. Obiskoval
je 7. razred gimnazije in se je izkazal za nadarjenega
dijaka, kar pričajo prav dobre in odlične ocene v
ptujskem gimnazijskem katalogu. Sedmi razred je
zaključil in prevzel 28. junija 1936 šolsko spričevalo.
Naslednje šolsko leto 1936/37 se ni več vpisal na
ptujsko gimnazijo in sošolci so zvedeli, da je odšel v
Španijo. V dokumentih je navedeno, da je tja prispel
junija 1937. Njegova bojna pot v Španiji nam ni znaI "a, čeprav je živel po vojni v Beogradu in je pred ne' N leti umrl. Morda imajo njegove izjave pri zvezi
bivših španskih borcev. Če nam bodo na naša
poizvedovanja odgovorili, bomo naknadno javili o
njegovem življenju v Španiji kaj več. Znano pa je, da
se Mendaš ni udeležil jugoslovanskega osvobodilneSa boja, ampak je ostal v Nemčiji, ko se je tja zatekel
leta 1941 iz francoskega ujetniškega taborišča. Če je
''"a vzrok zato velika t e l e s n a i z č r p a n o s t p o
taboriščih, kjer so interbrigadisti preživeli dve dobri
'*ti, ne vemo.
Dušan Kveder, rojen 1915 v Šentjurju pri Celju
J*, kakor že vemo, preživel v Ptuju dijaška in otroška
'^ta. Zaradi delovanja v komunističnem gibanju se je
*plembra 1936 zatekel v Pariz, od tam pa 4. avgusta
'^37 v Španijo. Najprej je tam obiskoval dva in pol
[tieseca vojaški oficirski tečaj, nato pa ga vidimo na
•"incu oktobra 1937 v štabu bataljona (Jeorgij DimitTu je ostal do februarja 1938, ko se je bataljon
^drževal na položajih ob Teruciu, ki so ga zavzeli
•^Publikanci 22. decembra. Fašisti so tu pričeli novo
•ofenzivo 2. februarja 1938 in divjala je dvajset dni v
"""azu in snegu. Republikance je slrla vojaška pre""oč sovražnika, ki je mesto TerucI zavzel.
t)d tu je odšel Kveder s 15. brigado in bataljonom
'itiitrov v kraj Tamarile na počitek, nato pa v
'^hodno Španijo v kraj Chillon, kjer so ustanovili
f • brigado. Dušan pa je bil dodeljen tedaj v
j:^nkarjevo četo, ki je bila sestavni del bataljona
l^tiilrov. V zadnjih dneh marca vidimo Kvedra na
•'"nti jugovzhodno od Teruela, kjer je divjala
i^Jhujša bitka v državljanski vojni. Pri mestu
^orella jc bil ranjen 3. aprila 1938 v nogo. Rana je
tako huda, da so ga določili za evakuacijo v
^ancijo. Čez nekaj tednov pa je izprosil, da so ga v
/Paniji zadržali. Najprej s o ga poslali v Barcelono,
^Jer je hjl od aprila 1938 sedež mednarodnih brigad.
, * sedežu so ga dodelili na francoski cenzurni oddeV^- Ker je moledoval, naj ga pošljejo na fronto, so
ij, Verjetno julija poslali v rezervni center pri Tarago' odkoder je kaj kmalu i dvema tovarišema pobegj ."a fronto k Fhru v bataljon Divizionario. Pra> leso republikanci pripravljali novo ofenzivo, da bi
""ažnika vrgli iz položajev ob reki Kbro in postavili
(Ui!' '^''^"''"JPnPSa ozemlja med severnim in južnim
j ^•fl republikanske Španije. Premoč sovražnika pa
Na o b m o č j u krajevne skupnosti
živi precej o b č a n o v , ki svoj prosti
čas izpopolnjujejo
z likovnim
ustvarjanjem. Med njimi je nekaj
talentov, ki bi se kot amaterji lahko
je bila tako velika, da so po prvih uspehih julija 1938
v bojih do 15. septembra morali izročiti sovražnikom
spet zavzete položaje. V teh bojih je bil Kveder kot
komandir čete Ivana Cankarja ranjen v noči na 10.
september 1938. Znova je bila prizadeta noga. Moral
je v bolnišnico. Vsi drugi mednarodni borci pa so
morali proti koncu septembra, kakor že vemo, iz
bojišča.
Kveder je spet prijel za orožje 26. januarja 1939
pri obrambi Katalonije. Takrat so ga imenovali s či­
nom kapetana za operativnega častnika v štabu 45.
divizije. Ko je sovražnik zavzel do 9. februarja vso
Katalonijo, je čakal Kveder s španskimi borci ob
francoski meji v Pirenejih na prehod v Francijo. Tja
je odkorakal z jugoslovanskimi borci 11. ali 12.
februarja kakor že vemo, iz bojišča.
Kveder je spet prijel za orožje 26. januarja 1939
pri obrambi Katalonije. Takrat so ga imenovali s
činom kapetana za operativnega častnika v štabu 45.
divizije. Ko je sovražnik zavzel do 9. februarja vso
Katalonijo, je čakal Kveder s španskimi borci ob
francoski meji v Pirenejih na prehod v Francijo. Tja
je odkorakal z jugoslovanskimi borci I I . ali 12.
februarja 1939.
Franc Dolenc je prišel v Španijo zadnji od teh, ki
smo o njih slišali, kakšna je bila njihova bojna pot v
Španiji. Dolenc je bil rojen v Ptuju leta 1913. Bil je
sin delavca, skladiščnika v žveplarni Haralda Scwaba
v Pluju. Šolo je obiskoval v Ptuju in s e j e nato izučil
za mizarja. Svojega poklica pa potem ni opravljal,
ampak se je zaposlil v trgovini, ki jo je odprl na
Ormoški cesti Franc Vnuk. To je bilo okrog leta
1935. V avtogaraži žveplarne pa si je uredil majhno
delavnico za mizarstvo, kjer je delal po opravljenih
delovnih urah v trgovini. V svoji delavnici se je sesta­
jal z nekaterimi ptujskimi komunisti.
V Španijo je prispel 9. septembra 1937. Tudi zanj
ne vemo, kako je tekla njegova bojna pot. V knjižnih
virih o španskih borcih iz Jugoslavije zvemo le, d a j e
bil hudo ranjen pri Morelli aprila 1938, kar je
povrzočilo njegovo smrt.
Dolenc je bil precej visoke postave, temnih las in
oči in prikupnega vedenja. Njegova fotografija je po
zaslugi njegovega prijatelja mesarja l o v . Tkalca —
ohranjena.
Franc Lazar je španski borec, ki je odšel v Špani­
jo iz Ptuja. Kdaj je v Španijo prispel pa ne vemo,
kajti na seznamu španskih borcev ni tega podatka.
Zato ga uvrščamo tudi v tem članku na konec
pripovedi o ptujskih prostovoljcih v Španiji.
Lazar se je rodil leta 1906 v Ptuju. Njegov oče je
bil delavec. Franc je imel štiri brale oz. sestre. Po
zadnjem otroku je njegova mati umrla, ko je bil
Franc star štiri leta. Oče s e j e znova poročil. Otroci iz
prvega zakona pa so kmalu dom zapustili. Najstarejši
Frančev brat je odšel v Zg. Štajersko, kjer se je
ponemčil in se je pojavil med okupacijo kot hitlerjevcc na Sp. Štajerskem. Franc pa jc živel po materini
smrti pri Jakobu Beli v (iajah pri Desterniku v
Slovenskih goricah. Ko je odslužil vojaški rok je dr.
Potrč našel službo v ptujski bolnišnici. l o d a kmalu
je odšel v Maribor, kjer je delal v tekstilni tovarni in
se odlikoval v delavskem gibanju, l e t a 1936 je
sodeloval v velikem štrajku tekstilnih delavcev. Sc
vedno povezan z dr. Potrčem, se je odl«)čil za pot v
Španijo.
Za njegovo življenje v Španiji zvemo le iz spomi­
nov dr. Aleša Beblerja, ki piše, da se je srečal z ne­
kim Plujčanom, ko so republikanci zavzeli avgusta
1937 mestece Kinto v Aragonu. Beblerja je zadel v
neki stavbi strel v koleno. Oslal je sam v prostoru.
Kmalu pa je vstopil Ptujčan in mu takoj pomagal.
Pohitel je namreč po nosila. Bebler navaja, da je
Slovenec iz Ptuja padel čez nekaj dni v bojih pri kra­
ju Belhite. Ker je padel Dolenc leta 1938, je bil žrtev
b()jev pri Belhite leta 1937 lahko le Ptujčan Franc
Lazar.
Lazar je bil črnolas. črnih (»či in visok 164 cm.
Njegove slike ni v mu/eju. Prosimo, da jo izroči
našemu uredništvu kdo (»d njegovih znancev, če jo
ima, pa tudi.
če je slika skupinska. Slika bi bila
objavljena v albumu slovenskih španskih borcev,
padlih v Španiji.
Želimo si ludi pisem španskih borcev, če jih kdo
hrani, da bi tudi z njimi izpop«)lnili zgodovino ljudi
in bojev proti temnim silam fašizma.
(Konec)
uspešno uveljavljali tudi v širšem
prostoru.
V okviru krajevnega praznika so
v d o m u Slovenskogoriške čete pri­
pravili razstavo svojih del, ki s o j o
odprli 12. s e p t e m b r a , o d p r t a pa b o
do vključno nedelje, 19. septem­
bra. Razstavljajo: B r a n k o in S a m o
Gorjup, Izidor Gnilšek, Vilma Kac,
Franc Simonič, M a k s Menoni in
Lea Segula.
Glede na to, da je na območju
krajevne skupnosti še več slikarjev
amaterjev, razmišljajo o tem, da bi
v okviru prosvetnega društva Aloj­
za A r n u š a ustanovili tudi likovno
sekcijo.
FB
Delo slikarske
kolonije na Borlu
Minuli četrtek so se na Borlu
zbrali že osmič po vrsti umetnikislikarji iz Slovenije in Hrvaške.
Upravni o d b o r slikarske kolonije
, , P O E T O V I O " jih je letos povabil
sedemnajst, žal pa se nekateri zara­
di zadržanosti vabilu niso mogli cxlzvati. Trinajst slikarjev v teh dneh
že ustvarja na o b m o č j u slikovitih
Haloz in Slovenskih goric: iz Mari­
bora: J a n e z Vidic, Slavko Kores,
Tošo Primožič, Lajči P a n d u r , O t o
Polak in Z l a t k o Zei, iz Zagreba:
Viktor G o r i č a n , Z l a t k o Kauzlarič,
iz Ljubljane: Leon K o p o r c , iz Slo­
venj G r a d c a ; Karel P e č k o in Jože
Tisnikar, iz Kopra: Slavko Batista,
Janez Molk in iz Ptuja: Albin Lu­
garič. D u h o v n i vodja letošnje sli­
karske kolonije p a j e J a n e z Vidic.
Na četrtkovi otvoritvi slovesnosti
na Borlu, je direktor mariborskega
muzeja in član upravnega o d b o r a
kolonije Sergej Vrišer, umetnike
pozdravil v imenu upravnega o d b o ­
ra in jim zaželel tudi v letošnjem le­
tu uspešno delo v tej kulturni akci­
ji, ki ni s a m o koristna za P t u j , tem­
več tudi za širšo Slovensko kultur­
no dejavnost.
Boriski likovni kolektiv j e p o ­
zdravil tudi B r a n k o G o r j u p , pred­
sednik skupščine občine Ptuj in jim
zaželel, d a bi s svojim plemenitim
delom p o n o v n o ustvarili nekaj en­
kratnih likovnih del, na katerih bo­
do poleg naših idiličnih krajev tudi
naši dobri ljudje. ,,Borlska slikar­
ska kolonija Petovio, se vse bolj
razvija in r a z c v e t a , " je poudaril to­
variš G o r j u p , ,,in prav j e , d a svet
spoznava delo in trpljenje našega
človeka, ki si v p o t u svojega obraza
služi vsakdanji k r u h po haloških
bregačah."
Predsednik skupščine kulturne
skupnosti P t u j , Vladimir Ban, pa je
v svojem p o z d r a v n e m g o v o r u pose­
bej naglasil, da je vesel, da lahko
letos že osmič pozdravi v naši sredi­
ni najdražje prijatelje, ki b o d o ves
čas svojega dela živeli med našimi
prijaznimi ljudmi in upodabljali
prelepe haloške gorice.
Umetniki-slikarji so v tem tednu
obiskali tudi Destrnik v Slovenskih
goricah, kjer so si prav t a k o
poiskali vsak svoj motiv, d a n e s pa
Sergej Vrišer, direktor pokrajinske­
ga muzeja Maribor in član UO ko­
lonije ob otvoritvi na Borlu.
Foto: R.
imajo že tradicionalni , , F e s t i v a l " v
naravi n a Velikem vrhu pri S a m o Ijenkovih, ki so bili lani sprejeti kot
častni člani kolonije. Včeraj so se
umetniki udeležili tudi otvoritve
razstave lanskih del v paviljonu
Dušana K v e d r a v P t u j u , v s o b o t o
pa bo na Borlu zaključna slove­
snost ob letošnjem o s m e m srečanju
slikarjev v slikarski koloniji , , P o e tovio".
M. Sneberger
Teden Komunista meseciliulture
OB TEDNU
KOMUNISTA,
KI BO V PTUJSKI
OBČINI
OD 7. DO 13.
NOVEMBRA
SMO PRIPRA VILI
RAZGO­
VOR Z DIMČETOM
STOJČEVSKIM,
ORGANIZACIJ­
SKIM SEKRETARJEM
KO­
MITEJA
OBČINSKE
KON­
FERENCE
ZKS PTUJ. NA
VPRAŠANJE,
KAJ POMENI
TEDEN KOMUNISTA,
KAK­
ŠEN JE NAMEN IN KATE­
RE REZUL TA TE PRIČAKU­
JEMO OD TE VELIKE AK­
CIJE, KI JE PRED NAMI JE
DIMČE
STOJČEVSKI
OD­
GOVORIL:
Letošnji teden K o m u n i s t a , ki ga
prireja uredništvo slovenske izdaje
K o m u n i s t a j e v bistvu nadaljevanje
akcije, ki j o j e v lanskem letu
z a č e l o uredništvo Komunista na
t e m o 50 let pisane
partijske
besede. Letošnja akcija se nadalju­
j e na t e m o „ Č L 0 V I : K , D E L O ,
K U L T U R A " . Menim, da j e to
p o m e m b n a t e m a , k a t e r e namen j e
pospešiti podružbljanjc k i d t u r c na
temelju samoupravnega k o n c e p t a .
Gre predvsem za t o , da približa­
m o , o c e n i m o , v bistvu pribhžaimo
k u l t u r o in k u l t u r n o p o h t i k o sle­
hernemu o b j e k t u , ki naj postane
nosilec kulturne politike v naj­
širšem smislu besede. Mislim pri
tem na k u l t u r n o s k u p n o s t , delega­
cijo, na združ^-no d e l o . Cilj tedna
Komunista j e tiu.li v tem, da
niobilizir;uno delovne ljudi in
o b č a n e , organizirane v SZDL pod
idejnim vodstvom Z K , da bi
celotna
akcija
prispcv;ila
k
uveljavljanju m a r k s i s t i č n o idejnih,
estetskih meril v kulturi s;inioupravnc sociahstične družjjc. Z a t o
sama akcija ni t r e n u t n a , temveč jc
d o l g o r o č n a in široko zasnovana. O
uveljavljanju k u l t u r n e p o h t i k e j e
spregovorua tudi 27. seja K OK
ZKS Ptuj, sprejeti sklepi pa
zavezujajo vse D P O , p r a l vsem pa
k o m u n i s t e v krajevnih skupnostili,
dclovnili organizacijah, T O Z D in
d r u g o d , da p r i s t o p i m o k izvajanju
kulturne politike v c e l o t i . "
Kako
jc
delovna
skupina
sestavila
program
ob
tednu
Komunista?
„Sam program jc razdeljen na
več nivojev. Gre za tri javne
t r i b u n e , ki b o d o v KS Majšperk in
Destmik ter v delovm oreanizaciji
TGA ..Boris K i d r i č " Kidričevo, pa
tudi v Ptuju. V mesecu s e p t e m b r u
m c ^ t o b r u morajo p o t e k a t i v vseh
družbeno-noUtičnih organizacijah
t a k o v Z K , S Z D L , sindikatih in
ZSMS razprave o vlogi in p o m e n u
k u l t u r a , o k u l t u r n i dediščini, o
k u l t u r n i dejavnosti v kraju kjer
delovni ljudje in o b č a n i prebivajo,
o t e m , k a k o j i m pribUžati k u l t u r o .
Ta razprava bi morala d a t i osnovo
za program želja in p o t r e b SIS
k u l t u r e v o b č i n i . Ta program bi
p o t e m zajemal res p o t r e b e in želje
delovnega človeka in o b č a n a .
Javna
tribuna
v
krajevni
s k u p n o s t i Majšperk, ki bi j o
pripravil
svet
ZK
in
ostale
družbeno-politične
organizacije,
bUa bi 8. novembra in vezana na
t e m o , k o l i k o o b č a n v KS prispeva
D i m č e Stojčevski, organizacij­
ski sekretar komiteja OK ZKS
Ptuj.
F o t o : R.
k obUkovanju kulturiK? p o l i t i k e ,
kako
sc
DPO vključujejo
v
kulturno
p o h t i k o . . . Gre za
;iktivnost o b č a n o v na p o d r o č j u
šport:i, k u l t i u n o u m e t n i š k o u d t j stvovanjc, spremljanje tiska, radia,
televizije, kulturniii prirctlitev itd.
Hkrati bi KS pripravila razstavo
del slikarja
amaterja tovariša
S k o k a . Na javno
t r i b u n o bi
povabili tudi l''ranca Šahja, člana
IK P ("K Z K S , ki bi v razpravi
pripomogel k obhkovanju nad;djniili k o n n c c p t o v k u l t u r n e p o l i t i k e .
Gre pa za delovanje o b č a n o v v KS
in delovanje delovne organizacije
na p o d r o č j u v krajevni skupnosti.
V T G A bi na javni tribuni
oprcdelih,
kakšna
je
vloga
sindikata, komisije za kultiuro in
kiikšni so njeni programi. Kako se
v s a m o u p r a v n e m scKializnni z n o ­
traj delovne organizacije uvaja in
izvaja k u l t u r n a politika, k a k o j o
uresničujejo
dclegac^e,
samo­
upravni organi i t d . Govorili bi o
estetsko
urejenem
ddovncm
okolju, ki jc tudi del k u l t u r n e
politike. Za zaključek t r i b u n e , ki
bo 9. n o v e m b r a 1976 na bi i m d i
tudi predstavo cjedališkc igre
Lizika.
'
V
Destrniku
bi
se
naj
predstavilo o b č i n s t v u p i o n i r s k o
^edahšče
iz
Prelog*a
iz
SR
Hrvatske, osnovna šola pa b o
pripravila razstavo del u č e n c e v ,
dijakov,
študentov,
vaščanov.
T r i b u n a , ki b o 1 1 . n o v e m b r a
1 9 7 6 , bi naj dala odgovor na t o ,
kako
mlad
človek
doživlja
k u l t u r o , k a k o na tem p o d r o č j u
delati z mladim č l o v e k o m .
V Ptuju p r e d v i d e v a m o , da bi
Študijska in ljudska knjižnica in
Pokrajinski muzej Ptuj od 8. d o
2 9 . n o v e m b r a pripravila razstavo
marksistične l i t e r a t i u e in ustvar­
j a l n o s t na k u l t u r n e m p o d r o č j u
med NOB in vse d o d a n e s .
Razstava, ki b o v
paviljonu
Dušana Kvedra bo hkrati prispe­
vek
k
praznovanju
Dneva
republike.
Ob
obisku
večjih
skupin
mladine
pa
bi
ZZB
pripravila
predavanje,
oziroma
eden od borcev bi naj p r i p o v e d o ­
val
o
svojih
doživljajih
v
n a r o d n o o s v o b o d i l n e m boju ah v
koncentracijskem taborišču. T o bi
bila chalektična povezava m e d
revolucijo, ki se j e začela, m e d
revolucijo, ki so j o vodih naši
tovariši in likrati prikaz, k a k o ta
revolucija teče p r e k o k u l t u r e in
k a k o j o danes izgrajujemo.
V samem Ptuju bi v času od 1.
d o 14. n o v e m b r a v izložbenih
oknih pripravili razstavo arhivstva,
glcdaliskili h s t o v , likovna d d a ,
t e h n i k o , dessin, tako da bi Ptiij v
tem tednu dobil svečano obeležje.
M e n i m o , da j e p o t r e b n o , da tudi
Radio-Tednik posveti v tem času
vprašanju
kulture
čim
več
p r o s t o r a . V tem tednu b o izšel
tudi bilten k i d t u r n e
skupnosti
Ptuj, v k a t e r e m bo z a b e l e ž e n o , kaj
so do danes dosegh, bilten pa bi
predstavljal d o k u m e n t za nadalj­
nje d e l o . "
Ob zaključku te vchke akcije so
pripravljene za najbolj
aktivne
osnovne
organizacije
ZKS
in
posameznike tudi nagrade.
„Da, t a k o k o t l a n s k o l e t o , k o j c
občinska organizacqa Z K S v Ptuju
prLxllagala uredništvu slovenske
izdaje K o m u n i s t a
10 osnovnih
organizacij za d o b i t n i k e priznanj,
slovenska izdaja K o m u m s t a daje
tudi letos nagrade najboljšim. Gre
za z l a t o z n a č k o , ki j o bo na
predlog
občinske
organizacije
prejel najboljši p o s a m e z n i k , zlati
emblem
bo
prejela
osnovna
organizacija, ki b o najbolj aktivna.
211ati znak pa bo uredništvo
slovenske izdaje Komunista p o d e ­
lilo najboljši občinski organizaciji
ZKS v celi Sloveniji. V prodaji pa
so tudi z n a č k e , posvečene tednu
Komunista."
N . Dobljekar
10. stran
TEDNIK - četrtek, 16. septembra 19),^
mladi dopisniki
P R I N A S OOMA
Danes b o m brez kakega uvoda prešel v bistvo stvari in sicer
osrednjega p r o b l e m a , ki letos enako tare vse ljudi, ne glede na politično,
versko ali k a k o d r u g o opredelitev. Začel b o m torej z vsem e n a k i m
vzdihom
OH P A T O VREME
Resnično, na n o b e n o stoletno p r a t i k o , na nobenega vremenskega
p r e r o k a , na n o b e n o letno zakonitost in n a n o b e n o s o d o b n o - z n a n s t v e n o in
ne š a r l a t a n s k o v r e m e n s k o napoved se človek ne more več zanesti.
Ne zamerim toliko v a m , tovariš urednik in vašenm vremenarju, saj
on n a p o v e d u j e za d o b e r teden v n a p r e j , zato ni č u d n o , da ga tolikokrat
kresne m i m o . Bolj zamerim šolanim in drugim visokokvalificiranim
p o k h c n i m n a p o v e d o v a l c e m , ki zvečer n a p o v e d o , d a b o drugi d a n lepo
vreme, v resnici pa cel d a n dežuje, ali pa pravijo , , p a d a v i n e b o d o
p o s l o p o m a p o n e h a l e " , v resnici pa se njihovo padanje stopnjuje v p r a v e
nalive. L a h k o j e tudi o b r a t n o , vendar to ni v a ž n o , bistvo je s a m o v tem,
d a v r e m e n i k a k o r n o č e u b o g a t i n a š i h in t u j i h
vremenskih
napoved ovalnikov.
Z a t o si m o r a m o p o m a g a t i sami s t e m , d a se o b r n e m o nazaj k naravi,
ker le s p r o t n o opazovanje narave n a m lahko p o m a g a , da l a h k o
p o s t a n e m o sami svoji vremenski n a p o v e d o v a l n i k i . T o p o g l e d n o (nima
zveze s tistimi, ki t o p o gledajo ali mislijo) so najbolj srečni tisti, ki imajo
osebnega vremenskega p r e r o k a v obliki revmatizma, stare zlomljene kosti
ali zaceljene r a n e . T a teorija pa ne drži za zaceljene srčne r a n e , tiste se
bojda najrajši o d p i r a j o , k a d a r je lepo vreme in mesec sveti celo n o č ,
vendar t o p o g l e d n o še j a z ne smem imeti tozadevne p r a k s e .
V skladu z v o d i l o m , da se m o r a m o po vse m o d r o s t i vračati v e d n o
nazaj k naravi, sem tudi jaz obiskal svojega b r a t r a n c a v H a l o z a h ,
katerega oče j e m o j stric, obenem pa pravi ženij (piši genij) glede
n a p o v e d o v a n j a vremena. O n j e t a k o brihten, da ti lahko za deset let nazaj
pove, k a k š n o j e bilo kdaj vreme, o večjih vremenskih katastrofah p a ve
povedati za 50 let n a z a j . Poleg tega ima tudi celi k u p n a r a v n i h
indikatorjev ali p o slovensko — pokazovalcev, ki čisto točno p o v e d o ,
k a k š n o b o vreme naslednji d a n , teden, letni čas itd. Pri tem se vestno
poslužuje tudi najsodobnejših produkcij tehničnega sveta. Naj b o m
konkreten:
Vsi veste, da p r e k o nas stalno preletavajo razni boeningi, caravele,
iljušini, jumbo-jeti in drugi taki visoko-leti, d a puščajo ti za samo dolge
bele črte kemičnih izparin ( k a k o se t o č n o imenuje še ne vem, ker tega pri
kemiji v osnovni šoli še nismo vzeli). N o vidite, ta tehnični , , č u d e ž " si je
podredil m o j stric, na njegovem videzu ugotavlja, k a k š n o b o vreme. T a
svoj tehnični izum, je meni odstopil brez obveznosti, j a z p a ga b o m po­
sredoval v a m , dragi bralci. Vendar prosim d r u š t v o za inovacije, da me
sprejme za svojega častnega člana, patentni urad p a , da ta m o j izum pa­
tentira, kar p o m e n i , da ga ne b o imel pravice nihče drugi več izumiti. Sest
resnic tega izuma pa se glasi:
1. K a d a r se pojavljajo za potniškimi letali s prostim očesom vidne
bele črte, je z a g o t o v o lepo vreme.
2. Ce te črte h i t r o izginjajo, b o h l a d n o in lepo vreme še nekaj časa
držalo.
3. C e črta dolgo časa ostane k o m p a k t n a , b o lepo in toplo vreme.
4. Ce se črta h i t r o ukrivi ali postane valovita, bo vetrovno.
5. Ce se črta k m a l u razleze v p r o s o j n o meglico, obeta spremenljivo
vreme.
6. K a d a r črte sploh ne vidimo, temveč samo slišimo oddaljen h r u m
motorjev nadzvočnih letal, j e zanesljivo o b l a č n o , l a h k o pa tudi deževno
vreme.
K d o r tem resnicam ne verjame, se naj sam prepriča. Naj gre v
n a r a v o , ali vsaj n a p r o s t o , o d k o d e r b o lahko opazoval t e h n i k o p o d milim
nam n e b o m in se b o l a h k o sam prepričal k a k š n o b o vreme. Ce m u b o
kdaj pri tem o p a z o v a n j u p o t r e b n a marela, bo t o d o k a z več, d a b o tisti
dan o b l a č n o s p a d a v i n a m i .
Vas pozdravlja vaš posebni dopisnik, t o k r a t v vlogi zanesljivega
vremenskega napovedovalca.
Stanujemo v Z a k h i . Pri hiši nas
jc dvanajst ljudi. Od tega nas j e
pet o t r o k . Najstarejši h o d i v osmi
r;izrcd, srednji v petega, jaz pa v
drugi riizred. Dva še nc hodita v
š o l o . Največ pozornosti p o s v e t i m o
šestmesečnemu Andrejčku.
Včasili se tudi skregamo, č c j e
kaj
narobe.
Zvečer
glediuno
televizijo.
Mama,
ko
drugi
g l e d a m o televizijo, Uka. V potek
p o m a g a m nuuni pri delu, da
zvečer laliko v miru gleda film.
Oče in stric l'ilip najrajši spita ah
bereta časopis. Babica si vedno
poišče d e l o , zvečer pa utrujena
zaspi.
Skozi o k n o vidimo delavce, ki
liitgo z delom pri m o t e l u . I m a m o
dve kravi; Z o r o in Piko in dva
telička. Včasih j e teliček t a k o
razigran, da ne m o r e m iz hleva.
R;u.ia
pobirani
jajca.
Zvečer
p o m a g a m babici pri d e l u . Babica
m o l z e , jčiz, pa nosim kravam seno
in čistim hlev.
Simona M a u č i č ,
2 / b , OŠ Martina Koresa,
Podlehnik
NAŠA K R A V K A
Mi i m a m o kravico in dva te­
lička. Kravi je ime Rička. Zelo je
pridna. I m a dosti mleka in vozi
gnoj na njivo. Mamica j o hrani in
čisti. Krava je koristna d o m a č a ži­
val.
V A L E R I J A Z l I R A N , 1. a.
O. §. , , M a k s a Bračiča" Cirkulane
BILI S M O N A I Z L E T U
V č e t r t e k s m o prišh v šolo o b 6.
uri. BUi s m o zelo veseli, k o s m o
zagledali a v t o b u s .
Med potjo s m o videli marsikaj
zanimivega. Pred Ptujem s m o
videli veliko štorkljo. Bila m i j e
zelo všeč. Med vožnjo s m o si
p r e p c v a h . Peljah s m o se skozi
Slovenske
Konjice
in
Celje.
Ustavili s m o sc šele v Š e m p e t r u .
Ogledali s m o si rimske i z k o p a n i n e .
P o t e m s m o se peljah p o vijugasti
cesti v Logarsko d o l i n o . Zagledali
s m o velike skale, m e d k a t e r i m i se
j c bleščal sneg. Ustavili s m o se
p o d slapom in si ga ogledah. T o j e
zelo velik slap. V o d a pada z veliko
liitrostjo s skale. Nekateri s m o bili
č i s t o p o d slapom in s m o bili
m o k r i . Šli s m o v planinsko k o č o ,
kjer s m o si kupili o r e , pa tudi
razne s p o m i n k e . N a t o s m o se
z o p e t odpravih v a v t o b u s . Vožnja
ni dolgo trajala, k o s m o se ustavili
v gostišču sester Logar. Tam s m o
naročili e n o l o n č n i c o . M e d t e m , k o
smo čakaU na e n o l o n č n i c o , s m o
se igrah na travniku. K o s m o se
najedli, s m o sc odpravili d o m o v .
Ustavili s m o se v Slovenskih
Konjicah. T a m s m o si kupili
sladoled.
Domov
sem
prišel
utrujen.
R o m a n Cesar,
3 / a , OŠ „Martin K o r e s " ,
Podlehnik
KAJ \ SK
SI LAHKO / ( . O D I
V ENI SAMI M I N I T I
Zamišljena sedim ob o d p r t e m
zvezku, nc ljubi se mi učiti. Zagle­
dam se skozi o k n o . P o drevesih
letajo ptički, listje je začelo zelene­
ti; vse to me bolj pritegne kot pa
odprti zvezek na mizi. Misli mi
zdrvijo d r u g a m . J o j , kaj se b o vse
pripetilo jutri? Danes sem bila
vprašana. Pogojna ocena j e padla
v redovalnico. , , D o jutri se nauči
in j a v i ! " Grozeč glas in dvoje oči
se / a b o d e v mene. ,,Si r a z u m e l a ? "
nic vpraša učitelj. Iz njegovega
glasu še v e d n o č u t i m g r o z o .
, , S e m " izdavim komaj slišno. Spet
glas: , , S e d i ! " Sedem.
V hipu moje misli preblisne
p o d o b a . Na cesti vidim m a j h n o
deklico. Hodi menda v drugi ali
prvi razred. Brc/miselno steče čez
cesto
k prijateljici.
Zavore
škripljejo, bolestni krik, karanje
šoferja, zavijanje sirene, vse t o ne­
kje v svetu v eni sami minuti.
Nekemu državniku bo v tej minuti
prišlo na misel, d a bo vrgel atom­
sko b o m b o n a revno afriško ali
azijsko državico. Spet d r u g e m u ,
da bi se iz jeze napil, tretjemu, da
bi ukradel veliko denarja. Neka
sedcmnajstletnica se ukvarja z
mislijo, da bo v vodo vrgla svojega
p r a \ k a r rojenega otročiča, saj z
o t r o k o m vendar ne ^me d o m o v .
Nekje na drugem koncu bosta
starša presrečna, saj se j i m a je ro­
dil sinček.
Na svetu jih bo to m i n u l o u m r l o
nekaj sto. Koliko mojih vrstnikov
se r a v n o s e d a j p o t i in p i š e
matematično nalogo? U h , ta groz­
na minuta! Kaj vse se lahko zgodi
ravno sedaj? T a moreča, grozna in
prijetna m i n u t a .
Dragica Kolednik, 8 / b ,
O Š Majšperk
Na
zadnji
seji
sveta
mentorjev
pionirskih
hranil­
nic, ki je bila obenem prva v
novem
šolskem
letu,
so
predlagali in ocenili prvo fazo
tekmovanja
„Striček
Cvenk".
Po podatkih,
ki jih je na seji
posredovala
Danica
Strelec,
referent
za propagando
in
varčevanje
pri KB
Maribor,
RAZPISUJE
Kvalitetno blago p o ugodnih cenah
v prodajalnah trgovskega podjetja
delovno mesto individualnega poslovnega
organa DIREKTORJA
IZB/RA
PTUJ
NAJBOUŠAKAVAJE
MERCA TOR
KAVA
Rok za p r i j a v o j e 15 d n i p o o b j a v i .
Ponudbe
pogojev
z
dokazili
sprejema
o
izpolnjevanju
razpisna
komisija
razpisnih
sveta
Šc vedno so svetile na nebu zvez­
de, čeprav sta se kazalca na uri p o ­
mikala proti jutranjim u r a m . N e b o
je bilo n e k a k o čudovito svetlikajo­
če sc od meseca, ki j e bil tokrat še
posebno svetel, k a k o r še nikoli d o slej.
Na počitnicah sem bil in tedaj
sem ga opazoval, sledil sem njego­
vemu potovanju p o neskončnem
nebu, opazoval njegove prijateljice
zvezde. Današnjo noč sem prebedel
vso pod milim nebom. Začelo s e j e
daniti. Nedelja je bila, ko me zbudi
/von iz zvonika v bližnji cerkvi. P o
napornem, vendar ziinimivem opa­
zovanju meseca sem le malce za­
spal. Na dvoriščih so se začeli ogla­
šati petelini. Za hip sem prisluhnil
njihovemu petju, ki me j e spomi­
njalo na žalosten mesec t o noč. Na
prag jc stopila teta in g l o b o k o vdih­
nila sapico svežega jutranjega zra­
ka. Pri sosedovih se je oglasil pes z
nenavadnim rjovenjem. Teta j e sto­
pila na vrt in pogledala, kaj se
dogaja. In kaj je videla? Na seniku
je stal mož in krilil z r o k a m i , vpil in
klical na p o m o č .
Ni minilo pol ure in že so pritekli
vsi radovedni vaščani, da bi si ogle­
dali lega človeka. Tudi jaz sem ga
videl. Bil je slaboten, s k r o m n o ob­
lečen in obut v čevlje iz blaga, ki j e
bilo že skoraj vso raztrgano. Neka­
teri so ga začeli obmetavati, češ da
je kradel. Resnično so ga spravili v
veliko s r a m o t o . ,,Ljudje, vendar
on je le s a m o t a r ! " je dejal eden iz
množice. ,,Kakšen s a m o t a r le, tal
je, l j u ! " je vzkliknilo vso ljudstvo
in ga z a č e l o
obmetavali
s
kamenjem.
.Meni pa je bilo h u d o . Prijel sem
starca za rokav in ga vlekel v tetino
klel. Ko sem si ga lamle natančneje
ogledal, sem opazil n a njem veliko
krvavih r a n , na r o k a h veliko žul­
jev, kar mi je dalo misliti, da je člo­
vek nedolžen, da je ta človek veliko
garal in da mu je nekdo storil kri­
vico. Ko sem si ga t a k o ogledal, me
je streslo. Vprašal sem ga polgasno:
,,Kdo si, m o ž ubogi, o d kod priha­
jaš in kje je tvoj d o m ? " Najprej je
dvignil glavo z veliko b r a d o , si z ro­
ko popravil brke in z težkim glasom
dejal: ,,Jernej sem, hlapec J e r n e j .
Štirideset let sem garal in se mučil,
štirideset težkih let in sedaj me j e
nagnal, iz hiše me j e vrgel in z^i
putnil vrata za m a n o . T a k o
m o r a l v svet s t r e b u h o m ^
kruhom."
'
Videl sem, da je zgaran in laf^
, , P o č a k a j ! " in skočil sem v ka^,
vzel kolač, ki j e ostal od večerje j'
še m a l o zaseke sem iztaknil.
sem stopil spet v klet, j e starec sed^
zamišljen in strmel v tla. Ponu*
sem mu kruh in zaseko. Sklenih
roki in prosil. Ko sem m u n a m i g j
je vzel kruh, si ga odlomil in z roj]
segel po zaseki. Pojedel je vse, jj
mi s solzami v očeh zahvalil in
šel. Srečanje z Jernejem je bi|,
k r a t k o , vendar d r a g o z a m e in zanj
Srečko Vajdj
l.iterarno-novinarski kroj^j
O s n o v n a šola ,,Boris KidriJKidričev,
MOJA SESTRICA
Moja sestrica je stara e n o let^
Ime ji j e Simona. Ko gresta oi\
in mamica v službo, j o morai!
pazili. Igrava se z avteki in z žogo
Imam j o zelo rad, ker j e pridna. 1
D A M I J A N Z M A Z E K , 1,
O. S. , , M a k s a Bračiča'
Cirku]g|
T O SEiri J A Z
Stara sem enajst let. K o sem bi
majhna, s m o živeli v siromašt
liiši, ki sta j o o č e in m a t i s težavi
kupila. O č e ie m o r a l daleč
službo; le r e d k o k d a j j e prišt
d o m o v . Z njegovim
majhnit
zaslužkom
s m o se s težav
preživljali. Tudi m a t i j e moral
d o m a trdo delati. T o d a sedaj jež
bolje. O č e ima boljšo službo i
bolje zasluži. Tudi materi i
p o t r e b n o več t o h k o delati. Imam
n o v o hišo, k i so j o zgradil
očetove in m a t e r i n e r o k e . Tudija
jim rada p o m a g a m pri ddi
Osnovno
šolo
obiskujem
P o d l e h n i k u . Želela b i , d a bi ji
uspešno k o n č a l a in se nefe
izučila.
Anica Ovčai
4 / a , OŠ Martma Kores
Podlehra
Širok odziv akcije ,,striček Cvenk"
Razpisna k o m i s i j a sveta za p r o g r a m
pri M E S T N E M K I N U P T U J
POGOJI:
Kandidat mora poleg splošnih pogojev, ki so dolo­
č e n i z z a k o n o m , i z p o l n j e v a t i še n a s l e d n j e p o g o j e :
— da ima s r e d n j o s t r o k o v n o i z o b r a z b o s p l o š n e s m e r i
z n a j m a n j t r i leta p r a k s e ali n e p o p o l n o s r e d n j o
š o l o i n p e t let p r a k s e na v o d i l n e m d e l o v n e m
mestu v kinematografiji;
— da ni bil o b s o j e n za k a z n i v o d e j a n j e ali g o s p o d a r s k i
postopek;
— da i m a o r g a n i z a c i j s k e s p o s o b n o s t i in m o r a l n o p o l i t i č n e kvalifikacije.
SKI ( ANJI S H L A P t I M
JI R M J I M
(domišlijski spis)
podružnica
Ptuj,
zajema
pionirsko
varčevanje že 55,60
odstotka
vseh
učencev
na
osnovnih
šolah
v
ptujski
občini:
v številkah
izražen
gornji podatek
pa kaže, da je
v pionirsko
varčevanje
od
skupaj 8789 učencev,
vključe­
nih v pionirsko varčevanje kar
4887 pionirjev varčevalcev.
V
tekmovanje
„Striček
Cvenk" se je vključilo
1.076
učencev ali 22 odstotkov
vseh
pionirjev varčevalcev.
Podatek
je več kot razveseljiv
zaradi
poznega začetka
same akcije.
Tudi v nadaljevanju bo velika
pozonost
veljala čim
večjemu
vključevanju
pionirjev
v pio­
nirsko varčevanje oz. v akcijo
„Striček
Cvenk".
Na seji so med drugim še
ugotovili
ob
obiskih
v
nekaterih
pionirskih
hranilni­
—
—
—
—
—
cah, da kartice niso
povm
usklajene
s
stanjem
n
firanilnih kriji žicah. Z obiski'
pionirskih
hranilnicah bo tu
v prihodnje
treba nadaljeva
in ob tem računsko
uredi
kartoteko.
Posebno
skrb
bo
tudi
letošnjem
letu veljala opreti
pionirskih
hranilnic:
v I
namen bo potrebno
obisku
hranilnice in ugotoviti
kje]
oprema najbolj potrebna, h
dveh šolah, to je v Naraplp
in v Gruškovju,
še ni zaživi
delo pionirskih
hranilnic, i
to je bil na seji sprejet skk\
da
se čimprej
pristopi
ustanovitvi
pionirskih
hran
nic tudi v teh šokih, vendar I
za
delo
mentorjev
trel
pritegniti
starše,
ker •
učitelji na omenjenih šolah ^
preobremenjeni
z
redni
šolskim
delom
M
vezana okna
gradbeno pohištvo
apno
izdelke Gorenja
salonitne plošče
in d r u g i g r a d b e n i m a t e r i a l
za
program pri M E S T N E M KINU PTUJ.
DELAVSKA UNIVERZA
PTUJ
Osojnikova 1 , tel. 77 539
ZAHVALA
O b izgubi našega dragega sina in b r a t a
V Izbirinem
centralnem skladišču
Obiščite
RAZPISUJE
jih — pričakujejo
vas!
VPIS V S E M I N A R J E IN T E Č A J E :
— tečaje n e m š k e g a jezika v treh stopnjah
Ivana Zmauca
iz Mestnega viha 9
— začetni tečaj angleškega jezika
— t e č a j za v o z n i k e viličarjev in e l e k t r o v o z i č k o v
— t e č a j za u p r a v l j a v c e g r a d b e n e m e h a n i z a c i j e
— tečaje šivanja in krojenja
se iskreno zahvaljujemo v.sem, ki so ga v t a k o velikem številu
spremili na njegovi zadnji poti in m u p o k l o n i h vence in cvetje.
P o s e b d hvala njegovim prijateljem, sosedom za vso p o m o č , KK
o b r a t S t u k i , KS Grajena, pevcem iz D e s t e m i k a , g. župniku in
vsem, ki so n a m stali o b strani.
Žalujoči: o č e , mati in sestra
— gospodinjsko-kuharske tečaje
— t e č a j e iz h i g i e n s k e g a m i n i m u m a
— seminarje in varstva pri delu
Rok prijave: — d o 3 0 . s e p t e m b r a 1976
Delavska univerza Ptuj
PROJEKTIVNI BIRO PTUJ p . o. Trg m l a d i n s k i h delovnih
b r i g a d 2, t e l e f o n 77-391,
objavlja
prosti delovni mesti:
1. E n o d e l o v n o
mesto
diplomiranega
inženirja
arhitekture
— pripravnika
2. E n o d e l o v n o m e s t o g r a d b e n e g a t e h n i k a — s m e r v i s o k e
gradnje pripravnika.
O b j a v a velja d o 30. s e p t e m b r a 1976.
ko tlačimo o b straneh, da se nam
traktor ne prevrže. Za siliranje v
kup m o r a m o izbrati s u h o povišano
mesto, da nam pod silos ne zateka
v(xla. Silažo silirano v k u p si lahko
zainteresirani živinorejci ogledajo
na
Živinorejsko
veterinarskem
zavodu v Ptuju na O r m o š k i cesti
28.
P o sušnem o b d o b j u v zgodnjem
poletju s m o zopet dobili dovolj
padavin t a k o , da je izpad, ki je
nastal pri pridelku otave vsaj delno
nadomeščen z tretjim o d k o s o m —
otavičem. N a s t a n e pa vprašanje,
k a k o pospraviti otavič, ker ni več
dovolj lepih in sončnih dni, d a bi
ga l a h k o posušili. Iz te zagate si
b o m o pomagali edinole s silira­
njem otaviča.
Otavič lahko siliramo v stolpne
silose ali pa n a kupe pokrite s
plastično folijo. Ker se otavič brez
d o d a t k o v zelo težko silira ga
m o r a m o na pol posušiti, t a k o , da
vsebuje še 50 — 60 % vlage. Pri
siliranju v stolp naj b o odstotek
vlage nekoliko višji cca 60 — 70
%,
ker na pol oveli otavič v
stolpnem silosu ne m o r e m o d o b r o
potlačiti, zalo obstoja nevarnost,
da se n a m bo v zgornjih plasteh
segrel in splesnil. Na vrhu stolpa
m o r a m o silažo d o b r o pokriti s pla­
stično folijo in j o obtežiti z vlažno
travo.
Otavič je
priporočljivo
mešati s k o r u z n o silažo, taka
mešanica se zelo d o b r o silira in
daje silažo z zelo d o b r o hranilno
vrednostjo.
Ker večina naših kmetij še nima
stolpnih silosov se za siliranje
otaviča lahko poslužijo siliranja v
kup, ki ga p o k r i j e m o s plastično
folijo. T a način siliranja je zelo
preprost in ga l a h k o u p o r a b i m o na
vsaki kmetiji. Otavič p o k o s i m o in
ga na pol p o s u š i m o , t a k o , da vse­
buje s a m o 50 — 60 % vlage. N a t o
ga s s a m o n a k l a d a l n o
prikolico
p o b e r e m o in g a v o z i m o
na
podolgovati k u p širine 3,5 — 4 m,
višine največ do 1 m, dolžina pa je
odvisna od količine otaviča, ki ga
i m a m o na r a z p o l a g o . Kup nepre­
kinjeno tlačimo z t r a k t o r j e m , , t l a čenje n a d a l j u j e m o še k a k š n o uro,
po tem, ko s m o nanj zapeljali
zadnjo prikolico trave. Ko s m o
končali tlačcnjc i z k o p a m o tik o b
kupu jarek globok 20 — 30 cm.
Vanj / a k o p l j e m o plastično folijo
širine 4 m in debeline 0,15 m m . Za
to p o t r e b u j e m o plastično folijo
širin 7 m, ker pa t a k o široke folije
pri nas na tržišču ni, v z a m e m o 2
foliji širine 4 m in jih na sredini
kupa p r e k r i j e m o . O b e foliji zle­
p i m o na sredini k u p a z tekočim
ibitolom, n a t o pa K u p prekrijemo
še z 20 cm debelo plastjo gnoja,
peska ali zelene trave. K u p zašči­
timo, da nam živali ne poškodu­
jejo plastične folije.
P o 4 tednih l a h k o silos o d p r e m o
in p r i č n e m o krmiti živini. Ce ota­
viča ne m o r a m o dovolj posušiti
d o d a m o silaži ob siliranje 1 — 2 "/o
živinske soli, sol m o r a m o med
travo
enakomerno
pora/deliti.
P r e m a l a količina soli n i m a j o
zadostnega učinka.
Tudi k o r u z o lahko siliramo v
kup na isti način kot otavič, ker se
koruza zelo lahko silira, ji ni
potrebni) dodati nobenih d o d a t ­
kov. Pri tlačcnju k u p a s traktor­
jem m o r a m o biti previdni, zlasti
Zveznemu
sel(retariatu za zunanje
zadeve SFRJ
Delovni ljudje in občani občine Ptuj zbrani na
protestnem zborovanju 14. septembra 1976 z veliko
ogorčenostjo in iskrenimi čustvi izražamo neomejeno
solidarnost slovenski in hrvaški narodnostni s k u p i osti in
njihovemu boju za pravice.
Najostreje protestiramo proti politiki
republike
Avstrije d o slovenske in hrvaške manjšine, ki omejuje
njune pravice in svoboščine ter neovirano izražanje in
uresničevanje njihovih nacionalnih čustev, nacionalnih
pravic in nacionalnih svoboščin. T o je popuščanje
n a c i a i a l n o šovinističnim silam, ki s svojo politiko
spominjajo na tiste mračnjaške sile, ki so še v nedavni
preteklosti p o č e l e krvave zločine nad vsemi narodi,
demokratičnimi silami in ljudmi Evrope.
Z odobravanjem sprejemamo dejavnost Skupščine
SFRJ in njenih organov pri vsestranski podpori Koroškim
Slovencem in Gradiščanskim Hrvatom ter se hkrati
pridružujemo zahtevam za takojšnjo intemacionaUzacijo
koro3cega vprašanja in
sprožitev problema pred
Organizacijo združenih narodov.
Delovni ljudje in občani občine Ptuj
,,Mcrmcr"
i
zvuci",
skozi
katerega se vije festival likovne
umetnosti, gledališča, glasbe in
poezije; to je pravo sozlitje p r i r o d e
in u m e t n o s t i .
Park
Bukovičke
banje se je zapisal med najlepše
parke v Jugoslaviji s prekrasnimi
cvetnimi alejami in bogastvom
najrazličnejše
flore.
Postal
je
središče, gostitelj v svetu pozna­
nega kiparskega simpozija ,,Beli
V e n č a c " in pregleda j u g o s l o v a n s k e
umetnosti, , , M e r m e r i z v u c i " , ki
Na domačiji na Kogu pri
Ormožu,
sem pred
dnevi
obiskal najstarejšo občanko v
občini Ormož. Ime ji je Ana
Vogrinec,
živi pa shipaj
z
72-lemo hčerko.
V mesecu
juliju je bila Ana stara 96 let
in si je tako na svoja šibka
pleča naložila že 9 križev, kot
se temu po domače
reče,
pravzaprav si nalaga desetega
Preživela je vse tisto dobro in
slabo,
kar pač
živ Ijenjena
Kogu nudi Na Kogu se je
rodila in kot sama pravi, da bi
na Kogu tudi rada umrla ter
tako za večno bila povezana z
lepo, idilično pokrajino,
kjer
je poleg lepote tudi
mnogo
trdega dela in življenja
R e c e p t a za dolgo življenje n a m
A n a ni z a u p a l a . Pravi, da takega
r e c e p t a n i . Življenje t e č e h i t r o ,
k o l o življenja se od časa d o časa
zavrti p o č a s n e j e . Ana pravi, d a j e
n j e n o življenje že d o l g o , d a se že
kar vleče to životarjenje. Ugo­
tavlja, da m o r d a z a t o , ker ni bila
mnogo
po
svetu. K o t
sama
zatrjuje v Mariboru še nikoli ni
bila, bila pa je v L j u t o m e r u ,
O r m o ž u in Ptuju. Dalje p a ji ni
u s p e l o . ,J>Jisem mogla,' . pravi,
,bila
sem
dninarka,
kasneje
v i n a č a i k a , z a t o sem bila kar
naprej
privezana
na
domačo
zemljo in d e l o . Pa tudi m o ž a
m n o g o k r a t ni bilo d o m a in sem
t a k o m o r a l a jaz skrbeti za d r u ž i n o
in g o s p o d a r s t v o . M o ž se je šel
dvakrat vojskovat, m e n e je pustil
s a m o d o m a in zato nisem n i k a m o r
m o g l a , še do sosedov t e S c o , kaj
šele v Maribor ali kam d r u g a m .
N o , k o sem t a k o l e bila vezana na
d o m , se je moje k o l o življenja
vrtelo bolj p o č a s i . D a n e s pravza­
prav n e vem, kaj vse se dogaja
okrog m e n e . " In A n a nadaljuje;
, Z m e n o j so križi in težave, sedaj
O ORMOŽU O KADROVKSI POLITIKI
Dober
gobars/ci
plen
Zaradi
specifičnih
vremenskih
razmer je zorenje poljskih pridel­
kov, predvsem koruze nekoliko
zakasnilo in obstoji nevarnost, da
rastline ne b o d o dozorele. Z a t o
p r e d l a g a m o , da si kmetovalci za
ublažitev posledic suše pripravijo
čimveč silaže, v katero naj vklju­
čijo vse nedozorele rastline, ki jih
naj primešajo z gornjim.
Stab za p d p r a v o p o s l e d i c suše.
v krajevni skupnosti G r k o v c e so oblikovani trije aktivi ZK prj
osnovni o r g ^ i z a c i j i ZKS. T a k o sedaj deluje aktiv ZK pri lovski d r u ž i n i , v
osnovni šoU in pri osnovni organizaciji ZSMS Cirkovce.
Po organizacijskih pripravah, ki so najintenzivncjše bile v lovski
družini, kjer so sedaj že prešli na vsebino dela. Na programskovolilni
konferenci so imenovali Bruna Levarta za sekretarja aktiva Z K , sprejeli
program dela ter ustanovili komisije za d r u ž b e n o s a m o z a š č i t o , za zdravo
č l o v e k o v o okolje in še nekaj drugih aktivnosti.
V osnovni organizaciji ZSMS Cirkovce j e 6 mladih k o m u n i s t o v ,
fflihovo delo še ni zaživelo, čeprav so organizirani in so se t u d i že sestali.
V osnovni šoli b o d o pripravili p r o g r a m s k o - volilno k o n f e r e n c o , na
kateri b o d o konjunisti sprejeli svoj program dela.
O organiziranosti in programih dela aktivov ZK so na zadnjem
sestanku razpravljali k o m u n i s t i osnovne organizacije ZK Cirkovce. Delo
OO Z K S b o t a k o razdeljeno p o p o d r o č j i h in o b m o č j i h , b o k o o r d i n i r a n o
in z a t o t u d i l a g e .
zjt.
Nov akcijski program
Osnovna organizacija ZSMS
Ciikove je 11. septembra
pripravila programsko-volilno
konferenco,
na kateri so
mladi razpravljali o novem
akcijskem programu za ob­
dobje 1 9 7 6 / 7 7 , izvolili n o v o
predsedstvo ter potrdili evi­
dentirane kandidate za pred­
sedstvo občinske konference
ZSMS Ptuj. Mladi so sprejeli
nov
akcijski
program,
v
katerega s o vključili akcije pri
gradnji doma krqanov, sode­
lovanje z osnovno šolo in
družbenopolitičnimi organi­
19. september praznik občine Arandjelovac
v spomin na leto osvoboditve,
slavi p o b r a t e n o mesto Arandjelovac v Srbiji, v osrčju S u m a d i j e , 19.
september kot svoj občinski praz­
nik. Skozi venec številnih priredi­
tev se o b p r a z n o v a n j u znova vrača
misel v preteklost, v čas herojske
borbe za osvoboditev in v čas, k o
so se kalile čvrste spone bratstva in
prijateljstva med jugoslovanskimi
narodi in n a r o d n o s t m i .
Mesto o b vsakem p r a z n o v a n j u
postaja bogatejše za vrsto delovnih
pridobitev; v k u l t u r n e m navdihu
p r a z n o v a n j a pa dosega n e d v o m n o
svoj višek v vsakoletnem pregledu
jugoslovanske
umetnosti
Ambasadi republike
Avstrije v Beogradu
Koordinacijski
odbor
za
kadrovska vprašanja pri občinski
konferenci S Z D L O r m o ž je poleg
kadrovskih vprašanj v OK Z S M S
O r m o ž in relekcije
ravnateljev
osnovne šole O r m o ž in Središča,
razpravljal o kadrovski politiki v
K siliranju otaviča je p o t r e b n o
pristopiti č i m p r e j , če na pokošeni
travnik p o t r e s e m o še 150 — 200 kg
K A N - a n a ha b o m o i m e l i še
izdatno pašo d o pozne jeseni in si
na ta način prištedili precejšnje
količine suhe k r m e za zimo.
Po organizacijskih pripravah prešli
na vsebino dela
občini O r m o ž . Predsednik OK
S Z D L O r m o ž , Silvo Bedrač, je
spregovoril o bolj
načrtnem
k a d r o v a n j u in imenovanju kadrov
v organe občine, delovne organiza­
cije in o s n o v n e š o l e .
Poleg
p o l i t i č n o - m o r a l n i h k v a l i t e t bi
socialistična zveza m o r a l a podati
tudi splošno verificirano poročilo
o k a n d i d a t u , ki kandidira za neko
novo d e l o v n o mesto.
Delegati
koordinacijskega
o d b o r a za k a d r o v s k a vprašanja so
razpravljali o kadrovskih predlo­
gih za predsedstvo občinske konfe­
rence Z S M S O r m o ž . N o v o pred­
sedstvo bo štelo 19 članov, eviden­
tirane člane predsedstva
bodo
mladi potrdili na p r o g r a m s k o - v o lilni konferenci, ki bo 25. septem­
bra.
A
vreme
Andrejček s svojim
„orjakom" iz vrst jurčkov.
Te dni srečujemo v naravi številne p o s e b n o s t i , tudi v različnosti
j e s e n s k i h p l o d o v , t a k o v naravnem okolju kot na p o d r o č j u kmetijske
proizvodnje. T r e n u t n o so najbolj iskane prav g o b e , saj gobarjev k a r
mrgoli p o gozdovih.
U s p e h v iskanju g o b ni n i k o m u r z a g o t o v ^ e n , z a t o j e sreča ob vsaki
gobi t o l i k o večja. M e d t e m ko se n e k a t e r i vračajo iz gozdov praznih r o k
ali z m a j h n o b e r o , pa so drugi srečnejše r o k e , saj nosijo p o l n e v r e č k e
različnih vrst g o b .
Pred d n e v o m se jc t a k o m e d uspešne nabiralce vpisal tudi 9-letni
Andrej Šrenk iz Slov. Bistrice, ki j e naš Ična Pohorju, nad Zg. Polskavo
kar 1,45 k g težkega j u r č k a . Andrej se z g o b a r s t v o m ukvarja že nekaj let,
t o k r a t pa se m u j e sreča zares nasmehnila. Njegov j u r č e k je imel razen
teže t u d i p o m e m b n e izmere. V višino ima 27 c m njegov „ k l o b u k " p a v
p r e m e r u 2 9 cm.
Besedilo in slika: V . H o r v a t i
d o nedelje, 2 6 . s e p t e m b r a 1 9 7 6 .
Zadnji krajec b o v č e t r t e k , 16.
s e p t e m b r a o b 18.20.
Napoved:
Lepo
toplo
in
vetrovno vreme b o še nekaj d n i .
V m e s so verjetne raJile p e t
m i n u t n e p l o h e in to okrog
p e t k a , 17. s e p t e m b r a . Do 2 3 .
s e p t e m b r a bo še t o p l o o k r o g 25
stopinj C. O k r o g 2 5 . s e p t e m b r a
so verjetne n e v i h t e , ohladitve in
dež.
Sonce
stopi
v
znamenje
tehtnice, 22. septembra
ob
2 2 . 4 8 . Z a č e t e k jeseni. J e s e n s k o
enakonočje.
Alojz C e s m i k
se vsako leto odvija od 4. julija do
vključno 20. s e p t e m b r a . V tem
času umetniki iz vseh vetrov iščejo
navdih in obliko v m a r m o r j u , ki
ga daje planina Venčac — ustvar­
jajo umetnine, ki pozneje najdejo
svoj prostor v p a r k u Bukovičke
banje, edinstvenem p r o s t o r u , kjer
se s o d o b n o kiparstvo v svobodnem
prostoru v popolnosti zliva v pravo
sožitje zelenih in belih odtenkov
prirode in u m e t n o s t i .
MG
Kdor trdo dela.
l a h k o še lupim k r o m p i r in pasem
najino e d i n o k r a v o . Z a d r u g o d e l o
n i s e m s p o s o b n a in h u d o mi j e
d a n e s pri srcu, k o m i j e h č i
povedala, d a sva dobile r a č u n za
poravnanje k m e č k e g a zavarovanja.
Naj p r o d a m tole u b o g o kravico za
1 5 0 starih t i s o č a k o v , d a s h č e r k o
poravnava dolg: Z l o d e j , j e t o l e
življenje! Skoraj n i č n i m a m o , "
nadaljuje in s p o g l e d o m sprašuje
Ana
Vogrinec:
dela, dolgo živi
Kdor
trdo
k d o sem, kaj b i rad, zakaj n o s i m
b r k e , zakaj fotografiram in zakaj
si kar naprej n e k ^ zapisujem.
Pride h č i , tudi o n a je že stara.
N a njenem h r b t u se vije že sedmi
k r i ž težkega življenja. Takoj k o
spregovori, jo misel in beseda
zanese n a p o k o j n e g a m o ž a in z a t o
v njenih o č e h tudi solze, bridke
solze
za izgubljenim
možem,
velike in težke zdrsijo p o njenem
o k r o g l e m , a že gubastem licu.
, Da, da, p r e d m e s e c i sem izgubila
m o ž a ' , pripoveduje h č i . ,,Tak
korenjak je bil, t a k o d o b r o nam je
šlo in k a r sredi p o l n e g a življenja ga
j e vzelo. K a k o se je sedaj vse
s p r e m e n i l o . N i č več ne m o r e m .
RODILE SO:
Silva Rodvajn, Kicar 5 8
d e k l i c o ; Bernarda K m e t e c , Kidri­
čevo 9 - dečka; Ana Arnečič,
Slatina 5 1 - Željka; Ana V r t n i k ,
Sp. Hajdina 8 8 - d e k h c o ; Bojana
Cizerl, K o r a č i c e 3 - Darjo; Pavla
Male k, Mezgovci 128 - d e k l i c o ;
Ivanka
Borko,
Obrez 5 1
A l e k s a n d r o ; A n a Vrbnjak, Muršičeva
2
/Jbino;
Ivana
Banič-Kranjčevič, P o t r č e v a 4 6 d e č k a ; Ana K r i s t o v i č , Nova vas 8 5
d e č k a ; N e ž a Kožar, D o m a v a
146/a Devida; Marija Sitar,
Lancova vas 1 - d e č k a ; Breda
Gutman,
Kokolajnščak
18
A n d r e j o ; JuUjana L o r b e r , Cermožiše
17 d e k l i c o ; Draga
Veseljak, Žabjak 23 - Bojana;
Olga G a l o v i č , L j u t o m e r s k a 2 D a r i n k o ; Marija Pleteršek, Dra­
gonja vas 21 - d e k l i c o ; Dragica
B u k o v i č , Med vrti 10 - d e č k a ;
A m c a Korez, D o b n n a 7 - d e č k a ;
Anica Me3co, Tastrebci 10
Ksavera; Majda P r e k o r š e k , Gregorč i č e v dr. 13 - d e č k a ; Marija
M o h o n č , G a b e m i k 13 - Borisa;
I v a n k a K o r o š e c , Sp uhlja 13 -
zacijami
v
KS,
pomoč
starejMm k r ^ a n o m ter za
sedaj pripravili organizirane
sestanke za uspešno izvedbo
referenduma za gradnjo sred­
nješolskega centra v Ptuju.
Predsednik 0 0 ZSMS Cir­
kovce je ostal Jani Baštevc,
prav
tako
sekretar Jani
Potočnik, blagajnik pa Vesna
Vimplošek. Konference s o se
udeležili predstavniki S Z D L ,
prosvetnega društva, osnovne
šole in mentorica 0 0 ZSMS
Cirkovce.
zk
dolgo živi
k a r j o k a l a bi cele dneve, sploh se
n e s m e m s p o m n i t i n a m o ž a , niti
n a m a t e r , kajti njene smrti se prav
t a k o bojim. Ostala b o m sama na
t e m K o g u , n a tej sedaj že žalostni
domačiji. Saj je l e p o t u k a j , mir je
in zemlja dovolj n u d i za življenje,
a kaj k o j e ne m o r e m o b d e l o v a t i .
2 ha zemlje imam, m a t e r , ki je
stara in b o l e h n a , i m a m 4 0 - l e t n o
hči, k i živi n a Hrvaškem. T a k o
sama sem, tudi m a t i je t a k o s a m a .
Č e p r a v sva .skupaj, živiva osam­
ljeno življenje. Se .sreča, d a imava
tako
imenitne
dobre
sosede.
V i d i t e , tisti k u p d r v , t o j e vse d e l o
sosedov, Štamparjevih. E n d a n so
jih pripeljali, drugi dan p a zažgali.
Sosedje so d o b r i in iz vsega srca
sem jim hvaležna za d o b r o t o .
T o d a k a j , k o jim ne m o r e m te
d o b r o t e p o p l a č a t i ne z denarjem,
ne s svojim d e l o m . V i d i t e , tudi
sredi tega trdega in zapletenega
življenja se najde d o b r o t a in
p r i d n a r o k a , ki je zlata vredna.
Puklavčeva d o m a č i j a je
še
vedno
trdna.
Hiša
je
videti
prenovljena. T u d i notranjost j e
u r e j e n a . .Vna Vogrinec je še danes
s
svojim
delom
in s
svojo
pristotnostjo hrabra krajanka. N a
njenem o b r a z u so gube že zdavnaj
zarisale
trpljenje,
ki
ga
je
doživljala k o t slovenska m a t i in
žena, k o t d n i n a r k a in viničaika.
Življenje
t e č e in .slabičem ni
prizanesljivo. D r u ž b a okrog nje
živi b u r n o , t e ž k o življenje in žal
ugotavljamo, da nekateri iz te
d r u ž b e pozabljajo na p o s a m e z ­
nike, na
starostnike,
ki
jih
življenje ni p o v o z i l o , t e m v e č se še
-vedno bojujejo z njim in z d e l o m
šc poskušajo storiti kaj d o b r e g a
zase, za d r u ž b o . Z e d o ^ o ni bilo
obiska n a P u k l a v č e m d o m u , le
sosedje obiskujejo dve zlomljeni
življenji in j i m pomagajo na polju,
skrbijo za v o d o , za kurjavo in t a k o
naprej.
Pridružujem se mislim obeh
d e č k a ; Rozalija R o š k a r , Gorišnica
116 - d e č k a ; Z d e n k a D o l e n c , Zg.
J a b l a n e 20 d e č k a ; Alojzija
fdikložič, Kajžar 36 - R o b e r t a ;
Elizabeta M u z e k , S t u r m o v c i 2 6 dekUco.
POROKE:
Valentin P r i m o ž i č , Volkmerjeva
5 in Vesna O b l a k , Volkmerjeva
11; Milan Š t u m b e r g e r , Njiverce n .
h. in Nadja Dugutin, Kidričevo 37;
F r a n c L e n a r t , V i n t a r o v c i 55 in
Alojzija Majcenovič, Pohorje 10;
Peter K o s e c , Kidričevo 44 in
Monika P u l k o , K o č i c e 3 3 ; F r a n c
žena in m a t e r , da bi se poleg
sosedov in novinarjev tudi k d o
drugi oglasil pri njili. Ni p o t r e b n o ,
d a jih o b i š č e m o z g r m a d o daril,
zadosti j e , če z d o b r o b e s e d o in
skromnim
darilom
pogostimo
ženici in j i m a t a k o p o v e m o , d a
nista sami, da je poleg d o b r i h
sosedov še m n o g o drugih d o b r i h
ljudi.
Bliža
se
zima.
Ana
ni
pripravljena na m r a z , veter in
sneg. V c o p a t a h , ki jih sedaj nosi,
j o b o k r e p k o zeblo. P o t r e b n a ji j e
topla j o p i c a , volnena obleka, t o p l e
nogavice in visoki čevlji. P o t r e b n a
ji je d o b r a h r a n a , zdravniška nega,
topel čaj in topel stisk prijateljske
roke.
Krompir
zmorem
še
lupim,
to
še
Na svidenje, s m o si rekli ob
slovesu. N e pozabite na naju, j e
rekla
Ana.
Kar
n i č je
ne
poslušajte, j e spregovorila h č i , b o
že šlo, b o še šlo . . .
Solze so p o m e n i l e v.se. H r a b r o s t
in žalost. S o n c e m i je zaslepilo
pogled in rekel sem si, da so moje
solze od sonca in ne zaradi
slovesa, ki j e prizadel srce.
zk
Mlakar, Lancova vas 2 in Kristina
Kozel,
Tržeč
44/a;
Janez
P e t r o v i č , Podvinci 113 in Olga
Strelec,
Stojnci
121; Viktor
Dvoršak, S t o p n o 8 in Rozalija
M e d v e d , Zg. J a b l a n e 10;^ Marjan
Zidar, V r h 6 in A n a Sabeder,
Kicar 1 4 4 ; Ivan Klasinc Ljubljana,
J a n a Husa 4 6 in Breda C a p u d e r ,
Begunjska 10, Lesce.
UMRLI S O :
Jakob
Vaupotič,
Zakl
1,
P o d l e h n i k , r o j . 1 8 9 1 , -miri 9avgusta 1 9 7 6 . ; Osvald Majerič,
Podvinci 15, r o j . 1 8 8 6 , u m r l 3.
s e p t e m b r a 1 9 7 6 ; Angela K o r e n ,
O r m o š k a 28, roj. 1 8 8 7 , umrla 3.
s e p t e m b r a 1 9 7 6 ; Štefan K o l e d r i k ,
T o m š i č e v a 1 1 , roj. 1 9 0 5 , u m r l 1 1 .
septembra
1976; Janez Viher,
Bratislavci 5 6 , r o j . 1 8 9 7 , umrl 1 1 .
septembra 1976.
T E D N I K izdata časopisni zavod Ptujski tednik, 62250
Ptuj,
Vošnjakova
5, poštni
predal 99. Urejuje uredniški
odbor,
odgovorni
urednik
FRANC
FIDERŠEK.
Izhaja o b četrtkih.
U r e d n i š t v o m Uprava: t e l e f o n (062 ) 77-079. C e l o t n a n a r o č n i n a
znaša 1 0 0 dinarjev, za tujino 2 0 0 dinarjev. Žiro račun S D K Ptuj
52400 - 603 - 30458. Tiska Mariborski tisk. N a podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in storitev v p r o m e t u spada T E D N I K
m e d proizvode, za katere se n e plačuje temeljni davek o d prometa
proizvodov.