Letnik 4/2, november 2002

Z N A N J E
Z M A G U J E
REPUBLIKA SL OVENIJA
MINISTRSTVO ZA OB RAMB O
GENERAL©TAB SLOVE NSKE VOJS KE
ISSN 1580-1993
November
2002 ‡ 4 / πt. 2
REPUBLIKA SLOVEN I J A
M I NI S TRS TVO ZA OB R A MB O
GE NE R AL © TAB S L O V E NSKE VOJSKE
ISSN 1580-1993
UDK 355.5(497.4)(055)
November 2002 ‡ 4 / πt. 2
I Z D A J AT E L J :
Generalπtab Slovenske vojske
UREDNI©KI ODBOR:
polkovnik Franci KnafliË
polkovnik Mitja TeropπiË
polkovnik Boπtjan Blaznik
podpolkovnik Joæe Poje
podpolkovnik Janko Sladnjak
major Robert Petek
majorka Danica Pepelnak
kapitan korvete Leo Ban
major Bogdan Avbar
majorka Zdena ©abec
majorka Andreja Andrejaπ
podporoËnik Jaka Alieski
πtabni vodnik Primoæ HabiË
Tanja MarkoviË
G L AV N I U R E D N I K :
brigadir Ladislav LipiË
ODGOVORNI UREDNIK:
brigadir Bogdan Beltram
NAMESTNIK
ODGOVORNEGA UREDNIKA:
podpolkovnik Evgen PrimoæiË
LEKTORIRANJE:
Milena Sevπek PotoËnik
TEHNI»NI UREDNIK:
Bojan Rotar, graf. inæ.
ORGANIZACIJA:
podpolkovnik Evgen PrimoæiË
O B L I K O VA N J E :
Roman Kuhar, Gorenjski tisk
TISK:
Delo tiskarna, d. d., Ljubljana 2002
flBrez odgovornosti do posledic dejanj in nedejanj vsak program propade.«
Kenneth Blanchard
Nor man V. Peale
4
VSEBINA
stran
Analiza sploπnega dolgoroËnega programa razvoja
in opremljanja Slovenske vojske
Peter Papler . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
7
Vstop fenomenologije v zgodovino ‡
vpraπanje vstopa in prvi odgovori o bistvu
Karlo Nanut . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
35
Sporazum o konvencionalnih silah v Evropi
Duπan Gorπe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
75
Vodenje projektov nabave in uvajanja oboroæitve in opreme
v Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije (MO RS)
in v Slovenski vojski (SV)
Milan Æurman . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
97
RaËunalniπko podprt sistem podpore odloËanju
za optimiziranje logistiËnih poti
Simon KavËiË . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
123
Problematika osrednjega vadiπËa Slovenske vojske Postojna
Urπa Brodnik in Marjana Trontelj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .
171
5
6
Peter Papler
ANALIZA SPLO©NEGA
DOLGORO»NEGA
PROGRAMA RAZVOJA IN
OPREMLJANJA SLOVENSKE
VOJSKE
P O V Z E T E K
»lanek je avtorjev povzetek seminarske naloge v okviru
magistrskega πtudija, smer poslovodenja in organizacije na
Ekonomski fakulteti v Ljubljani, in sicer pri predmetu Strateπko
poslovodenje s poslovno igro, v marcu leta 2002, pri
prof. dr. Danijelu PuËku. Seminarska naloga in zagovor sta bila
ocenjena pozitivno, brez vsebinskih pripomb. V primerjavi
s seminarsko nalogo je v sklepu Ëlanka izpuπËen del, ki na sploπno
obravnava akutno krizo vodenja in poslovanja v Slovenski vojski
ter predlaga v okviru strategije krËenja strategijo zasuka oziroma
preobrata kot reπitev situacije. Sama strategija zasuka ni vsebina
seminarske naloge.
Ugotoviti velikost, moË in organizacijsko strukturo oboroæenih sil,
formacijo, oboroæitev in opremo enot, model vodenja
in poveljevanja ter naËine za izgradnjo oboroæenih sil ni ne lahko
ne enostavno. Tega dejansko ni mogoËe narediti brez kompleksnih
in temeljitih analiz vseh faktorjev, ki pogojujejo in dolgoroËno
doloËajo oboroæene sile in njihovo infrastrukturo. Ko takπnih
analiz ni ali pa se aktivnost opravlja rutinsko in se koncept
oboroæenih sil gradi na flad hoc« pogovorih v pisarnah in nerealnih
æeljah, kompleksni problemi pa se reπujejo delno, od danes do jutri,
je zelo verjetno, da bo nastala razlika med dejanskimi in ciljnimi
oboroæenimi silami. Dejansko so to flimprovizirane oboroæene
7
ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE
sile«, ki so podvræene pogostim reorganizacijam z vsemi
negativnimi posledicami, ki izhajajo iz tega, tako v pogledu bojne
pripravljenosti kot tudi pripravljenosti oboroæenih sil za vodenje
oboroæenega boja, kar pa je osnovni smisel in namen obstoja
oboroæenih sil.
Zagotovo je nujen celovit pristop, ki se zaËne pri izdelavi planskih
predpostavk skozi ocenjevanje okolja, analizo poslovanja ter
analizo poslanstva SV, nadaljuje s celovito oceno SV in ima svoj
konec z oblikovanjem strateπkih planskih ciljev, ki odgovarjajo na
vpraπanja, kakπna bo naslednja vojna, kako jo bomo vodili, kako
bomo organizirali, oboroæili, popolnili in izurili oboroæene sile.
Odgovori so v vojaπki doktrini ali nacionalni vojaπki strategiji,
kakorkoli æe imenujemo ta dokument.
»lanek obravnava oboroæene sile Republike Slovenije
s predpostavko, da ni bistvene razlike med uËinki granat, bomb
in raket, ki so na oboroæene sile uporabljene v vojni,
in flpapirnatimi naboji«, ki se uporabljajo v miru. Tako kot
strelivo, se tudi papirnati naboji razlikujejo po uËinku na cilj.
Papirnati naboji, ki spadajo med strateπko strelivo, delujejo na
vojsko v celoti. Ukazi poveljnika Ëete delujejo na Ëeto, redko na
bataljon ali viπje. Sploπni dolgoroËni naËrt razvoja in opremljanja
deluje na celoten obrambni sistem in dræavo. »e je papirnat naboj
slabo izdelan in izstreljen, je veË πkode v lastnih oboroæenih silah,
kot pri sovraæniku.
NaËin formalnega procesa strateπkega naËrtovanja ponuja
sistematiËen in racionalen naËin strateπkega odloËanja. Strateπki
naËrt vojske je rezultat razvite strategije vojaπke organizacije, ki
temelji na skrbni strateπki analizi organizacije in njenega okolja.
Razlogi so lahko razliËni, obiËajno pa izhajajo iz æelje prilagoditi
se spremembam v okolju ali omejitvam razpoloæljivih virov.
V Ëlanku analiziram slabosti strateπkega naËrta SV, ki so verjetno
rezultat slabega poznavanja vojaπkih in poslovodnih znanosti pri
zaposlenih v SV, nepoznavanja strateπkega poslovodenja v SV ter
strateπkega upravljanja v okolju SV. Z analizo in prikazom modela
8
Peter Papler
strateπkega naËrtovanja bom skuπal izpostaviti pomanjkljivosti
veljavnega strateπkega naËrta, da bodo prihodnji naËrtovalci,
izdelovalci, predlagatelji strateπkih dokumentov in organi, ki
strateπke dokumente sprejemajo, flizstreljevali boljπe papirnate
naboje«.
K L J U » N E
B E S E D E
Sploπni dolgoroËni program razvoja in opremljanja SV, strateπki naËrt,
strateπko poslovodenje, dræavni zbor, strateπki dokumenti, ministrstvo
za obrambo, strateπko naËrtovanje, slovenska vojska, strateπka poslovna
enota.
A B S T R A C T
The article is the author's summar y of a seminar assignment as part
of his master's-level study business and administration at the
Faculty of Economics in Ljubljana, specifically for the course
Strategic Management with Business Game in March 2002 with
Dr Danijel PuËko. The seminar assignment and its defence were
positively assessed, without any substantial shortcomings. In
comparison to the seminar assignment, the article omits the portion
dealing with the acute management and business crisis in the
Slovenian Armed Forces in general and, as part of the downsizing
strategy, proposes a reorientation strategy as a solution to the
situation. The seminar assignment did not contain the reorientation
strategy itself.
It is neither an easy nor a simple matter to ascertain the size, power
and organisational structure of the armed forces; the formation,
armament and equipping of units; the leadership and command
model; and the methods for building up the armed forces. In fact,
this cannot be done without complex and fundamental analyses of
all factors that provide conditions and long-term definitions for the
armed forces and their infrastructure. When there are no analyses of
9
ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE
this sort, or when activity is carried out in a routine manner and
the concept of the armed forces is constructed on the basis of ad hoc
discussions in offices and wishes not based on facts, and when
complex problems are resolved only in part, from one day to the
next, it is ver y likely that there will remain discrepancies between
the armed forces in reality and as planned. This is actually a case
of flimprovised armed forces«, liable to frequent reorganisation with
all of its negative consequences, from the perspectives of both
militar y capability and the preparedness of the armed forces to
engage in armed combat ‡ which is the basic reason for and purpose
of the existence of the armed forces.
A comprehensive approach is unquestionably necessar y, beginning
with the working out of planning assumptions through assessment of
the environment, analysis of the operations and analysis of the
mission of the SAF, continuing with a comprehensive assessment of
the SAF, and ending with the formation of strategic planning goals
that provide a response to the questions of the nature of the next
war, how we will conduct it, and how we will organise, arm, man
and train the armed forces. The answers are inscribed in the
militar y doctrine or the national militar y strategy, however we title
this document.
The article treats the armed forces of the Republic of Slovenia from
the assumption that there is no essential difference between the effects
of the grenades, bombs or missiles that are used against armed
forces in warfare and the flpaper volleys« that are used in
peacetime. Just like ammunition, these paper volleys differ in their
effects on the target. Paper volleys, which are classed among
strategic ammunition, operate on the armed forces as a whole. The
orders of a company commander have an effect on the company, and
rarely on a battalion or higher. A general long-term plan for
developing and equipping has an effect on the entire defence system
and the state as a whole. If a paper volley is poorly worked out and
launched, it results in greater damage to one's own armed forces
than to the enemy.
1 0
Peter Papler
The manner of the formal process of strategic planning offers a
systematic and rational manner of strategic decision-making. A
strategic plan for the armed forces is the result of a developed
strategic militar y organisation, which is based on a careful strategic
analysis of the organisation and its environment. Its grounds may
var y, but generally it proceeds from the wish to adapt to changes in
the environment or limitations in available resources.
In the article, I analyse the weaknesses of the strategic plan of the
SAF, which likely result from a poor awareness of militar y and
managerial knowledge among the employees of the SAF, and also
from a lack of knowledge of strategic management in the SAF as
well as strategic administration in the SAF environment. Through
an analysis and by presenting a strategic planning model, I will tr y
to lay out the deficiencies in the current strategic plan so that future
planners, shapers and proposers of strategic documents, and the
bodies that adopt strategic documents, fllaunch better paper
volleys«.
K E Y
W O R D S
General long-term programme for developing and equipping the SAF,
strategic plan, strategic management, National Assembly, strategic
documents, Ministry of Defence, strategic planning, Slovenian Armed
Forces, strategic business unit
OBOROÆENE SILE SLOVENSKEGA NARODA
Slovenska vojaπka tradicija sega vse do Karantanije, prve slovenske dræave, ki
je nastala v 7. stoletju. V ljudskem izroËilu se je posebej ohranil spomin na boje
s Turki, ki so se vrstili od konca 14. stoletja do velike zmage nad Turki pri
Sisku leta 1593. Najbogatejπe pa je izroËilo o velikih kmeËkih uporih na
Slovenskem, ki so imeli za narod tudi prebujevalni znaËaj in pomen.
V vojski avstro-ogrske monarhije so bili slovenski vojaki in polki znani in
cenjeni kot zelo dobri. Iz njih je leta 1918 nastala prva slovenska vojska
1 1
ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE
v sodobni zgodovini Slovencev. ©tela je pribliæno 12 000 moæ in je pod
vodstvom generala Rudolfa Maistra v bojih za severno mejo ohranila Maribor
z zaledjem ter vzhodno Koroπko.
Leta 1919 je bila slovenska vojska ukinjena, nadomestila jo je jugoslovanska
vojska. V letih okupacije od 1941 do 1945 je nastala skoraj povsem samostojna
slovenska partizanska vojska. Avgusta 1944 je πtela 21 700 pripadnikov in je
bila organizirana v dveh korpusih ter eni operativni coni. S koncem vojne je bila
tudi ta ukinjena.
Napad dræav Ëlanic Varπavskega pakta na »eπkoslovaπko leta 1968 je bil razlog
za ustanovitev teritorialnih obramb republik in pokrajin.
Glavni πtab za sploπni ljudski odpor je bil v Sloveniji ustanovljen 20. novembra
1968. V organizaciji oboroæenih sil je imela TO vlogo pomoænih sil
Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Poveljevalni jezik je bil slovenski.
Pripadniki TO so se poËutili kot slovenski vojaki in enako jih je sprejemalo
prebivalstvo.
Poveljstvo slovenske TO je skuπalo svoje enote oboroæiti bolje, kot se je to
skladalo z naËrti JLA. Zato je bilo vodstvo odstavljeno, armada pa si je zaËela
vedno bolj podrejati πtabe in enote.1
Slovenska vojska je nastala kot organizacija iz enot manevrske strukture kot
neformalne organizacije, ki se je razvila v okviru formalnih organizacij
teritorialne obrambe in slovenske policije. Formalna in neformalna
organizacijska struktura sta bili po uspeπni in uËinkoviti osamosvojitveni vojni
zdruæeni v slovensko vojsko in slovensko policijo.
Po odhodu JLA je slovenska TO prevzela vlogo stalne armade. Do
preimenovanja tega kriæanca v bolj primerno Slovensko vojsko je priπlo januarja
1995. Tedaj so dokonËno oblikovali sedanje slovenske vojaπke simbole ‡
zastavo, uniforme, odlikovanja in seveda vojaπko izrazoslovje s povelji in
drugimi izrazi vred. S pribliæno 9000 pripadniki mirnodobne sestave je danaπnja
SV nekajkrat manjπa in bistveno πibkeje oboroæena od seπtevka nekdanje JLA
in TO leta 1990 na ozemlju Slovenije. Ne glede na svojo skromno velikost in
bojno moË pa πteje SV danes neverjetno πtevilo polkovnikov, brigadirjev in celo
generalov. Zgodovinsko je postala SV prva redna armada samostojne slovenske
dræave.2
1
2
http://www.mo-rs.si/mors/tipicnasv.htm.
Anton Bebler: Zakaj je vojna ostala na uzdah: Sobotna priloga Dela, 22.december 2001, str. 9.
1 2
Peter Papler
SV je bila postavljena v vlogo slovenskih oboroæenih sil ne glede na njene
sposobnosti in zgodovinski razvoj. Oboroæene sile slovenske dræave nikoli
v vsej svoji zgodovini niso znale strateπko naËrtovati. Kot bomo videli, tega tudi
danes v samostojni Sloveniji ne znajo. Dejstvo pa je, da smo vedno, ko smo
izgubili svoje oboroæene sile, izgubili tudi samostojno dræavo. Slovensko
politiËno vodstvo je zgodovinsko gledano izbralo za slovenske oboroæene sile
strategijo likvidacije, kar pomeni enostavno ukinitev oboroæenih sil, kot se nam
je to zgodilo leta 1919 in 1945. Dræava pa se je vkljuËila v zvezo dræav.
Se bo zgodovina ponovila πe tretjiË?
Strateπki naËrt
Dokumenti, pomembni za obrambno naËrtovanje, so: Resolucija o strategiji
nacionalne varnosti RS (Ur. l. RS, πt. 56/2001), Obrambna strategija RS, Vojaπka
doktrina, SDPROSV in ostali dokumenti, ki pa za obravnavo problema niso
pomembni. »e analiziramo spletno stran MO RS, kjer navajajo, da so podlaga
za obrambno naËrtovanje usmeritve za organizacijo in izvajanje obrambe ter
SDPROSV, lahko pridemo do sklepa, da verjetno ni uveljavljenega enotnega
modela procesa strateπkega naËrtovanja v MO RS in hkrati ni opredeljenega
celotnega pristopa v napisani metodologiji ali priroËniku za izvajanje
strateπkega naËrtovanja v slovenskih oboroæenih silah.
Na spletnih straneh MO RS lahko preberemo, da so podlaga za obrambno
naËrtovanje usmeritve za organizacijo in izvajanje obrambe ter sploπni
dolgoroËni programi razvoja in opremljanja SV, ki jih doloËa Dræavni zbor
Republike Slovenije. Pred razpravo v parlamentu predloge obravnava odbor za
obrambo dræavnega zbora. DolgoroËne programe razvoja in opremljanja SV ter
letne naËrte predlaga minister za obrambo Vladi Republike Slovenije.
Generalπtab SV pa v sodelovanju s pristojnimi organizacijskimi enotami
Ministrstva za obrambo pripravlja predloge dolgoroËnih in letnih naËrtov
razvoja in opremljanja SV.
Skladno s pristojnostmi, doloËenimi z Zakonom o obrambi (Uradni list RS,
πt. 82-2980/94), je minister za obrambo edini nosilec naËrtovanja obrambnega
sistema in je odgovoren za izdelavo celovitih naËrtov razvoja obrambnega
sistema. Skladno z metodologijo naËrtovanja v Ministrstvu za obrambo
obstajajo tri naËrtovalna obdobja: dolgoroËno (10 let in veË), srednjeroËno
(5 let) in letno (proraËunsko).
1 3
ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE
Za naËrtovanje sil je odgovoren generalπtab SV, ki izdeluje dolgoroËne
in srednjeroËne naËrte razvoja SV. DolgoroËni naËrt se izdela za obdobje, daljπe
od deset let. Z njim se naËrtujejo dolgoroËne podlage organizacije oboroæenih
sil, sistem poveljevanja in kontrole, oprema in oboroæitev, kadri, logistiËna
oskrba ter stroπki. DolgoroËne naËrte sprejema Vlada Republike Slovenije.
SrednjeroËni naËrti se izdelujejo po programih razvoja za obdobje πestih let ter
predstavljajo neposredno izhodiπËe za kratkoroËno (proraËunsko) naËrtovanje.
SrednjeroËne naËrte sprejema minister za obrambo.3
Bralcu nekaj zmede povzroËi æe samo ime program. Programi obiËajno na
doloËen naËin strukturirajo aktivnosti, ki naj bi vodile do æelenih rezultatov.4
Program bi bilo treba razumeti kot opredelitev aktivnosti ali korakov,
potrebnih, Ëe hoËemo doseËi plan, ki strategijo akcijsko usmerja. Aktivnosti je
treba opremiti πe z roki in izvajalci. OËitno sta pojma program in naËrt v naπem
primeru neustrezno razumljena.
Tabela 1: Strateπki dokumenti na obrambnem podroËju
Zap. Dokument
πt.
»asovni
horizont
Predlagatelj
Podpisnik
1
Strategija nacionalne varnosti
10‡17 let
Predsednik vlade RS
Predsednik Dræavnega zbora zbora RS
2
Obrambna strategija RS
10‡17 let
Minister za obrambo
Predsednik Dræavnega zbora RS
3
Vojaπka doktrina
10 let
NaËelnik G© SV
Predsednik Vlade RS
4
SDPROSV
6‡8 let
Minister za obrambo
Predsednik Dræavnega zbora RS
5
SrednjeroËni naËrt razvoja SV
4‡5 let
NaËelnik G© SV
Minister za obrambo
6
Letni plan dela SV
1 leto
NaËelnik G© SV
Minister za obrambo
Vir: Lastna analiza
Oglejmo si πe, kakπen pomen ima v SDPRSV beseda dolgoroËen. Planski
horizont iπËemo predvsem v mejah, ki jih postavljata πe dopustna stopnja
nenatanËnosti pri predvidevanju in Ëas vezave sredstev v nefleksibilnih oblikah.5
»e vzamemo za osnovo, da je srednjeroËno plansko obdobje med dobo plaËila
naloæbe in dobo, ko so kapacitete nespremenjene. To za vojaπko podroËje
3
http://www.mo-rs.si/mors/tipicnasv.htm.
PuËko, Danijel: Strateπko upravljanje: II izdaja: Ljubljana: EF, 1999. str. 330.
5 PuËko, Danijel: Strateπko upravljanje: II izdaja: Ljubljana: EF, 1999. str. 108.
4
1 4
Peter Papler
pomeni od 6 do 10 let. »e je zgornja meja ekonomska æivljenjska doba naloæbe
za dolgoroËno plansko obdobje, to za oboroæene sile pomeni od 10 do 17 let.
»e primerjamo obdobje 2002-2007, na katerega se nanaπa SDPROSV, potem
vidimo, da naj bi to dejansko bil srednjeroËni naËrt razvoja SV. Iz navedenega
besedila lahko sklepamo, da ne loËimo pojmov strateπko naËrtovanje in
naËrtovanje.
Ker je strateπki naËrt rezultat procesa strateπkega naËrtovanja, bom za
analizo SDPROSV uporabil opis Brysonovega modela6, ki ga je avtor razvil za
javne in nedobiËkonosne organizacije. Za analizo celovitosti strateπkega naËrta
bom uporabil moæno zasnovo strateπkega plana podjetja.7 Pri analizi vsebin
bom vsebine SDROSV prilagodil zaporedju toËk v moæni zasnovi strateπkega
naËrta.
Povzetek
Povzetek strateπkega naËrta je mogoËe razbrati v uvodu, sklepu in v toËki 2.3
IzhodiπËa za nadaljnje preoblikovanje, razvoj in opremljanje SV. V uvodu je
opredeljeno, da SDPROSV doloËa temeljne usmeritve za nadaljnji razvoj SV
ter za njeno kadrovsko popolnjevanje in opremljanje v obdobju 2002-2007.
Usmeritve sem strnil v naslednje ugotovitve:
1. Cilj programa je oblikovanje sodobne, uËinkovite in racionalne vojaπke
organizacije. Program razvoja SV mora doloËiti usmeritve preoblikovanja
do leta 2007 za spreminjanje zakonskih, dolgoroËnih razvojnih in
doktrinarnih dokumentov ter omogoËiti naËrtovanje spremenjene
organizacijske strukture SV. S programom za obdobje do leta 2007 je treba
obrambno naËrtovanje v Republiki Sloveniji uskladiti s sistemom
obrambnega naËrtovanja v Natu.
2. Strateπka cilja Republike Slovenije na obrambnem podroËju sta Ëlanstvo
v Natu in sodelovanje v skupni evropski varnostni in obrambni politiki.
3. Bistvo nadaljnjega preoblikovanja SV je, da se bo vojna sestava zmanjπala
na najveË 26.000 pripadnikov. PoveËati bo treba sile za posredovanje
(poklicna sestava), razviti glavne in dopolnilne sile.
4. Republika Slovenija je v procesu pribliæevanja in vkljuËevanja v zvezo Nato
z akcijskim naËrtom za Ëlanstvo v Natu in v procesu naËrtovanja sprejela
52 partnerskih ciljev. Ti cilji doloËajo osnovne naloge in aktivnosti, ki jih
6
7
PuËko Danijel: O strateπkem managementu v zdravstvenem zavodu, Organizacija: Kranj: FOV, 1995, str. 27.
PuËko Danijel: Strateπko upravljanje: II izdaja: Ljubljana: EF, 1999. str. 316.
1 5
ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE
mora dræava uresniËiti do vkljuËno leta 2006. Razvoj je treba usmeriti tako,
da bo dræava sposobna zavarovati svojo varnost tudi z vojaπko obrambo, ne
glede na to, ali bo povabljena v Nato.
5. S preoblikovanjem SV bo v razvoju treba zagotoviti prehod od koliËine h
kakovosti.
6. Republika Slovenija bo tudi v naslednjem srednjeroËnem obdobju ohranila
naborni sistem in na njem temeljeËe popolnjevanje vojske ter hkrati uvajala
potrebne novosti pri popolnjevanju s poklicnimi pripadniki.
7. V sklepu je navedeno, da se mora z naËrtovanimi spremembami zakljuËiti
preoblikovanje SV v majhno, uËinkovito in racionalno vojsko, sposobno
zagotavljati obrambo dræave, hkrati pa mora omogoËiti Ëlanstvo in aktivno
sodelovanje v Natu in evropski varnostni ter obrambni politiki. Slovenska
vojska se bo razvijala v vojsko, prepoznavno in povezljivo z drugimi
zahodnoevropskimi vojskami.
V nadaljevanju dokumenta je doloËeno, da so temeljne osnove in cilji
preoblikovanja SV:
‡ vojska se mora organizirati in razviti za vojaπko obrambo dræave in
verodostojno partnerstvo v zavezniπtvu;
‡ vojska bo enotna, brez zvrsti, temeljila bo na rodovski zasnovi;
‡ struktura vojske mora biti primerljiva s strukturo kopenskih vojsk razvitih
industrijskih dræav;
‡ vojaπke enote se oblikujejo najveË do brigadne ravni;
‡ teæiπËe mora biti na razvoju, opremljanju in popolnjevanju sil za
posredovanje;
‡ pripravljenost je treba izboljπati z organizacijskimi in strukturnimi
spremembami ter spremembami naËina delovanja;
‡ krepiti je treba mirnodobni del vojske za delovanje v miru in kriznih
razmerah v πirπem strateπkem oziroma regionalnem okolju;
‡ obseg vojne sestave je treba zmanjπati glede na spremenjeno ogroæenost
in dejanske kadrovske in materialne zmoænosti za oblikovanje enot;
‡ struktura osebja se mora izboljπati s postopnim kadrovskim
prestrukturiranjem;
‡ posodobiti je treba sistem poveljevanja in kontrole ter dopolniti razmejitev
pristojnosti med strateπko in operativno ravnijo poveljevanja in kontrole;
‡ posodobiti je treba sistem vojaπke logistike.
1 6
Peter Papler
V povzetku bi bilo treba navesti bistvene ugotovitve iz analize okolja,
poslovanja in sedanjega poslanstva ter vizije. V drugem delu naj bodo povzeti
bistveni cilji in strategije za njihovo doseganje.
Ugotovitve iz analize okolja in poslovanja v naËrtu ni mogoËe najti. Poslanstvo
SV oziroma nekaj temu podobnega pa sem poskuπal najti na spletnih straneh
MO. Osnovni namen SV je odvraËanje morebitnega sovraænikovega napada na
Republiko Slovenijo ter obramba dræave v primeru napada. Poleg tega
Slovenska vojska s svojim delovanjem v Sloveniji in tujini prispeva k varnosti
in stabilnosti regije.8
V poslanstvu ni doloËenih samostojnih enot, strategije za doseganje ciljev, prav
tako ni vrednot in norm obnaπanja, a je vseeno bolje kot v analiziranem
dokumentu, kjer o poslanstvu ni nobene besede.
Severnoatlantski sporazum9 je zelo preprost dokument, sestavljen v duhu
Ustanovne listine Zdruæenih narodov, iz katere Ërpa svojo legitimnost.
S sporazumom se dræave Ëlanice zavezujejo, da bodo posamiËno in skupaj
vzdræevale in razvijale svoje obrambne sposobnosti in ustvarile temelje za
kolektivno obrambo. 5. Ëlen doloËa, da oboroæen napad na eno ali veË Ëlanic Nata
pomeni napad na vse. Povzetek iz severnoatlantskega sporazuma jasno doloËa, da
je vzdræevanje obrambne sposobnosti sinteza samostojne in skupne izgradnje
oboroæenih sil. V primeru napada na katerokoli Ëlanico bo potreben ustrezen
odgovor z uporabo oboroæene sile, torej napadnim ali obrambnim delovanjem
enot SV. Dimenzioniranje SV je kompromis zahtev Nata in varnosti dræave.
SV prispeva v zavezniπtvo po SDPRSV samo enote za sodelovanje v operacijah
za vzdræevanje miru in v humanitarnih operacijah, torej samo v dveh vrstah
mirovnih operacij (uporaba lahke oboroæitve, sklenjen dogovor s
konfrontiranimi stranmi). SV bi morala zagotavljati tudi enote za izvajanje
operacij vsiljevanja miru (klasiËen oboroæen boj z uporabo teæke oboroæitve,
kot so tanki in topovi, in brez dogovora med sprtimi stranmi) in podporo
diplomatskim prizadevanjem, kar sta drugi dve vrsti mirovnih operacij. Svoje
oboroæene sile moramo graditi dvosmerno, in sicer za lastno obrambo ter za
sodelovanje pri skupni obrambi v okviru zavezniπtva. SDPRSV ni skladen
s severnoatlantskim sporazumom, ker ne naËrtuje izvajanja zahtevane vrste
storitev (operacij za vsiljevanje miru ter podporo diplomatskim prizadevanjem)
in oblikovanja ustreznih oboroæenih sil.
8
9
http://www.mo-rs.si/mors/tipicnasv.htm.
http://www.mo-rs.si/mors/tipicnanato.htm.
1 7
ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE
Uvod ‡ analiza poslovanja
Analiza poslovanja je opisana v poglavju Temeljne znaËilnosti dosedanjega
razvoja SV. Povzemam naslednje sploπne ugotovitve:
‡ SV sestavljajo sile za posredovanje, glavne in prostorske sile;
‡ predvidene bojne zmoænosti odstopajo od mogoËih;
‡ bojna sposobnost in pripravljenost mirnodobne sestave SV omogoËata
omejeno reagiranje v miru (angaæiranje v bojnih nalogah, pri zaπËiti in
reπevanju ter v mednarodnem vojaπkem sodelovanju);
‡ SV ohranja in vzdræuje preobseæno infrastrukturo;
‡ SV je na podroËju mednarodne povezljivosti pridobila pomembne
izkuπnje;
‡ mirnodobne kadrovske in materialne zmogljivosti SV so razdrobljene
in razporejene v πtevilne mirnodobne enote in razvojna jedra, kar negativno
vpliva na pripravljenost;
‡ razmerje med stalno in rezervno sestavo SV je 1 : 10, kar kaæe na
poudarjanje pomena rezervne sestave. Razmerje med Ëastniki
in podËastniki stalne sestave je 1:1,4, med podËastniki in vojaki stalne
sestave pa 1 : 0,5, kar je neustrezno in ni primerljivo s sodobnimi
vojaπkimi organizacijami;
‡ razpoloæljiva naborna populacija, uveljavljanje ugovora vesti vojaπki
dolænosti ter zdravstveno stanje nabornikov zahtevajo tudi spremembe
sistema usposabljanja vojakov na sluæenju vojaπkega roka ter iskanje
moænosti za ustreznejπe popolnjevanje SV.
Program veliko pove o kadrih, ki jih ima na razpolago, manj pa o obstojeËi
strategiji, ki jo uresniËuje. Ugotovitve iz analize poslovanja oboroæenih sil so
kvalitativne in zelo sploπne. Ker ni navedenih kvantitativnih pokazateljev
poslovanja oboroæenih sil, je poslovanje nemogoËe oceniti. ©e teæje je
postavljati cilje, katerih rezultate bi lahko merili. Oceni uspeπnosti poslovanja
in trendom pri poslovanju je treba posvetiti veliko pozornost, ker pa je na ta
naËin odgovornost za rezultate manj jasna ali pa se spreminja, verjetno takπno
stanje ustreza poslovodstvu.
Ocenjevanje uspeπnosti je treba nasloniti na analize meril deleænikov.
Deleæniki so pri podjetjih obiËajno lastniki, zaposleni in kupci, v oboroæenih
silah pa so to vsekakor dræava, davkoplaËevalci in zaposleni v SV. Najti je treba
doloËene kazalce, jih kvantificirati za zadnjih nekaj let in ugotavljati gibanja
v uspeπnosti oboroæenih sil.
1 8
Peter Papler
Poznamo tri stopnje pri postavljanju strateπkih planskih ciljev:
‡ opredelitev poslanstva,
‡ izbira kazalcev za strateπke cilje,
‡ pripisovanje koliËinskih vrednosti izbranim kazalcem.
»e vzamemo za predpostavko, da je najpomembnejπi cilj poslovanja SV
zagotavljanje Ëim veËje stopnje pripravljenosti za bojevanje (bojne
pripravljenosti), lahko v literaturi najdemo naslednje kazalce10:
‡ vodenje,
‡ nebojna podpora,
‡ usposobljenost,
‡ delovanje C4I,
‡ morala.
Druga strategija je Ëlanstvo v Natu. Poglejmo si kriterije te organizacije za
Ëlanstvo, ki jih najdemo na spletnih straneh MO RS in jih lahko vzamemo kot
kriterije deleænika za ocenjevanje uspeπnosti. Od dræav kandidatk se priËakuje,
da bodo izpolnile zahtevane cilje na politiËnem in gospodarskem podroËju.
Obrambne in vojaπke zadeve se osredinjajo na:
‡ zmoænost dræave, da prispeva h kolektivni obrambi in novim nalogam
zavezniπtva;
‡ vsaka dræava kandidatka zagotovi za obrambo zadostna sredstva.
»e zahteve prevedemo v merljive spremenljivke, to pomeni ustrezne enote
oboroæenih sil za izvajanje kolektivne obrambe in ustrezen odstotek BDP,
namenjenega za vzdræevanje oboræenih sil in lastnega obrambnega sistema.
Opredelitev strateπkih poslovnih enot (SPE)
in njihovih strateπkih poslovnih podroËij (SPP)
SV bodo sestavljale sile za posredovanje (reakcijske sile), glavne sile ter
dopolnilne sile, s katerimi bo poslovodilo Poveljstvo sil. Generalπtabu bodo od
leta 2004 neposredno podrejeni Poveljstvo sil, Center vojaπkih πol, Vojaπka
zdravstvena sluæba in Verifikacijski center. V besedilu lahko zasledimo nekaj,
kar naj bi bilo poslanstvo in to za tri SPP SV. Generalπtab s podrejenimi
poveljstvi pa po dokumentu ni v sestavi SV. V SDPROSV so naËrtovane naloge
SV opredeljene za tri stanja politiËnega okolja, in sicer mir, krizne razmere
v πirπem strateπkem oziroma regionalnem okolju ter v primeru obrambe dræave.
10
J. F. Dunningan: Kako voditi rat, VojnoizdavaËki i novinski centar, Beograd 1993, str.297.
1 9
ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE
Vojaπko izobraæevanje in zagotavljanje zdravstvenih storitev ter izvajanje
verifikacijskih postopkov pri nadzoru oboroæitve niso opredeljeni kot SPP SV.
Imamo pa organizacijske enote. Iz besedila s pozornim branjem lahko
sklepamo, da je SV strateπka poslovna enota Generalπtaba. »e predpostavimo,
da je vodstvo na tak naËin opredelilo strateπka poslovna podroËja in strateπke
poslovne enote, lahko ugotovimo, da v SV ne poznamo teh pojmov.
SPP predstavlja skupino storitev v okviru organizacije, ki ima znaËilnost
relativno neodvisne poslovne dejavnosti, z jasno opredeljenim sklopom
konkurentov in lastnostjo, ki omogoËa ugotavljati poslovni uspeh.11
Za strateπko poslovno enoto pa so znaËilne tri stvari:
‡ predstavlja eno samo dejavnost ali zbirko sorodnih dejavnosti, ki jih lahko
naËrtujemo loËeno od drugih v podjetju,
‡ ima svoje lastne tekmece,
‡ ima poslovodjo, ki je odgovoren za strateπko naËrtovanje in uresniËevanje
ciljev, nadzoruje veËino dejavnikov, ki vplivajo na doseganje ciljev.
SV nima organiziranih strateπkih poslovnih enot, utemeljenih na naπtetih
znaËilnostih. Organizacijska struktura SV je funkcijska. Zato tudi ne loËujemo
posameznih dejavnosti, poslediËno pa ne izvajamo strateπkega naËrtovanja, tako
ne za korporacijo (SV) in ne za posamezne dejavnosti. Ker ni odgovornih za
posamezno dejavnost, ni merjenja uspeπnosti poslovodij in ustreznih pozitivnih
ali negativnih kompenzacij. Zaradi nepreglednosti organizacije, naËrtovanja
in odgovornosti ni ustreznega finanËnega naËrtovanja, sistem je izredno
nepregleden, dræava kot lastnik SV pa nima vpogleda v dejansko stanje
v organizaciji. V tabeli 2 navajam moæne dejavnosti SV in SPE.
Poslanstvo in cilji SPE
V dokumentu lahko preberemo, da bo temeljni namen SV tudi v prihodnje
odvraËanje vojaπkih groæenj, vojaπka obramba dræave v primeru napada,
izvajanje obveznosti, prevzetih z mednarodnimi pogodbami, ki jih je sklenila
Republika Slovenija, ter sodelovanje pri zaπËiti, reπevanju in pomoËi ob
naravnih in drugih nesreËah, skladno z njeno organizacijo ter zmogljivostmi.
Temeljni namen oblikovanja sil za posredovanje je zagotovitev pripravljenih sil
za zaπËito ali podporo nacionalnim interesom v miru in kriznih razmerah
v strateπkem oziroma regionalnem okolju ter nudenje pomoËi ob naravnih
11
PuËko Danijel: Strateπko uporavljanje: II izdaja: Ljubljana: EF, 1999. str. 147.
2 0
Peter Papler
Tabela 2: Pregled moænih dejavnosti in SPE SV
Dejavnost
SPE
Konkurenca
Zagotavljanje varnosti
Bataljon vojaπke policije
Slovenska policija
Sodelovanje v mirovnih operacijah
Lahka pehotna brigada
Oboroæene sile drugih dræav
Zagotavljanje bojne pripravljenosti
Pehotna divizija (poveljstvo sil)
Bojne enote nasprotnika (v vojni)
Oskrba in vzdræevanje
LogistiËna baza
Gospodarske druæbe
Izobraæevanje zaposlenih
Center vojaπkih πol
Univerzi
Vzpostavljanje komunikacij
Bataljon za zveze in EB
Gospodarske druæbe
Nadzor ZP in obramba ZP
OPP VLZO
Agencija ‡ Ministrstvo za promet
Opravljanje zdravstvenih storitev
Vojaπka zdravstvena sluæba
Javni zdravstvni zavodi
Vir: Lastna analiza.
in drugih nesreËah. Glavne sile SV bodo sestavljene iz dveh brigad, enot
letalstva in zraËne obrambe ter enot za podporo. Dopolnilne sile bodo
sestavljene iz enot, teritorialnih logistiËnih elementov ter dopolnilnih centrov.
Za izvajanje nalog vojaπke teritorialne logistiËne podpore v miru in vojni bodo
organizirane logistiËne enote vojaπnic, delavnice in skladiπËa, vadiπËa in streliπËa
ter drugi elementi. Dopolnilni centri, ki se bodo razvili iz uËnih enot, bodo
v miru in Ëe bo treba v vojnem Ëasu pripravljali ter usposabljali kadre za
popolnitev enot SV. Prihodnji vojaπki πolski sistem bo zagotavljal osnovno,
dopolnilno ter dodatno izobraæevanje in usposabljanje podËastnikov in Ëastnikov
SV, ki bo potekalo v domaËih izobraæevalnih civilnih institucijah oziroma
v sodelovanju Centra vojaπkih πol in enot SV z njimi. Vojaπko izobraæevanje
in usposabljanje podËastnikov, kandidatov za Ëastnike in Ëastnikov stalne
sestave bo organizirano z vojaπkimi moduli v programih viπjih in visokih
strokovnih πol ter na fakultetah oziroma kot podiplomski πtudij.
Pri oblikovanju poslanstva gre za oblikovanje sorazmerno trajnih namenov
oboroæenih sil. Poslanstvo naj bi se nanaπalo na poslovno podroËje, s Ëim se
bomo ukvarjali, kakπna bo πirina dejavnosti in na katerem trgu bomo delovali,
kateri so osnovni smotri organizacije in kako bomo dosegli svoj konkurenËni
poloæaj. Koliko in katere sorazmerno samostojne enote bo moË razvijati ter
2 1
ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE
kakπne temeljne odnose bomo gojili s svojimi udeleæenci. Navedemo tudi
filozofijo organizacije, vrednote, prepriËanja, norme obnaπanja. Navznotraj
izoblikovano poslanstvo sluæi temu, da vsi zaposleni spoznajo osnovni namen
oboroæenih sil, na zunaj pa je poslanstvo potrebno za sporoËanje temeljnih
namenov dræavljanom, sosednjim dræavam, zaveznikom. Ko vodstvo opazi,
da mu organizacija uhaja, mora ponovno poiskati svoj namen. Poslanstvo podjetja
sestavlja pet elementov. Prvi je zgodovina podjetja, od katere naj se organizacija ne
bi oddaljila. Drugi element predstavljajo trenutne prioritete dræave in
poslovodstva, ki so naravnane k cenovno uËinkoviti armadi, vkljuËeni v Nato.
Tretji element je okolje, iz katerega na primer SV ne more veË pridobivati vojaπkih
obveznikov s staro vsebino ogroæenosti od nekdanje jugoslovanske armade, temveË
je treba po zgledu francoske tujske legije ali ameriπkih marincev uvesti druge
blagovne znamke. »etrti element so viri organizacije. SV bi se recimo zavajala, Ëe
bi se odloËila, da bo enakovreden nasprotnik vsem sovraænikom in da mu bo
v prvih dneh vojne prizadejala 30-odstotne izgube, kar je razvidno iz veljavne
Doktrine vojaπke obrambe. Organizacija mora biti usklajena z viri, ki so na
razpolago. KonËno mora poslanstvo organizacije temeljiti na znaËilnih znanjih,
v primeru SV predvsem vojaπkih, katerih cilj je uËinkovita obramba dræave.
»e vzamemo za osnovo tabelo 2, mora opredelitev poslanstva doloËiti glavna
konkurenËna podroËja, znotraj katerih bo SV delovala. Razvijala bo lahke
pehotne enote, popolnjene s profesionalnimi vojaki, vrhunsko opremljenimi
in usposobljenimi za izvajanje oboroæenega boja. SV bo delovala pri vojaπki
obrambi dræave ter s posameznimi enotami do nivoja bataljona v mednarodnih
mirovnih operacijah v regiji, s posamezniki pa po celem svetu. Urjenje
bojevanja v gorah ter urjenje podvodnega bojevanja sta træna segmenta, kjer
bomo dosegali prepoznavne rezultate v okviru Nata. SV ne bo razvijala jedrskih
in vesoljskih oboroæitvenih sistemov, temveË se bo osredinila na pehotne
oboroæitvene sisteme in enote, ki bodo delovali predvsem v bliænji regiji.
Opredelitev poslanstva organizacije poudarja glavno poslovno politiko, ponuja
vizijo in nakazuje smer delovanja SV za naslednjih deset do dvajset let. SV bi
preπla iz naborniπke vojske v polprofesionalno vojsko, sestavljeno iz
profesionalnih vojakov in enot, ki bi se popolnjevale s plaËanimi rezervnimi
vojaki. Zakonsko doloËena dolænost sluæenja vojaπkega roka pa se za prehodno
obdobje 10 let zamrzne. Vsaka strateπka poslovna enota mora skladno s tremi
navedenimi znaËilnostmi predstavljati eno dejavnost. Lahka pehotna brigada
(LPBR) bi zagotavljala sodelovanje v mirovnih operacijah, ki jih naprej
2 2
Peter Papler
razvrπËamo na operacije za uveljavljanje miru, vzdræevanje miru, operacije za
podporo diplomatskim prizadevanjem in humanitarne operacije. Enota bi
zagotavljala tudi osebje za delovna mesta v zdruæenih poveljstvih Nata.
V primeru vojaπke obrambe dræave, torej temeljnega namena SV, bi LPBR
predstavljala enoto za zaustavitev prvega nasprotnikovega napada na dræavo.
V celoti na bi bila popolnjena s profesionalno sestavo. Operativno poveljstvo
vojaπkega letalstva in zraËne obrambe (OPPVLZO) bo opravljalo nadzor
zraËnega prostora in obrambo pred napadi iz zraka. Popolnjeno naj bi bilo
s profesionalno sestavo. Pehotna divizija bi opravljala usposabljanje in urjenje
vojakov in s tem zagotavljala primerno stopnjo bojne pripravljenosti.
Namenjena naj bi bila vojaπki obrambi dræave v zaËetni fazi vojne. Center
vojaπkih πol (CV©) bi izvajal usposabljanje in izobraæevanje stalne sestave SV
in v srednjeroËnem planskem obdobju postal Ëlan univerze. LogistiËna baza
(LOGB) pa bi opravljala servisne storitve oskrbe, vzdræevanja in transporta
za vse ostale strateπke poslovne enote.
Poloæaj SPE v portfelju
V SDPROSV ni obravnavan poloæaj SPE v portfelju oboroæenih sil. Vsebina
dokumenta povzroËa utemeljen sum, da tudi celovito ocenjevanje oboroæenih
sil ni bilo opravljeno ne po klasiËni πe manj pa Porterjevi verigi vrednosti.
V nadaljevanju predlagam mogoËo zasnovo ocenjevanja SPE SV s pomoËjo
portfeljske matrike GE in predlaganih SPE iz tabele.
Dejansko je matrika GE razdeljena na devet polj, ki se nato πe razdelijo v tri
podroËja. Tri polja v zgornjem levem delu prikaæejo moËne strateπke poslovne
enote, v katere bi SV morala vlagati in tako rasti (primer z LPBR). Diagonalna
polja, ki se πirijo od spodnje leve strani na zgornjo desno, predstavljajo
strateπke poslovne enote, ki so po sploπni privlaËnosti nekje v sredini. SV bi
morala pri njih teæiti k selektivnosti in dobrim rezultatom (primer z OPPVLZO).
Tri polja v desnem spodnjem delu prikazujejo strateπke poslovne enote, ki niso
privlaËne. SV bi naredila prav, da bi resno razmislila o æetvi in opustitvi
(primer VZS). Poslovodstvo mora napovedati priËakovani poloæaj vsake
strateπke poslovne enote za obdobje treh do petih let, upoπtevaje trenutno
strategijo. To pomeni analizo, ki bo ugotovila, na kateri toËki v svojem
æivljenjskem ciklusu je vsaka posamezna storitev, kakπne so priËakovane
strategije SPE-jev tujih armad, nove tehnologije, gospodarski dogodki.
Dolæina in smer vektorjev na matriki sta rezultat analize. Zadnji korak
2 3
ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE
POSLOVNA MO»
ZaπËiti poloæaj
Investiraj v izgradnjo
Zgrajuj selektivno
‡ Maksimalna naloæba
v rast
‡ Vloæi vse napore
za ohranitev moËi
‡ Poskuπaj doseËi vodstvo
‡ Gradi selektivno
na prednostih
‡ Okrepi ranljiva podroËja
‡ Specializiraj se v omejenih
prednostih
‡ IπËi naËin, kako premagati
slabosti
‡ Umakni se, Ëe ni
znakov rasti
Slika 1:
Portfeljska matrika
poslovna moË ‡
træna privlaËnost
za SV
Vir: Lasten prikaz.
TRÆNA PRIVLA»NOST
CPBR
Selektivna izgradnja
Selektivnost/poslovodenje
za zasluæek
Omejena πiritev ali æetev
‡ Investiraj
v najprivlaËnejπe
BZV
segmente
‡ Okrepi sposobnost
delovanja proti konkurenci
‡ Poudari donosnost
z zviπanjem
produktivnosti
‡ ©Ëiti obstojeËe programe
‡ Investiraj, v segmente, v
katerih je donos velik in
tveganje relativno majhno
‡ IπËi naËine πirjenja brez
tveganja, sicer zmanjπaj
investicije
in zmanjπaj dejavnosti
ZaπËiti se in ponovno
osredotoËi
Upravljaj
za uspeπnost
Dezinvestiraj
‡ Upravljaj za tekoËo
dejavnost
‡ OsredotoËi se na
CV©
privlaËne
segmente
‡ ZaπËiti prednosti
‡ ZaπËiti poloæaj
v najbolj uspeπnih
segmentih
‡ Izboljπaj skupine izdelkov
‡ Zmanjπaj investicije
‡ Ukini takrat,
ko izgubiπ najmanj
‡ Zmanjπaj stalne stroπke
in se izogibaj investicijam
OPP
VLZO
POV
SIL
BVP
VZS
poslovodstva je, da se odloËi kaj naj naredi z vsako posamezno dejavnostjo.
Strategija vsake posamezne dejavnosti mora biti dogovorjena in usklajena.
Za vsako dejavnost posebej je nujno, da se obe poslovodstvi (korporacije
in dejavnosti) dogovorita o strategiji in dodelita sredstva, ki so potrebna za
dosego ciljev. Vodje dejavnosti ugotovijo, da njihov cilj ni vedno poveËanje
obsega storitev v vsaki SPE. Njihova naloga utegne biti, da zadræijo obstojeËe
povpraπevanje z manj stroπki oziroma da potegnejo sredstva iz dejavnosti
in dovolijo, da povpraπevanje pade.
Prednosti in slabosti vsake SPE
Ker nam niso dostopni podatki opravljenega celovitega ocenjevanja oboroæenih
sil, v SDPROSV pa niso navedeni, seveda tudi niso znane prednosti in slabosti
strateπkih poslovnih enot. Navajam samo namen ugotavljanja prednosti
in slabosti organizacije.
2 4
Peter Papler
Tabela 3: Vrednotenje poslovnih portfeljev z modelom GE za SPE SV
BVP
OPPVLZO
POVSIL
BZV
CV©
LPBR
VZS
Teæa
O
V
O
V
O
V
O
V
O
V
O
V
O
V
Velikost trga
0,3
2
0,6
2
0,6
1
0,3
4
1,2
5
1,5
5
1,5
1
0,3
Letna stopnja rasti trga
0,2
2
0,4
2
0,4
0
0
4
0,8
4
0,8
5
1
0
0
Uspeh v preteklosti
0,1
1
0,1
2
0,2
0
0
2
0,2
3
0,3
2
0,2
1
0,1
Tehnoloπke zahteve
0,2
0
0
4
0,8
3
0,6
5
1
3
0,6
4
0,8
1
0,2
Vpliv ‡ politiËni/pravni
0,2
1
0,2
1
0,2
1
0,2
2
0,4
3
0,6
5
1
1
0,2
1,3
Træna privlaËnost
2,2
1,1
3,6
3,8
4,5
0,8
Rast storitve
0,2
3
0,6
4
0,8
0
0
5
1
1
0,2
1
0,2
1
0,2
Kakovost storitve
0,3
2
0,6
4
1,2
1
0,3
3
0,9
1
0,3
1
0,3
1
0,3
Proizvodna uËinkovitost
0,1
2
0,2
2
0,2
1
0,1
4
0,4
1
0,1
1
0,1
0
0
Stroπki na enoto
0,1
2
0,2
1
0,1
1
0,1
4
0,4
0
0
2
0,2
0
0
Delovanje R&D
0,1
0
0
2
0,2
1
0,1
4
0,4
0
0
0
0
0
0
Poslovodni kadri
0,2
2
0,4
4
0,8
1
0,2
4
0,8
1
0,2
2
0,4
1
0,2
Poslovna moË
2
3,3
0,8
3,9
0,8
1,2
0,7
Vir: Lasten prikaz.
»e k spoznanim prednostim in slabostim dodamo ocenjene odloËilne razvoje
v okolju v prihodnjem obdobju, lahko zaËnemo ocenjevati glavne priloænosti
in nevarnosti. To ocenjevanje nam odkriva strateπke dejavnike za prihodnjo
uspeπnost zavoda. Lahko izdelamo oceno ali pa profile. Namen:
‡ ugotoviti, na osnovi sedanjih prednosti in slabosti organizacije, najbolj
verjetne prihodnje poslovne priloænosti in nevarnosti;
‡ ugotoviti osnovne razvojne probleme organizacije, s katerimi se je treba
sistematiËno spoprijeti;
‡ ugotoviti, na temelju poznavanja profilov prednosti in slabosti ter moænosti
in nevarnosti, prve moæne prvine razvojne strategije oziroma strategij
organizacije za prihodnje obdobje.
Okolje SPE s posameznimi priloænostmi in nevarnostmi
Spremembe v strateπkem okolju Republike Slovenije so obravnavane v toËki
2.2. SDPROSV, kjer je navedeno, da je za spremenjeno mednarodno varnostno
okolje znaËilno hitro spreminjanje in pojavljanje novih virov ogroæanja ter
zmanjπanje pomena vojaπkega ogroæanja. Spreminjanje virov in oblik ogroæanja
2 5
ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE
je tudi edina ugotovitev analize okolja v programu. Osnovni namen analize
okolja je ugotoviti priloænosti, ki se organizaciji odpirajo v prihodnosti, in tiste
nevarnosti v okolju, ki utegnejo pomeniti nevarnost za obstoj ali uspeπno
delovanje. Najprej ugotavljamo politiËna, gospodarska, kulturna, tehnoloπka
gibanja in gibanja v naravnem okolju. V vsakem je treba poiskati nekaj kljuËnih
usmeritev, ki bodo odloËilneje vplivale na naπe poslovanje in razvoj.
Tabela 4: Profil priloænosti ‡ nevarnosti za analizo okolja SV
Podokolja
Preteklost
Prihodnost
Priloænosti, izzivi
• Gospodarsko
‡ Rast BDP
‡ Rast kritiËnih dejavnosti
‡ Rast prodaje na glavnih
tujih trgih
‡ Rast 4 %
‡ Protiterorizem
‡ Mirovne operacije
na ozemlju
nekdanje Jugoslavije
‡ Zunanja rast
‡ Skladen razvoj vojaπke
industrije
‡ Obseg izvajanja mirovnih
operacij
• Tehnoloπko
‡ PriËakovane novosti
‡ KritiËni prodori
‡ »asovni mejniki
‡ Novi materiali
‡ Neubojna in manj ubojna
oroæja
‡ Robotizacija bojiπËa
‡ Bojevanje v kibernetiËnem
prostoru
‡ Tehnoloπka modernizacija
oboroæenih sil za bojevanje
v kibernetiËnem prostoru
• PolitiËno-pravni
‡ KljuËne nove politike
‡ Nove zakonske reπitve
‡ Odnos do oboroæenih sil
‡ MoË lokalnih skupnosti
‡ Nova zakonodaja
‡ Odcepitev
‡ NemoË lokalnih skupnosti
‡ Pozitiven odnos
do oboroæenih sil
‡ Spremenjena zakonodaja
z vstopom v EU in NATO
‡ PoveËana moË lokalnih
skupnosti
‡ Usklajevanje organizacije
in njenega poslovanja
z notranjo, zunanjo
in mednarodno javnostjo
‡ Pogojevanje koncesij
z nakupi tehnologij
‡ Dostop do novih
tehnologij z vkljuËitvijo
v NATO
• Naravno
‡ Ekoloπke omejitve
‡ Lokacijske moænosti
‡ Problemi z oskrbo
‡ Starostna struktura
prebivalstva
‡ Ekoloπka neosveπËenost
‡ Lokacije po vsej dræavi
‡ Embargo na uvoz
oboroæitvenih sistemov
‡ Ekoloπka osveπËenost
‡ Samo doloËene lokacije
‡ Oskrba z rezervnimi deli
z obmoËja nekdanje
Jugoslavije
‡ Neugodna starostna
struktura prebivalstva
‡ Informatizacija bojiπËa
in sistemov za urjenje
‡ Zmanjπevanje lokacij
‡ Zahteve po bolj
izobraæenem
in usposobljenem kadru
• Kulturno
‡ KljuËne vrednote
‡ Glavne spremembe
v navadah
‡ Raven znanja
‡ Vrednota ‡ sluæenje
vojaπkega roka
‡ Nizek nivo znanja
‡ Vrednota ‡ civilno sluæenje
ali odklanjanje sluæenja
vojaπkega roka
‡ ©e niæji nivo znanja
‡ Profesionalizacija,
pridobivanje novih znanj,
ravnanje z znanjem
‡ Mirovne operacije
Vir: Lasten prikaz.
2 6
Peter Papler
Za predstavitev bom uporabil profil priloænosti in nevarnosti okolja SV.
Glavne priloænosti in izzivi za SV v prihodnosti bodo:
‡ skladen razvoj slovenske vojaπke industrije,
‡ dostop do novih znanj in tehnologij z vkljuËitvijo v Nato,
‡ usklajevanje organizacije in njenega poslovanja z notranjo, zunanjo
in mednarodno javnostjo,
‡ informatizacija bojiπËa,
‡ profesionalizacija.
V drugem koraku analiziramo trg glede na obmoËja odvijanja oboroæenih
spopadov, vrste izvajanja operacij in sestavo sil v operacijah. Analiza trga drugih
vojsk nas lahko vodi v naËrtovanje sprememb v naπih storitvah na naËin, ki bo
ustrezal zagotavljanju skupne obrambe. Analiza konkurence in partnerskih
organizacij z vidika, kaj delajo in kakπne razvojne namere imajo, so za strateπko
naËrtovanje zelo relevantne informacije. Kaj so glavne prednosti in kaj slabosti,
kakπne so povezave z drugimi organizacijami, vse to so vpraπanja, ki vodijo do
odgovorov o oboroæenih silah drugih dræav, pa tudi, s kakπno konkurenco se
bomo lahko v prihodnosti sreËali. Oceniti kaæe tudi zunanje aktivnosti,
predvsem moænosti sodelovanja z drugimi organizacijami in gibanja v teh
odnosih. Oceniti je treba, kaj v prihodnjem razvoju odnosov predstavlja
priloænost, kaj pa nevarnost za SV.
Strategije za posamezne SPE
V SDPRO lahko razberemo, da bo poveljstvu sil podrejenih predvidoma pet
poveljstev brigadne ravni (poveljstvo sil za posredovanje, dve poveljstvi brigad,
poveljstvo sil letalstva in zraËne obrambe ter poveljstvo enot za podporo)
in predvidoma do πest vojaπkih teritorialnih poveljstev do polkovne ravni.
Poveljstvo sil za posredovanje bo odgovorno za sile za posredovanje, ki bodo
v dræavi, in za sile, angaæirane na misijah v tujini. Poveljstvo sil letalstva
in zraËne obrambe bo pristojno za nadzor zraËnega prostora, odgovorno bo za
zraËno obrambo na obmoËju dræave ter za zraËno podporo enotam SV. Vojaπka
teritorialna poveljstva bodo odgovorna za poveljevanje silam, ki bodo
organizirane po teritorialnem naËelu, za dopolnilne centre, teritorialne
logistiËne enote in druge enote v njihovem sestavu. V letih od 2001 do 2007 se
bo v vojski dodatno zaposlilo v povpreËju 300 oseb letno, od tega predvidoma
270 vojakov in 30 Ëastnikov. Posebna pozornost bo namenjena vzpostavitvi
dopolnjenega celovitega sistema izobraæevanja in usposabljanja kadrov SV.
2 7
ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE
Zagotovljena bo racionalnejπa uporaba infrastrukture in opravljena njena
prilagoditev predvideni dopolnjeni organizacijski strukturi SV. Enote bodo
razporejene v perspektivne vojaπnice. Za neperspektivne vojaπnice bo izdelan
naËrt njihovega opuπËanja. Deseti motorizirani bataljon SV bo dokonËno
oblikovan do konca leta 2002. Oblikovanje 20. motoriziranega bataljona se bo
zaËelo leta 2004. Spremembe v strukturi glavnih sil bodo opravljene v letih
2002‡2003. Potekale bodo usklajeno s spremembami usposabljanja nabornega
kontingenta in usposabljanja poklicnih pripadnikov. V nadaljevanju dokumenta
pa zasledimo programe in oceno potrebnih finanËnih sredstev za uresniËevanje
strategije. Za nadaljnjo modernizacijo SV bo po cenah ob sprejemu programa
treba v obdobju do vkljuËno leta 2007 zagotoviti dodatna sredstva v skupni
viπini 65 000 milijonov tolarjev.
‡ Program nadaljnjega oblikovanja in opremljanja sil za posredovanje, okvirna
vrednost programa je 29 500 milijonov tolarjev.
‡ Program dopolnjevanja sistema poveljevanja in kontrole, skupna vrednost
programa je okvirno 8000 milijonov tolarjev.
‡ Program dopolnjevanja logistike SV, okvirna vrednost programa je 20 000
milijonov tolarjev.
‡ V sistemu zraËne obrambe bo treba zagotoviti opremljenost enot
s taktiËnimi nadzornimi centri, skupno bodo potrebna sredstva v okvirni
viπini 7500 milijonov tolarjev.
Zaradi nepoznavanja pojmov SPE in SPP je seveda nemogoËe razbrati ustrezne
strategije posameznih SPE. V tabeli 5 je prikazan poskus doloËanja strategije
strateπkim poslovnim enotam, prikazanim v tabeli 2.
Za posamezne SPE je treba doloËiti πe strateπke cilje, izbrati kazalce za
strateπke cilje in pripisati koliËinske vrednosti izbranim kazalcem.
Viri, ki jih SPE potrebujejo
Razporeditev virov za opremljanje in modernizacijo SV je opredeljena v toËki
4.2. »e na kratko povzamem, je govora o projekciji sredstev, potrebnih za
financiranje razvoja in opremljanja SV za obdobje 2002‡2007. Poleg stroπkov
proraËuna Ministrstva za obrambo, ki so le del obrambnih stroπkov dræave, se
upoπtevajo tudi sredstva za investicije v dopolnjene temeljne razvojne
programe obrambnih sil ter sredstva za pokojnine vojaπkih oseb.
V opremljanje SV z vojaπko opremo in oboroæitvijo se bo skladno s svojimi
tehnoloπkimi in ustreznimi programi vkljuËila tudi domaËa obrambna
2 8
Peter Papler
Tabela 5: Poslovne strategije SPE SV
SPE
STRATEGIJA
LPBR
UresniËevanje strategije diferenciacije storitve.
Najviπja kakovost storitve izvajanja mirovnih operacij s sodobno opremljenimi enotami, popolnjena
z usposobljenimi vojaki profesionalci, pri Ëemer je na mirovnih operacijah enota ranga bataljona. S temi
kvalitetami bomo poskuπali doseËi vodstvo med LPBR kandidatk za Ëlanstvo v NATU. Graditi pehote,
inæenirske in protioklepne enote. Inæenirski in logistiËni bataljon se ukvarjata tudi z dodatno pridobitno
dejavnostjo.
POV SIL
UresniËevanje strategije vodenja v stroπkovni uËinkovitosti.
Z obstojeËimi tehniËnimi sredstvi in sklepanjem pogodb z æe usposobljenimi vojaki za delo 1 oz. 2 dni v tednu
v oboroæenih silah, ostalo pa v drugem podjetju, zagotoviti ustrezno b/p, brez dodatnih investicij.
BVP
UresniËevanje strategije razvijanja træne niπe.
Policijske sile oboroæenih sil, v katere uvajamo veËjo kakovost izvajanja storitev in pripravljenost za pomoË MNZ.
BZV
UresniËevanje strategije razvijanja træne niπe.
Bojevanje v kibernetiËnem prostoru, kjer ni veË stroge meje med civilnim in vojaπkim delom, kot tudi ni veË
meja med dræavami. Obramba pred napadi v kibernetskem prostoru vseh kljuËnih informacijskih sistemov
dræave (nuklearka, pristaniπËe, letaliπËe, glavno mesto, telekomunikacijska infrastruktura)
Potrebne so velike investicije v rast, zaæeleno tudi s partnerstvi s konkurenËnimi podjetji.
OPPVLZO
UresniËevanje strategije diferenciacije storitve.
Z obstojeËimi tehniËnimi sredstvi, ki jih je treba dati v uporabo in profesionalno sestavo, ter dodatnimi
investicijami v opremo zagotoviti ustrezno bojno pripravljenost.
CV©
UresniËevanje strategije diferenciacije storitve.
Investirati v izgradnjo infrastrukture. Izvajati usposabljanje in izobraæevanje samo s podroËja vojaπkih znanosti,
postati Ëlan univerze zaradi ustreznega razvoja vojaπke znanosti, za sorodna podroËja v vojaπki znanosti
skleniti dogovore s posameznimi fakultetami znotraj univerze.
VZS
UresniËevanje strategije razvijanja træne niπe.
Zagotavljanje zdravstvenih storitev na mirovnih operacijah do nivoja bataljonske sanitetne postaje.
Zagotavljanje storitve osnovne zdravstvene oskrbe za zaposlene v SV. Zagotavljanje storitev s podroËja
medicine dela za ostale dræavne organe.
Vir: Lasten prikaz.
industrija, praviloma pod konkurenËnimi pogoji. Z vkljuËevanjem obrambne
industrije bo zagotovljeno tudi uËinkovitejπe vzdræevanje sredstev vojaπke
opreme in oboroæitve.
Projekcija razvoja in opremljanja SV v naslednjem srednjeroËnem obdobju
temelji na predvideni rasti obrambnih izdatkov. Pri tem je upoπtevano, da naj
bi se πtevilo zaposlenih v Ministrstvu za obrambo v obdobju 2002‡2010
poveËalo tako, da bi bilo v letu 2010 skupno zaposlenih okoli 9100 oseb, od
tega v Slovenski vojski 7700, v drugih delih Ministrstva za obrambo pa 1400.
Z letnimi proraËuni naj bi se poleg sredstev za redno dejavnost zagotavljala
tudi sredstva za redno vzdræevanje obstojeËe oboroæitve in opreme ter za
2 9
ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE
sprotno vzdræevanje tistih tehniËnih sredstev, ki bodo kot nova uvedena
v operativno uporabo z nabavami po temeljnih razvojnih programih.
Leta 2001 bodo obrambni izdatki (po Natovi metodologiji) dræave v tekoËih
cenah znaπali okrog 66 700 milijonov tolarjev ali 1,46 % BDP, kar je veË kot leta
2000, do katerega so obrambni izdatki padali vsa prejπnja leta. Ti izdatki
obsegajo sredstva za plaËe, sredstva za redno dejavnost in investicije, ki so se
v tem letu financirale iz proraËuna Ministrstva za obrambo, sredstva za vojaπke
pokojnine in sredstva za nove nabave iz investicij v temeljne razvojne
programe obrambnih sil Republike Slovenije.
V projekciji za obdobje 2002‡2007 je ob upoπtevanju priËakovane realne letne
rasti BDP v celotnem obdobju predvideno poveËanje obrambnih izdatkov
Republike Slovenije do nekaj nad 1,6 % BDP na koncu naËrtovanega obdobja.
Po letu 2007 naj bi obrambni proraËun realno naraπËal za 7 % letno, kar bi
Slovenski vojski zagotavljalo postopen razvoj, modernizacijo in sodelovanje
v mednarodnih operacijah.
V predstavitvi virov lahko zasledimo samo dodatne zahteve organizacije za
zaposlovanje in poveËanje potrebnih finanËnih sredstev zaradi poveËanja
stroπkov delovanja SV, ne zasledimo pa ocene uspeπnosti organizacije skozi
oceno medsebojnih razmerij in kakovosti storitev, stanja opreme, obsega dela,
kakovosti kadrov, ustreznosti organizacijskih reπitev in oceno strukture
finanËnih sredstev. Ugotovljena uspeπnost poslovanja in primerjave
s konkurenËnimi armadami pa tudi s stanjem v svetu nas edine lahko vodijo do
ocen, v Ëem je naπa vojska moËna in v Ëem πibka. V oboroæenih silah se stopnja
uspeπnosti poslovanja ocenjuje s stopnjo doseganja naËrtovane bojne moËi
celotne vojske. NaËrtovanje bojne moËi je torej sestavni del dolgoroËnega
naËrtovanja. Bojna moË pa je sestavljena iz pripravljenosti in izurjenosti
pripadnikov vojske ter ognjene moËi oboroæitvenih sistemov. Pogosto
ocenjujemo prednosti in slabosti v posamezni podstrukturi. Ocenjevanje
strateπkih poslovnih podroËij pa skozi stopnje ekspanzije, krËenja ali
ohranjanja obsega. Ocenjevanje uËinkovitosti predstavlja veËji problem, ker je
pred tem treba delati prave stvari. Za ustrezno analizo programa storitev je
kljuËnega pomena, kakπen razvoj prihodnjega povpraπevanja lahko
priËakujemo, kakπne so tendence na podroËju konkurence in kaj to pomeni za
oboroæene sile RS.
Pri ocenjevanju trænega poloæaja sploπne kakovosti skupin storitev in skupin
odjemalcev je v okviru vojaπke panoge najveËji regulator trg. Enote SV niso
usposobljene za izvajanje nalog bojevanja katerekoli vrste. Usposobljene so
3 0
Peter Papler
samo za zagotavljanje miru in πe to samo enote vojaπke policije. Slovenska
vojska stalno zagotavlja dva voda vojaπkih policistov na Natovi mirovni
operaciji SFOR v Bosni in Hercegovini. Po sprejetih obveznostih bi morala
zagotavljati Ëeto lahke pehote. Storitve, ki jih sedaj zagotavljamo, ne ustrezajo
naËrtovanim. Odnos med kakovostjo storitve in ceno je kljuËnega pomena za
dræavo in posredno za davkoplaËevalce, vse skupaj pa vliva na sloves
organizacije v okolju, ki pa je odvisen tudi od kakovosti promocije.
Raven proizvodne usposobljenosti za opravljanje storitev je odvisna od
tehnoloπke opremljenosti, ki je na zelo nizkem nivoju, predvsem zaradi
razdrobljenosti enot po razliËnih lokacijah. Oboroæitev in oprema sta veËinoma
zastareli. Razpoloæljivost in kakovost kadrov je vzrok veËini slabosti v
obravnavani podstrukturi. Stopnja izkoriπËanja zmogljivosti je 30 %. Stopnja
sodobnosti opreme uvrπËa SV med tehnoloπko zastarele armade. Bivalna
infrastruktura SV je nad povpreËjem dræav Ëlanic Nata, komunikacijska pa pod
povpreËjem.
©tevilo poslovodnih kadrov je na zadovoljivem nivoju, a kaj, ko sta kvaliteta
in izobrazbena struktura drugega strokovnega osebja zastraπujoËe slabi.
Starostna struktura je neustrezna in presega povpreËno starost za veË kot pet
let. Fluktuacija je minimalna, vendar je to rezultat slabih razmer na trgu
delovne sile. SV nima vzpostavljenega sistema selekcije, usposabljanja
in razvijanja ter napredovanja kadrov.
Ocenjevanje raziskovalno razvojne podstrukture naj bi temeljilo na analizi
πtevila in kakovosti raziskovalnih kadrov, rezultatov raziskovalnega dela
v zadnjih nekaj letih ter vlaganj v to dejavnost. Porabljena sredstva 0,1 %
obrambnega proraËuna za raziskave in razvoj nazorno pokaæejo, da te dejavnosti
v SV ni. V primerljivih armadah je ta odstotek okrog 10.
Za ocenjevanje finanËne podstrukture je treba izraËunati:
‡ kazalce finanËnega vzvoda (tuji/lastni viri, deleæ tujih virov v vseh
sredstvih),
‡ kazalce plaËilne sposobnosti (obratna sredstva/kratkoroËne obveznosti,
obratna sredstva-zaloge/kratkoroËne obveznosti, denarna
sredstva/kratkoroËne obveznosti),
‡ kazalce obraËanja (vseh poslovnih sredstev, obratnih sredstev, zalog, terjatev
do kupcev),
‡ kazalce donosnosti, kot so ekonomska dodana vrednost na lastne vire
sredstev, ekonomska dodana vrednost na vsa poslovna sredstva in dobiËek
v prihodkih.
3 1
ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE
Na internetni strani MO RS lahko preberemo strukturo obrambnih izdatkov, ni
nam pa na razpolago bilanca stanja oziroma zakljuËni raËun SV ali ministrstva za
obrambo, ki bi nam omogoËal izraËunati doloËene kazalce. Nedopustno!
RaËunovodski izkazi so za vsako podjetje, razen za dræavno upravo, na voljo vsem
zainteresiranim javnostim. Sredstva, ki jih dræava namenja obrambnemu sistemu,
znaπajo okoli 1,5 % BDP (1999) ali pribliæno 315 milijonov USD. Glede na celotno
porabo sredstev je od tega okoli 50 % namenjenih plaËam, nadomestilom in
pokojninam, 22,3 % je operativnih stroπkov in stroπkov vzdræevanja, 27,6 %
sredstev gre za nabavo in investicije ter 0,1 % za raziskave in razvoj.
Organizacijska struktura vsebuje preveË hierarhiËnih ravni. Ni uveljavljenega
sistema strateπkih poslovnih podroËij in tudi ne sistema strateπkih poslovnih
enot.
Stopnja delegiranja pristojnosti je neustrezna, obiËajno se vse hierarhiËne ravni
ukvarjajo z enakimi teæavami. Treba je oceniti tudi skladnost organizacijske
strukture s strategijo organizacije, kot tudi kakovost sistemov naËrtovanja.
Pomembno je oceniti tudi sistem nagrajevanja, ki je v SV odvisen od sistema
nagrajevanja v javni upravi.
Pri ocenjevanju sloga poslovodenja je treba oceniti naravo organizacijske
kulture in tudi sistem komuniciranja, za slednjega lahko reËemo, da je v SV
izredno tog, praktiËno ne deluje, kar povzroËa velike teæave pri ravnanju
v organizaciji.
Ocenjevanje je treba opraviti tudi za strateπke poslovne enote.
SKLEP
Vsebinska analiza veljavnega SDPROSV je pokazala necelovitost strateπkega
naËrta in pomanjkljivosti, ki so tolikπne, da brez dopolnil ni mogoËe uËinkovito
poslovanje oboroæenih sil. »e jih na kratko strnem, lahko reËem, da znanja
iz strateπkega poslovodenja kroniËno primanjkuje na vseh ravneh, tako
oboroæenih sil kot πirπe, in ni uveljavljenega modela ter izdelane metodologije
za strateπko naËrtovanje. Ker ni metodologije, se v dokumentu opisujejo stvari,
ki jih bo treba realizirati v prihodnjih letih. Dokument je tako bolj podoben
seznamu æelja kot strateπkemu naËrtu.
V sklepu bi rad poudaril, da reπitev iz teæav ni izdelava novega (in novega)
Sploπnega dolgoroËnega programa, ker obstaja velika verjetnost, da bo flslabo
narejen in izstreljen«, saj pred tem nismo odstranili vzrokov, ki so privedli do
takπnega stanja. Brez odstranjevanja vzrokov bodo flpapirnati naboji« enake
vrednosti in kakovosti, kot so danes.
3 2
Peter Papler
Vzroki za odsotnost strateπkega naËrtovanja so, poleg notranjih, seveda tudi
v okolju. Dræava bi morala zagotoviti strokoven in nepristranski pristop
k dolgoroËnemu reπevanju vojaπkih vpraπanj. V dræavnem zboru bi lahko
v strokovnih sluæbah zaposlili tudi kakπnega strokovnjaka z vojaπkega
(ne obrambnega) podroËja, ki bi nudil ustrezno podporo poslancem, da se
izognemo dokumentom, kakrπen je v Ëlanku analizirani. To bo seveda kljuËno
v Ëasu po povabilu zveze Nato. Druga javnost, ki bi morala posredno vplivati na
delo oboroæenih sil ter izvajanje raziskav in razvoj teorij s podroËij vojaπkih
znanosti, je seveda univerza. Na univerzah na zahodu ni redko, da najdemo
πtevilna poroËila o raziskavah oboroæenih sil, pa tudi analiz oboroæenih
spopadov po vsem svetu. »e potegnemo analogijo z organizacijskimi in
poslovodnimi znanostmi, ki jih pouËuje kar nekaj fakultet, znanja s tega
podroËja pa je v gospodarstvu, πe bolj pa v negospodarstvu, zelo malo, ni treba
biti prerok za ugotavljanje, koliko je znanja z vojaπkega podroËja. NajveË
o oboroæenih silah in pomanjkljivostih pri njihovem delu piπejo novinarji, ki
tako nadomeπËajo strokovno javnost. Na pomanjkljivosti pa diplomatsko
opozarjajo tudi predstavniki mednarodne skupnosti ob obiskih v Sloveniji ali
obiskih naπih predstavnikov v evropskih prestolnicah.
L I T E R AT U R A
1. J. F. Dunnigan: Kako voditi rat. Beograd: VojnoizdavaËki i novinski centar, 1993, 592 strani.
2. Kotler, P.: Marketing Management ‡ Træenjsko upravljanje, Ljubljana: Slovenska knjiga, 1998,
778 strani.
3. PuËko, Danijel: Strateπko upravljanje, II izdaja, Ljubljana: EF, 1999, 399 strani.
VIRI
1. Bebler, Anton: Zakaj je vojna ostala na uzdah, Sobotna priloga Dela, 22. decembra 2001, stran 9.
2. Intervju Ladislava LipiËa za Ëasopis Dnevnik, Doslej smo gradili hiπo brez pravih naËrtov,
24. aprila 2001.
3. Intervju Antona Grizolda, Sobotna priloga Dela, 4. marec 2001.
4. http://www.mo-rs.si/mors/tipicnasv.htm.
5. http://www.mo-rs.si/mors/tipicnanato.htm.
6. Obrambna strategija RS, Uradni list RS, πt. 56-2957/2001.
7. Sploπni dolgoroËni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske,
Uradni list RS, πt. 97-4801/2001.
8. Zapiski predavanj in dodatna literatura pri predmetu Strateπko poslovodenje,
v πolskem letu 2001/2002. Ljubljana 2001.
9. Æabkar, Anton: Metamorfoza ravnoteæja sil in oboroæenih spopadov po razpadu bipolarnega
sistema, Nova revija, marec‡april 2001, strani 28‡66.
3 3
3 4
Karlo Nanut
VSTOP FENOMENOLOGIJE
V ZGODOVINO ‡
V P R A © A N J E V S T O PA
IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
P O V Z E T E K
Prispevek obravnava mnoga nedoreËena vpraπanja obËe in vojaπke
zgodovine, zgodovinopisja in zgodovinskega spomina. Da bi se
presegle te πtevilne dileme, je avtor prispevka skuπal s pomoËjo
fenomenologije 1 nakazati pot k reπevanju mnogih bistvenih
problemov. Z navajanjem, predvsem francoskih zgodovinarjev
analovske smeri, je vstopil v polje vpraπanj, ki so jih reπevali tudi
fenomenologi, kar je bistveno prispevalo k temu, da so se zaËeli
doloËeni problemi prikazovati v svoji biti kot fenomeni svoje vrste.
S tem prispevkom se πele zaËenjajo odpirati bistvena vpraπanja, saj
je avtor opozoril na dejstvo, da je Ëlovek zgodovinsko in Ëasovno
bitje. Kot nosilec zavesti se Ëlovek (tu-bit) zaveda samega sebe
in tudi æeli razumeti samega sebe.
V prispevku je avtor podal moænosti za reπitev nekaterih dilem
vojaπke zgodovine. Ravno to podroËje je πe vedno zapostavljeno,
kar je skuπal dokazati s pomoËjo razliËnih avtorjev: od
strarogrπkih do sodobnih. Nakazal je tudi reπitve, ki pa so trenutno
πe vedno nedoreËene, kljub mnogim argumentom. Vse to kliËe
k dodatnemu πtudiju in dokazovanju, da so problemi reπljivi
v okviru doloËenih teoretiËno-metodoloπkih postopkov ob podpori
dokazov iz fenomenologije.
1
Pojem fenomenologija sem izbral zaradi tega, ker izraæa pojavljanje danosti, πe posebej v zavesti. Fenomenologijo
so prouËevali predvsem nemπki filozofi kot npr. Georg W. Hegel (1770‡1831). Hegel dokazuje pojavnost
in razvojnost narave ter duha v delu Fenomenologija duha. Ravno pri njem je razvidno logiËno, naravno
in zgodovinsko dogajanje kot samorazvoj absolutne ideje. Edmund Husserl (1859‡1938) je dokazoval, da se
znanost ne ukvarja z dejstvi, ampak z mnoπtvom biti, ki se v zavesti prikazujejo kot fenomeni. Martin Heidegger
(1889‡1976) je v svoji flpojasnjevalni« fenomenologiji skuπal pojasniti bit konËnega Ëloveka, njegov odnos do
smrti, sveta in drugih. Pojem fenomenologija povsem ustreza bistvu tematike, ki jo bom razloæil. Ta se pojavlja
v razliËnih vsebinah z razliËnimi poimenovanji.
Bistvene opredelitve so zajete iz knjige Leksikon Cankarjeve zaloæbe, Ljubljana 1988.
3 5
VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
K L J U » N E
B E S E D E
Fenomenologija, fenomen, zgodovinarji analovske smeri, Ëas, prostor,
zgodovinskost, Ëasovnost, intencionalnost, bit, tu-bit, bivajoËe, obËa
zgodovina, vojaπka zgodovina, zgodovinopisje, zgodovinski spomin,
zgodovinsko miπljenje, vojne veπËine, vojni, vojaπki, vojaπke ustanovee
A B S T R A C T
The study addresses many unanswered questions of general and
militar y histor y, historiography and historical memor y. In order to
resolve these numerous dilemmas, the author of the study tries, with
the aid of phenomenology, to indicate a path to the resolution of
many essential problems. By turning especially to French Annalesschool historians, the author has entered an area of questions to
which phenomenologists have also provided solutions, making an
essential contribution to showing specific problems to be, in their
essence, phenomena of their own sort. This study opens up essential
questions, because the author has drawn attention to the fact that
man is a historical and temporal being. As a conscious being, man
(dasein) is conscious of himself and also wishes to understand
himself. In the study the author offers possibilities for resolving
some of the dilemmas of militar y histor y. This particular area is
continually neglected, and an attempt is made to show this on the
basis of various writers, from ancient Greece to the present.
Solutions that, despite many arguments for them, remain
unexpressed are also pointed out. All of this calls for additional
study and demonstration that these problems can be resolved within
the framework of specific theoretical-methodological procedures
alongside supporting evidence from phenomenology.
K E Y
W O R D S
phenomenology, phenomenon, Annales-school historians, time, space,
historicity, temporality, intentionality, existence, dasein, existing,
general history, military history, historiography, historical memory,
historical thinking, war skills, war, military, military establishments
3 6
Karlo Nanut
UVODNE BESEDE
V knjigi »asovna past, avtorja Michaela Crichtona, se razmiπljanja o kvantni
fiziki in zgodovini prepletajo zaradi vpraπanja o Ëasu in prostoru ter zapleteni
doloËljivosti tako enega kot drugega. Opredelitev zgodovine ni preprosta. Zato
je v tem prispevku vrsta definicij, ki to poskuπajo in so vedno zaradi neËesa
nedoreËene. V navedenem delu je o njej povedano tudi tole: flIn vendar je
zgodovina najmoËnejπe intelektualno orodje, kar jih ima druæba. Bodimo jasni.
Zgodovina ni brezduπno zaporedje dogodkov. Ni toriπËe za uËenjake in tema za
njihove vsakdanje prepire.
Namen zgodovine je pojasnjevanje sedanjosti ‡ ugotavljanje, zakaj je svet
okrog nas tak, kakrπen je. Zgodovina nam pripoveduje, kaj je na tem svetu
pomembnega in kako je priπlo do tega. Pripoveduje nam, zakaj stvari, ki jih
cenimo, tudi moramo ceniti. In pripoveduje nam, za kaj se ne menimo in kaj
naj zavræemo. To je resniËna moË ‡ globoka moË. MoË, ki lahko doloËa vso
druæbo.« (Crichton, 2001: 449)
Uvodne besede so bile nujne zaradi dejstva, ker je bila moja æelja, da bi
s pomoËjo fenomenologije opozoril na bistveno v zgodovini. V opredelitvah
znanega fenomenologa Heideggerja je teæiπËe na Ëloveku, ki mora raËunati
s Ëasom in resnico, kajti za resnico se ne skriva niËesar, paË pa jo lahko nekaj
prekriva in na ta naËin zakriva. Lahko je popaËena z navideznimi videzi,
zasuta zgolj s pojavi, prekrita s pojavi ali pa, kar je karakteristiËno za filozofijo
(tudi za zgodovino ‡ op. K.N.), sploh πe ni razkrita: fenomena kot fenomena,
kot razgrnjenega smisla in temelja, πe ni, ker je πe nerazkrit (Hribar, 1993:
414‡415).
»e sem hotel priti do bistva zgodovine, ali se mu Ëimbolj pribliæati, sem moral
vstopiti v svet fenomenologije predvsem s pomoËjo Edmunda Husserla in
Martina Heideggerja. Iz lastne izkuπnje vem, da sem v πoli kot predavatelj
zgodovine vedno zahteval le bistvo, kajti gola dejstva in dogodki me niso
prepriËali. Ravno zaradi tega je bilo moje dokazovanje bistvene razseænosti
v zgodovini nujno, vendar le s pomoËjo fenomenologije kot vede o fenomenih,
kot svojem lastnem bistvu. Z njeno pomoËjo sem reπeval razliËne dileme
in vpraπanja, vendar moram priznati, da nisem mogel uporabiti vseh njenih
uporabnih filozofskih argumentov. O fenomenologiji in zgodovini ter njunem
spletu bom moral napisati πe mnogo razprav, saj je ta Ëlanek moj prvi publiciran
flkorak« na podroËje, ki zadeva zgodovinskost Ëloveka in s tem njegovo bit.
3 7
VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
PREDGOVOR
flZgodovino vsakdo nosi v sebi in jo v svojem bivanju æivi. Pri tem se
v posamezniku in obËestvu, v katerem se vrednostno utemeljuje, vzpostavijo
razliËne zaveze do dogodenega: idejne, kulturne, politiËne, socialne, narodne.
Vsaka od njih ima svojo notranjo moË in gibalni zgodovinski smisel. Tega se
najveËkrat zavemo bodisi ob prelomih obstojeËe podobe sveta ‡ bodisi ob
spominu nanje ali na druge, prav tako oznaËujoËe zareze zgodovinskega razvoja.
Navkljub njihovi soodvisnosti je v ospredju zdaj eden zdaj drugi oznaËevalec
zgodovine. Za Slovence ima nedvomno trajno vrednost njen narodni
oznaËevalec, saj je bilo nacionalno vpraπanje vsebinski okvir zgodovinskega
dogajanja na slovenskih tleh od dejstva narodnega samozavedanja ter boja za
narodno preæivetje in uveljavitev, do uresniËitve Slovencev v nacijo.«2
Izbrane misli sodobnega zgodovinarja dr. Jurija Perovπka opozarjajo na
bistveno: da vsak od nas nosi v sebi zgodovino in z njo æivi. Takπno razmiπljanje
je na svoj naËin povezano s svetom fenomenologije, pa tudi Benedetto Croce3
(1866‡1952) bi ga sprejel v lasten pojmovni svet. Takπne misli ne bi bile tuje
tudi slovaπkemu zgodovinarju Danielu Rapantu.4 Na to sem moral opozoriti,
ker me je Ëudovito razmiπljanje dr. Jurija Perovπka o zgodovini povezalo
z vsebinami, ki bodo imele glavno vlogo v tem prispevku.
V prvi opombi je æe pojasnjeno, v najbolj grobih obrisih, kaj je fenomenologija.
Ker je to πe vedno predgovor, jo lahko opredelimo s sploπnim orisom, ki pa
mora zajeti bistvo. Na ovitku knjige Fenomenologija, ki jo je napisal Tine
Hribar, je ta opredeljena takole: flFenomenologija je najpomembnejπa
2
3
4
To so uvodne besede dr. Jurija Perovπka, ki jih je napisal pod naslovom Zborniku na pot. Zbornik z naslovom
Slovenska osamosvojitev 1991, PriËevanja in analize je maja 2002 izπel po zaslugi Dræavnega zbora in Zveze
zgodovinskih druπtev Slovenije. Zbornik je nastal na podlagi referatov in razprav na simpoziju, ki je bil
v Breæicah, 21. in 22. junija 2001.
Italijanski mislec in zgodovinar Benedetto Croce je trdil, da je v svoji konkretnosti univerzalnost individualizirana
in da je posameznik toliko realen, kolikor je hkrati tudi univerzalen. Croce je imel svoj pogled na zgodovino. Ta
njegov pogled je blizu Heglovemu, saj pravi, da se vsaka prava zgodovina rodi neposredno iz dejavnosti, ki jo izvrπuje
duh kot zavest te dejavnosti. To je zajeto iz njegove knjige: Zgodovina Evrope v devetnajstem stoletju, str. 10‡11.
Slovaπki zgodovinar Daniel Rapant pojmuje logiko zgodovine v globljem pomenu kot logicizem zgodovinopisja,
ki predstavlja celoto logËnih in metodoloπkih postopkov, s pomoËjo katerih zgodovinar odkriva zgodovino
(oz. zgodovinsko vedo ‡ op. K.N.) in po potrebi razmiπlja o moænostih in mejah te dejavnosti. Logika zgodovine
se pojavlja v imanentnem (pomeni ‡ vsebovan v biti nekega pojava ‡ K.N.) zgodovinskem razvoju kot doloËena
zakonitost, pravilnost v zgodovinskem dogajanju. Logika zgodovine vsebuje notranji imanentni smisel
in doloËeno mero etiËnosti. Poleg tega so v njej doloËena zakonitost, pravilnost, ciljnost in logika. Zakonitost je
bolj retrospektivna, logika pa perspektivna. Oboje sodi v okvir Ëloveπke dejavnosti. O njeni uresniËitvi pa odloËa
logika. Rapant je tudi mnenja, da je zgodovinska stvarnost ‡ za razliko od naravoslovne ‡ bolj zapletena in bolj
izpostavljena delovanju nedeterminiranih dejavnikov. Logika zgodovine je po Rapantu globlja in usodnejπa od
tiste, ki je trenutno flv rokah zgodovinarjev«. Iz tega sledi, da je njena fenomenologija bolj zapletena
in nepregledna. O tem vpraπanju glej: Zgodovinski Ëasopis, leto 2000, letnik 54, πt. 4, str. 635‡642.
3 8
Karlo Nanut
filozofska misel dvajsetega stoletja. Na svetu, ne le v Evropi, ki je mesto
njenega rojstva. Igrala je namreË glavno vlogo pri oblikovanju postmodernizma
in nastajanju postmoderne dobe kot dobe prihodnjega tisoËletja. Franz
Brentano, Edmund Husserl in Martin Heidegger so imena, brez katerih
fenomenologije ne bi bilo. Tako kakor brez fenomenologije ne bi bilo ne
Levinasa, ne Lacana, ne Lyotarda in ne Derridaja. Fenomenoloπka misel je
misel dopuπËanja. Od tod njena napotitev k stvarem samim. Vsakokratna
vrnitev k stvarem samim pomeni: dopustiti, da se stvari pokaæejo kot so, kar so
in kakrπne so. Pustiti bivajoËemu, da je to, kar je. Razumeti vse in vsako
bivajoËe v njegovi biti5. In, Ëe gre za umetnost, omogoËiti reËem, da zasijejo
v jasnini in s tem lepoti svoje neskritosti. Vse drugo je nasilje nad reËmi, zlasti
pa nad æivimi reËmi, se pravi nad bitji kot bitji.«
Slovenci smo leta 1991, na naËelni ravni, z osamosvojitvijo stopili onkraj
bivanjske ogroæenosti. Dokler je Ëlovek ali narod tako ali drugaËe zatiran,
dokler ni socialno in nacionalno svoboden, zelo teæko zavzame eksistencialno
dræo (Hribar6, 1993: 12). Eksistencialna dræa je v nekem smislu enaËaj za bit
(bistveno). KonËnost, tj. Ëasovnost biti Ëloveka kot transcendentalni horizont
biti, postavlja pod vpraπaj neskonËnost oziroma veËnost. Svoboda kot izvorni
izvir prihodnosti pa jima dokonËno spodmakne tla. Zato se mora vpraπanje po
smislu biti, da ne bi zdrsnilo v slabo neskonËnost, v svojem seganju onkraj biti
ob neËem zaustaviti; zaustavi se v svobodi in tako je flprogressus in infinitum«
(razvoj v neskonËnost ‡ K.N.) blokiran (Heidegger/Hribar, 1993: 404). »e se
Slovenci ne bi leta 1991 osamosvojili, je vpraπanje, kje bi se zaustavili oziroma
pristali in kaj bi doloËalo naπo navideznost ‡ ne bit. Naπa bit7, da lahko
5
6
7
V uvodu v Heideggerjevo knjigo Bitak i vrijeme (Bit in Ëas) je Gajo PetroviÊ opisal bit tako: Bit se obiËajno
tradicionalno pojmuje kot ono, po Ëemer je nekaj (stvar, oseba, pojav, skupina, vrsta, rod idr.) to, kar je, kot trajna
priroda, doloËenost, specifiËnost neËesa, po Ëemer se ono razlikuje. Razlikuje se tako od vsega drugega kot tudi
od svojih prehodnih stanj ali pojavnih oblik, katere so πe toliko razliËne, vse utemeljene v svoji biti. Glej
navedeno knjigo, str. LXXIII.
Tine Hribar, rojen leta 1941, je profesor za fenomenologijo in filozofijo religije na filozofskem oddelku Filozofske
fakultete v Ljubljani.
Tine Hribar nas v svojem delu Fenomenologija opozarja, da je Heidegger priπel v dilemo zaradi vpraπanja o biti.
Pravi, da Heidegger ne ve o flenotnosti pojma biti«. Poleg tega Heidegger ne govori doloËno le o razliËnih naËinih
biti, ampak tudi o razlikah med bitjo in bivajoËim (ontoloπka diferenca). Hribar se spraπuje, kako je mogoËe
govoriti o razliki med bitjo in bivajoËim, ne da bi poznali identiteto biti. Glej njegovo delo, str. 388. Ne glede na
vse Heideggerjeve dvome, je jasno, da je njegovo osrednje delo Bit in Ëas gotovo najpomembnejπa filozofska
knjiga 20. stoletja. Nenavadno bi bilo, Ëe se Heidegger ne bi znaπel pred dilemami, saj je to eksistenËni problem
v vsaki strateπki vedi. Do dilem in nerazreπljivih vpraπanj je prihajala vrsta znanstvenikov, npr. teoretiËnih fizikov,
s Ëimer nas nazorno seznanja Stephen Hawking v svojem zadnjem delu Vesolje v orehovi lupini. Da bi
fldopustili« Heideggerju, da pove nekaj bistvenega o biti, bi lahko zapisali: flTubit (Ëlovek) je bivajoËe, ki se /…/
razume v svoji biti.« V nadaljevanju pravi: flbit tubiti je skrb« (Hribar, 1993: 244‡245).
3 9
VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
presegamo sebe in da smo svobodni, je mogoËa le do tedaj, dokler se kot ljudje
zavedamo svoje samoodgovornosti. Ta pa izvira iz naπe samobitnosti
in samostojnosti. Kakπen je naπ svet, svet Slovencev? Odgovor je takπen:
flNajboljπega moænega sveta ni mogoËe vnaprej skonstruirati. Vnaprej lahko
/…/ konstruiramo le transcendentne pogoje, pogoje moænosti sveta kot takega
in v celoti (za Slovence: sobivanje z evropskimi ustanovami ob spoπtovanju biti
Ëloveka idr.). Lahko razkrijemo in osmislimo le obËe strukture dejanskega in
vsakega moænega sveta /…/ O vsebini (svojega) sveta odloËa vsak faktiËni
(dejanski) Ëlovek sam oziroma vsako faktiËno, kot zgodovinska skupnost æiveËe
Ëloveπtvo samo.« (Hribar, 1993: 163)
V predgovoru bo πe nekaj pojasnil o odgovornosti Ëloveka, kajti o ostalih
bistvenih pojmovanjih fenomenologije in fenomenov se bo govorilo na mestih,
kjer bo to potrebno.
Tine Hribar je zaradi tega poudaril: flPreprosto pred to, da sem tu; za ta svoj tu
in kot tu lastne biti, v katerem vselej æe nahajam samega sebe, se Ëutim, Ëetudi
sicer morda πe ne vem ne kod ne kam, odgovornega. Sredi dne, ob
neprizadetosti s Ëimerkoli in zato v popolni ravnoduπnosti, me nenadoma lahko
prevzame prav in zgolj samo to, da sem. Da sem tu, vræen v svet in da moram
tu, v tej jasnini, sredi katere sem, nekaj poËeti. »e hoËem ali ne. To je ta sprva
neprepoznavna odgovornost, ko Ëutimo, da moramo, Ëeprav sploh ne vemo kaj,
nekaj storiti, se pravi, nekaj narediti iz sebe.« (Hribar, 1993: 284)
Vselej se bo naπa bit enaËila tudi z odgovornostjo kot izvornim bistvom
svobode. Tudi danes je Ëas za samodoloËanje naπe odgovornosti, saj bi vsako
izogibanje povzroËilo zakrivanje naπe biti. Po Heideggerju obstaja samo eno
bivajoËe, ki po svoji naravi, po svojem naËinu bivanja dovoljuje dostop do biti:
to bivajoËe je Ëlovek. Le on se lahko vpraπa, Ëe se miπljenje sklada
s stvarnostjo. Pred letom 1990 se Slovencem miπljenje in stvarnost nista
skladala.
Da bi kasneje laæje dojemali fenomenologijo, na kateri temeljijo tako
imenovane specifiËne filozofske znanosti, bi se morali seznaniti z naslednjo
mislijo Edmunda Husserla: flPrav odliËna lastnost fenomenologije je, da
v obsegu svoje eidetske (kar se nanaπa na bistvo ‡ op.) sploπnosti zajema vsa
spoznanja in znanosti, in sicer na vse to, kar je neposredno uvidno, ali bi vsaj
moralo biti, kolikor gre za pravo spoznanje. V njeno vplivno obmoËje sodi
smisel in pravica do vseh neposrednih izhodiπË /…/ k moæni metodi /…/
Zato vsebuje fenomenologija vse eidetsko (bistveno) spoznanje, s katerim
4 0
Karlo Nanut
lahko odgovorimo na radikalen problem flmoænosti«, ki se nanaπa na poljubno
vnaprejπnje spoznanje in znanosti.« (Husserl, 1997: 201)
O P R E D E L J E VA N J E F E N O M E N O L O G I J E V Z G O D O V I N I
Æe naslov Vstop fenomenologije v zgodovino zagotavlja, da bodo v prispevku
opisane raznovrstne pojavne oblike in z njimi povezani ‡ fenomeni8, ki izhajajo
iz zgodovine/historije kot vede. Poleg teh pa bodo obravnavani tudi fenomeni,
ki se pojavljajo v polju najπirπe opredeljene zgodovine kot stvar/stvaritev sama,
ki je svoje lastno bistvo. V tem je zajeta tako duhovna kot materialna stvarnost.
V tej πiroko pojmovani zgodovini (zunaj vede!) lahko razumemo misli, ki se
nam zdijo povsem logiËne. Zgodovina te vrste nam je pogosto v miselno oporo,
ker nam pomaga izraziti tisto, na kar nas opozarja preteklo v sedanjosti. Za laæje
razumevanje bi lahko navedli nekaj primerov: /…/ flKajti niso se trudili
spremeniti zgodovine« in flZunaj zgodovine si, ne bivaπ« ter flTudi to je
priËa zgodovine.«9 ©e posebej v primeru, v katerem je poudarjeno, da ne bivaπ,
Ëe si zunaj zgodovine, izraæa zgodovina skladnost med mislijo in miπljenim.
Miπljeno je: Ëe si zunaj Ëasa (preteklega, sedanjega in prihodnjega), ne bivaπ,
ker nimaπ veË svoje biti, ki te doloËa. S tem, ko nekomu ni dovoljeno, da je bit,
da je to, kar je, ni fenomen za moderno fenomenoloπko miselnost.
Za zgodovino kot vedo pa vemo, da je po naravi snovi druæboslovno in
humanistiËno naravnana. Zgodovina je veda o Ëloveku, ki je moral vztrajati
kopico obdobij v Ëasu in prostoru. Na tem mestu je treba opozoriti, da mora
Ëlovek svet doumeti in razumeti: razumeti vse stvari sveta/zgodovine/ v naËinu
njihove biti, v vseh naËinih njihove biti. Razumeti svet pomeni razumeti smisel
stvari v svetu/zgodovini/, se pravi: smiselnost sveta (Hribar, 1993: 146).
Dojemanje tega nas kmalu napelje na misel Marca Blocha, da je zgodovina na
sploπno najteæja ali ena najteæjih nalog, ki se jih lahko loti pisec (Bloch, 1996:
50). Ravno zaradi te trditve je nerazumljivo, kako nekateri poenostavljajo njeno
opredelitev in s tem njeno vlogo za posameznika in druæbo. S poenostavljanjem
ni mogoËe doloËiti intencionalno (namera, smotrnost) konstituiranega sveta,
sveta, ki je konstituiran v naπi zavesti kot fenomen (Hribar, 1993: 147).
8
9
Fenomeni se bodo izraæali v obËi in vojaπki zgodovini v dimezijah prostora, Ëasa in Ëlovekove zavesti ter
njegovega delovanja.
Prva dva primera sta iz knjige Georga Orwela (str. 121 in str. 199, tretji primer je iz Ëasopisa Delo, 16. avgust,
2002). Navedeni primeri izhajajo iz sploπno pojmovane zgodovine, ki nima narave πolskega predmeta ali vede.
Ta se uporablja takrat, ko æelimo poudariti enkratnost naπega bivanja v prostoru in Ëasu.
4 1
VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
»e se ponovno vrnemo k izrazu fenomenologija, je treba poudariti, da se ta
uporablja za vse fenomene. Ime fenomen (gr. phainomenon) so stari Grki dajali
stvarem, kakor se kaæejo same od sebe. Od tod tudi izraz fenomenologija, torej
veda o fenomenih (Hribar, 1993: 8). Ti se pojavljajo tudi v polju zgodovine, kar
bomo v nadaljevanju dokazali.
Edmund Husserl nam skuπa pojasniti, da v Ëisti fenomenologiji kot posebni
znanosti nastopajo fenomeni drugaËe kot tisti fenomeni, ki jih razumemo kot
nekaj samo po sebi razumljivega. Vsi ti se pojavljajo zaradi narave stvari.
Navadni fenomeni sestavljajo fenomenologijo, ki se razlikuje od Ëiste
fenomenologije kot znanosti in filozofije. »ista fenomenologija obravnava
fenomene v drugaËni naravnanosti, v kateri je modificiran tisti smisel
fenomena, ki ga sreËujemo v dobro znanih vedah. Samo tako modificiran vstopa
ta pojem v fenomenoloπko sfero (Husserl, 1997: 15). O flpravih« fenomenih,
kakrπne je obravnaval Husserl, je bilo æe napisano, kar pa ne pomeni, da je
s tem izËrpana problematika o fenomenih, ki so zajeti v fenomenoloπkem
naËinu razmiπljanja To razmiπljanje uporabljajo filozofi, ki æelijo prodreti do
stvari samih, da bi te zagledali takπne, kakrπne so. Kakrπne se nam kaæejo same
od sebe po sebi ali od sebe, ne pa, kakrπne nam prikazujejo drugi. Tine Hribar
pravi, da sprejema za svoje zgolj in samo tisto, kar se mu samo pokaæe. Kar mu
je dano kot evidentno. Kar je razvidno v tem, kar je in kakor je. Kar se mu
pokaæe in kaæe kot stvar sama. V nadaljevanju je zapisal, da stvar sama ni naπa
stvar, temveË je vselej moja stvar. Prav zato je tako pomembna deskripcija, goli
ali Ëisti opis, ki tvori prvo stopnjo fenomenoloπkega postopka. Zaradi tega je
treba natanËno in poπteno opisati tisto, kar smo videli ali vidimo (Hribar, 1993:
8‡9). V nadaljevanju Hribar ugotavlja, da je predpogoj, da se fenomen ne kaæe
zakrito. Ta predstavlja bit bivajoËega, zato naj bi bil tako smisel (pomen) kot
temelj (izvor). ResniËni fenomen postane, ko je razodet v svoji biti, v svoji
nezakritosti. Za tem nam Hribar pove, kar je dejansko pojasnjevanje biti.
Napisal je, da se za resnico ne skriva niËesar, paË pa jo nekaj prekriva in tako
zakriva. Ta je lahko popaËena z navideznimi videzi, zasuta z zgolj pojavi,
z njimi prekrita ali pa sploh πe ni razkrita. V tem primeru fenomena kot
fenomena, kot razgrnjenega smisla in temelja, πe ni, ker je πe nerazkrit (Hribar,
1993: 414‡415).
V zgodovinopisju, ki je nastalo v totalitarnih sistemih, se zgodovina ne more
udejanjiti, ker ni æelje po resnici, zato se bit zgodovine ne more pokazati kot
fenomen, ker je zakritost (prikrivanje ‡ op. K.N.) fenomenu nasprotni pojem.
4 2
Karlo Nanut
Ta se lahko izraæa le kot ne-skritost, kot resnica. Kako se resnica lahko prikriva,
je pojasnil George Orwell v svoji znameniti knjigi z naslovom 1984, kjer se
mora resnica skrivati za svetom dvomiπljenja. George Orwell je æe v treh
stavkih opozoril na bistvo takπnega naËina razmiπljanja. Primeri: Vojna je mir.
Svoboda je suæenjstvo. Nevednost je moË.
O sami fenomenologiji, zaradi laæjega dojemanja njene vloge v zgodovini, pa πe
ena opredelitev. Ta je bila objavljena æe leta 1907 v Husserlovem delu Ideja
fenomenologije in se glasi: flTo je spoznanje, ki je odloËilnega pomena za
moænost fenomenologije. Njen svojstven znaËaj je v tem, da je ona analiza in
raziskovanje bistva v okviru oËitnega opazovanja, v okviri absolutne
samodanosti. To je nujno njen znaËaj, ker ona hoËe biti znanost in metoda, da
bi razjasnila moænosti, moænosti spoznanja, moænosti vrednotenja iz njihove
bistvene osnove. To so moænosti, ki so na sploπno vpraπljive, njihova
raziskovanja pa so s tem sploπna raziskovanja bistva.« (Husserl, 1975: 69)
S fenomenologijo se lahko posega v bistvo zgodovine.
P E T E R B U R K E O M O G O » A V P O G L E D V F E N O M E N O L O G I J O 10
Heidegger je menil, da je objektivni (fizikalni) Ëas zgolj derivat doæivljajskega
Ëasa, tako je po njegovem mnenju tudi objektivno zgodovinsko dogajanje
(svetovna zgodovina) zgolj derivat zgodovinskega posameznika, ali nasprotno ‡
zgodovinski posameznik je nosilec zgodovine. Samo zato, ker je zgodovinskost
konstitutivni moment posameznika (tu-biti), je svetovna zgodovina sploh
mogoËa (Heidegger/Majer, 1967: 48‡49).
Vse, kar nam bo povedal Peter Burke, je konstitutivni moment posameznika
(in s tem ljudi). »lovek potrebuje mnogo vpogledov v svoj bivπi (ne pretekli!)
Ëas, v katerem se je moral udejanjiti na πtevilnih podroËjih. Zaradi tega vsa
pestrost pogledov na svojo zgodovino v Ëasu njenega trajanja. Peter Burke
opozarja, da so od Herodotovih11 in Tukididovih12 Ëasov na Zahodu pisali
zgodovino v razliËnih oblikah ‡ kot samostansko kroniko, politiËne spomine,
pripovedi in tako naprej. V tem Ëasu je bila zgodovinarjeva misel usmerjena
10
11
12
Da bi v nekaj besedah prodrli do bistva fenomenologije, bo ta zaradi svoje teæko dostopne dojemljivosti podana
tako, kot je opisana v Mali sploπni enciklopediji: Fenomenologija (gr.) je na sploπno znanost o fenomenih stvari.
V posebnih znanostih predstavlja opisovanje in analiziranje pojavov na kakem doloËenem podroËju. FENOMEN
(gr. pojav) je vsaka stvar ali dogajanje, ki ga lahko Ëutno zaznavamo: npr. fizikalni, psihiËni, socialni fenomeni.
Glej str. 475.
Herodot (480‡430 pr. n.πt.). Starogrπki zgodovinopisec, imenovan tudi oËe zgodovine.
Tukidid (okrog 460 ‡ po 400 pr. n. πt.). Starogrπki zgodovinar, ki je napisal zgodovino peloponeπkih vojn.
4 3
VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
predvsem v politiËne in vojaπke dogodke ter dejanja vojskovodij in kraljev.
Sredi 18. stoletja se je vrsta piscev in zgodovinarjev na ©kotskem, v Franciji,
NemËiji in Italiji zaËela ukvarjati z zgodovino druæbe. Ta pa ni bila veË omejena
le na vojne in politiko, ker je vkljuËevala tudi zakone, trgovino, moralo in fllepo
vedenje«. Ti pisci zgodovine so opustili vsakdanjo povrπino dogodkov in se
osredotoËili na zgodovino struktur, umetnosti, literature in glasbe.
V Ëasu tako imenovane kopernikanske revolucije v zgodovini, ki jo povezujejo
z Leopoldom Rankejem, je priπlo do ponovne marginalizacije druæbene in
kulturne zgodovine. Njega politiËna zgodovina ni zanimala.. Nasledniki
Rankeja so bili manj prodorni, zato so se posvetili zgodovini. V 19. stoletju sta
imela Burckhardt in Michelet veliko πirπi pogled na zgodovino kot privræenci
Rankeja. Burckhardt je gledal na zgodovino kot na polje soodvisnosti med
tremi silami: dræavo, politiko in kulturo. Michelet pa je opozarjal na, kot bi to
oznaËili sedaj, flzgodovino od spodaj«. V takπni zgodovini opisuje tiste, ki so
trpeli, delali, propadali in umirali, ne da bi lahko popisali svoja trpljenja. V tem
Ëasu se je francoski zgodovinar Fustel de Coulanges osredotoËil na zgodovino
religije, druæine in moralnosti. Manj na politiko in dogodke. Tudi Marx je
Rankeju ponudil svojo ‡ alternativno historiËno paradigmo. Iz nje je izhajalo,
da je treba iskati vzroke v napetostih znotraj druæbenih in ekonomskih
struktur. Za Marxom se je pojavila vrsta zgodovinarjev, ki bi jih lahko imenovali
ekonomski zgodovinarji.
Do poznega 19. stoletja je prevladovala politiËna zgodovina. Ob njej se pojavijo
utemeljitelji sociologije, ki so na zgodovino moËno vplivali. V letih okoli 1900
je bila kritika politiËne zgodovine πe posebej ostra. Karl Lamprecht iz Leipziga
je politiËno zgodovino sooËil s kulturno in ekonomsko zgodovino, ki naj bi bila
zgodovina ljudi. Pozneje je oznaËil zgodovino kot primarno socio-psiholoπko
vedo. V Zdruæenih dræavah Amerike je zgodovinar Turner jasno pretrgal
z zgodovino politiËnih dogodkov. James Robinson pa je na zaËetku novega
stoletja sproæil gibanje pod geslom flnova zgodovina.«
Na prelomu v novo tisoËletje je francoskega zgodovinarja Ernesta Lavisseja πe
najbolj zanimala predvsem politiËna zgodovina. Kot glavni urednik zgodovine
Francije je sodeloval pri izidu desetih zvezkov. Kljub zanimanju za politiËno
zgodovino je bil koncept njegove zgodovine πirok, saj je pri obravnavi dobe
Ludvika XIV. posvetil veliko prostora umetnosti, zlasti kulturni politiki.
NapaËno bi bilo misliti, da so se profesionalni zgodovinarji v njegovem Ëasu
ukvarjali izkljuËno z opisom politiËnih dogodkov.
4 4
Karlo Nanut
Kljub temu so druæboslovci (sociolog Herbert Durkheim in ekonomist Francois
Simiand) zmanjπevali vlogo zgodovinarjev, πe posebej so zavraËali dogodke.
Simiand je menil, da je treba spodmakniti tri idole: flpolitiËnega«,
flinduvidualnega« in flkronoloπkega«. Z umikom prvega idola bi se gotovo
zoæilo ukvarjanje s politiËno zgodovino, politiËnimi dejstvi, vojnami itn. »e bi
spodmaknili drugi idol, ne bi veË pretirano poudarjali tako imenovanih velikih
moæ. Redukcija flkronoloπkega idola« bi omogoËila zgodovinarjem, da se ne bi
izgubljali pri πtudiju virov. Prav ta Simiandova kritika, ki je izhajala v novem
Ëasopisu Revue de Synthese Historique, ki ga je leta 1900 ustanovil Henri Berr,
je opogumila zgodovinarje za sodelovanje z drugimi disciplinami, posebej
s psihologijo in sociologijo. Berr je upal, da bodo ustvarili tisto, kar je sam
imenoval flzgodovinska« ali flkolektivna psihologija«. Z drugimi besedami: to,
kar AmeriËani imenujejo flpsihozgodovina«. V Berrov Ëasopis sta pisala tudi dva
utemeljitelja francoske analovske smeri: Lucien Febvre in Marc Bloch.
V Franciji je prav po zaslugi obeh imenovanih zgodovinarjev nastala la nouvelle
histoire (nova zgodovina). Ta se omenja πe posebej v zvezi s Ëasopisom Anali
(Annales d’histoire economique et sociale), ki je bil ustanovljen leta 1929.
Ustanovljen je bil z namenom, da promovira novo vrsto zgodovine. Vodilne
ideje Analov je mogoËe povzeti takole: na prvem mestu gre za zamenjavo
tradicionalne zgodovine, v kateri prevladujejo dogodki s problemsko usmerjeno
analitiËno zgodovino. Na drugem mestu gre za vzpostavitev zgodovine cele
vrste Ëloveπkih aktivnosti, ki nadomesti politiËno zgodovino. Da bi dosegli prva
dva cilja, zaËno zgodovinarji sodelovati z drugimi vedami: geografijo,
sociologijo, psihologijo, ekonomijo, lingvistiko, socialno antropologijo. Poznan
je Febvrov imperativ: flZgodovinarji bodite geografi. Bodite pravniki, sociologi
in psihologi.« (Burke, 1993: 7‡17)
V tem delu Ëlanka so bile podane vsebinsko orientirane zgodovine, ki so
razliËno zaznavale in prikazovale dogajanja. Zato k temu sodi Husserlova misel,
da si moramo zastaviti bistveno vpraπanje: kaj je to, kar je zaznano kot tako,
katere bistvene momente nosi v sebi ta zaznana noema (kar se ujema
z miπljenjem, torej miπljeno ‡ op. K.N.). Ker so bila razmiπljanja o zgodovini
raznovrstna, je bil tudi njihov predmet razliËen, vendar se pri vseh miπljenje ni
skladalo z osnovnim predmetom zgodovine, kar pa je v fenomenologiji povsem
razumljivo. Po Husserlu moramo upoπtevati, da fenomen zaradi neke
posebnosti v miπljenju oziroma miπljenem (objekt, misel idr.), ustvari nov
fenomen in da smo v zmoti, Ëe te nove fenomene, ki so na doloËen naËin
4 5
VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
preoblikovanja starih, zamenjamo s temi in da to, kar je v njih realnega ali
miπljenega, pripisujemo prvim. (Husserl, 1997: 327)
Povsem umestna je naslednja ugotovitev Lyotarda, πe posebej v tem delu
prispevka, v katerem je Burke podal mnoæico predmetnih usmeritev zgodovine.
Lyotard je v svojem delu Fenomenologija zapisal, da zgodovine ni mogoËe
razlagati na osnovi nekega dejavnika, Ëetudi je ta politiËni, ekonomski ali rasni.
Smisel zgodovine je latenten, ker je izviren. Ta more biti osvojen brez kakrπnih
koli predpostavk, Ëe dovolimo, da nas vodijo same stvari. Moænost doseganja
pomena neke kulture in njenega bivanja je zasnovana na naËelu zgodovinskosti
zgodovinarja. Dejstvo je, da je fenomenologija samo sebe postavila v zgodovino.
Fenomenologija meni, da njena resnica ni nasprotujoËa njeni zgodovinskosti,
ker je prav zaradi svoje zgodovinskosti (kot svojega notranjega bistva ‡ op. K.N.)
ustvarila odprto pot k svoji resnici. (Lyotard, 1980: 121‡122)
P R I K R I VA N J E B I T I ‡ S M I S L A I N T E M E L J A V Z G O D O V I N I
Menim, da je odloËilnega pomena, da dojamemo naravo te vede æe v Ëasu,
ko jo zaËenjamo spoznavati, predvsem v njenih opredelitvah in kasneje
v vsebini. Dejstva pa na æalost govorijo drugaËe, saj je v osnovnih in srednjih
πolah (celo v gimnaziji) zgodovina predstavljena predvsem opisno, brez
notranjih logiËnih povezav in celo brez bistvenega dejstva, da je vedno
soodvisna od prostora in raznolikega trajanja Ëasa.
Primoæ Vitez, ki je napisal spremno besedo k Hadrijanovim spominom sodobne
francoske avtorice Marguerite Yourcenar, je dojel svojevrstno praznino, ki
nastaja v zgodovinskih uËbenikih. V njegovem zapisu je Ëutiti protest proti
takπni vrsti pisanja in ohranjanja zgodovinskega miπljenja. Primoæ Vitez je
prizadet in je zato tako opisal fluËbeniπko zgodovino«, pred katero nismo uπli
niti Slovenci. Kot protest in opozorilo je napisal: flKaj je zgodovina?
Zgodovinski uËbeniki nam v grobem dopovedujejo, da je preteklo æivljenje
Ëloveπtva kronoloπka daljica s komaj zaznavnim zaËetkom, poseljena z dogodki,
ki jih je nemogoËe razloæiti z naËelom vzroka in posledice. Vzvodno zaporedje
druæbenopolitiËnih sprememb, ki so jih povzroËali tako ali drugaËe ovrednoteni
vzgibi zdaj mrtvih ljudi ali zdruæb z doloËenim socialnim ciljem. ©olska
zgodovina Ëloveπkega sveta je statiËna in domnevno objektivna, njena
interpretacija pa arbitrarna, se pravi aktualno ideoloπka, vsesploπno in poËez
logiËna. Je kakor idealiziran akcijski scenarij, ki pozablja na prezapleteno
4 6
Karlo Nanut
dinamiËno logiko æivega Ëasa. »as pa je paradoks. Intimnega æivljenja
posameznikovega Ëasa si zunaj lastne Ëasovne izkuπnje skorajda ni mogoËe
predstavljati, ker je, kakor pravimo, subjektivna zadeva. Obstaja moj Ëas in Ëas
drugega.« (Yourcenar/Vitez, 2001: 269)
Da trditve Primoæa Viteza niso porojene iz neobjektivne nestrpnosti, je dokaz
æe v opredelitvah zgodovine v naπih uËbenikih, kjer se avtorji ne zavedajo, da
je to izredno prodorna in vplivna veda, ki posega v miπljenje in Ëustvovanje
oziroma v bit Ëloveka. ©e manj se avtorji zavedajo, da morajo ravno
v opredelitvi zgodovine pojasniti njeno bit. Æe zgoraj je bilo poudarjeno, da je
Ëlovek razpoznan le v biti, zato se mora pustiti bivajoËemu, da je to, kar je.
Razumeti vse in vsako bivajoËe v njegovi biti. Vse drugo je nasilje nad reËmi,
zlasti pa nad æivimi reËmi, se pravi nad bitji kot bitji. V tem je bistvo
fenomenologije, ki bi jo morali dojeti vsi tisti, ki obravnavajo bit Ëloveka.
MOÆNOST IZRAÆANJA FENOMENOV V U»BENIKIH ZGODOVINE
V uËbeniku za prvi razred gimnazije je opredelitev zgodovine napisana brez
poudarjanja zgodovinske preteklosti z razliËnim trajanjem. Docela je
zanemarjena t. i. temporalnost, ki jo kot nekaj temeljnega obravnava
fenomenologija. V fldefiniciji« zaËutimo dogajanje v sedanjem Ëasu, kar nam
posredno omogoËa dojemati stalno prisotnost zgodovine v Ëasu in prostoru.
Avtorji tega uËbenika so zapisali v o zgodovini: fl/…/ da zgodovina prouËuje,
kako se je Ëlovek uËloveËil, kako ureja odnose do soljudi, kakπen je njegov
odnos do narave in okolja, kako ureja æivljenje v druæbi in dræavi, kako
gospodari in pridobiva dobrine, potrebne za æivljenje, kako razlaga pojave iz
narave in dogodke iz druæbe, kaj misli o svojem Ëasu, o æivljenju in smrti,
kakπne so njegove umetniπke stvaritve in kaj je hotel z njimi sporoËiti.«
(UËbenik za 1. letnik gimnazije, 1998: 14)
Stane Berzelak je v uËbeniku za tehniËne in druge strokovne πole opisal pomen
zgodovine v mejah moænega. Ta veda je po njegovi opredelitvi nejasna
in zajema vrsto poenostavljenih trditev. Vsebinsko je opredelitev toliko
siromaπna, da ne zmore dojeti povezanosti med preteklostjo, sedanjostjo
in prihodnostjo, torej Ëasom in prostorom. Njegova trditev je naslednja:
flZgodovina je vse, kar se je zgodilo v razvoju Ëloveπtva in od njegovega
nastanka do sedanjosti. Razkriva nam razliËne svetove in tisoËletna Ëlovekova
prizadevanja, da bi naredil korak naprej. Ohranja vse tisto, kar Ëloveka bogati,
4 7
VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
mu osmiπlja prihodnost in daje ustvarjalen zagon.« (Berzelak, 2001: 8) Vredno
si je zapomniti nevsakdanjo trditev, da zgodovina ohranja vse tisto, kar Ëloveka
bogati, in da mu celo osmiπlja prihodnost.13
To nista definiciji, pa tudi ne opredelitvi zgodovine, ampak nekakπna
informativna pripoved, ki naj bi jo dijaki spoznali. Navajanje, kaj vse omogoËa
zgodovina, se dogaja ob dejstvu, da so potisnjeni na stran Ëlovek, Ëas in prostor
kot trije dejavniki na tem podroËju. O prostoru bi lahko dejali, da je Ëlovekov
prostor ‡ prostor njegove prostosti in svobodne orientacije pri izbiri bitnih
moænosti (Hribar, 1993: 276). O zgodovinskem Ëasu moramo pritrditi Hribarju,
ki je dejal: fl»asovnost je pogoj moænosti razumetja biti sploh; bit je razumljena
in pojmovana iz Ëasa.« (Hribar, 1993: 375) V nadaljevanju je Hribar prikazal
razliko med svetom zunaj nas (ki ga doæivljamo kot mi, kakrπni smo)
in flsvetom«, ki nam je pred-stavljeni svet za nas. Ta flsvet« spoznavamo kot
fenomenom. To je svet, kakor se nam kaæe v naπi zavesti: v naπi zaznavi in naπi
domiπljiji, æeljah ter hotenjih itn. »e ostanemo pri zaznavanju, bomo videli, da
se æe vsaka stvar kot fenomen naπe zaznave nenehno spreminja, tako da naπo
zavest doæivljamo kot en sam neskonËen tok doæivljajev kot fenomenov. Vsak
izmed teh ima svoje bistvo, zato jih moramo pravilno razporediti iz te
navzkriæne prepletenosti (Hribar, 1993: 84).
V teh stavkih smo s pomoËjo fenomenoloπkega pristopa dokazali bistvene
sestavine zgodovine: prostor, Ëas in Ëloveka v njegovi biti. Le z razumevanjem
fenomenologije lahko dojamemo, kako Ëlovek zaznava svet in vse bivajoËe
v sebi, tudi sebe. Ni pa πe poudarjeno tisto, na kar je opozoril Heidegger
v svojem delu Bit in Ëas. Avtor je zapisal, da analiza zgodovinskosti tu-biti
(Ëloveka) poskuπa dokazati, da to bitje ni flËasovno«, zato ker flstoji v neki
zgodovini«, ampak da to, nasprotno, eksistira in edino lahko eksistira
zgodovinsko samo zaradi tega, ker je v temelju svoje biti Ëasovno (Heidegger,
1988: 428). V nadaljevanju Heidegger zagovarja trditev, da je Ëlovek (tu-bit)
zgodovinski. Bistvena je njegova misel, da zgodovinskost Ëloveka (tu-biti) ne
dokazuje, da je zgodovinski brez-svetni subjekt, ampak dokazuje, da je
zgodovinsko bitje, ki eksistira kot bit v svetu. Nato avtor pove tudi, da je
znotrajsvetno (znotraj sveta ‡ op. K.N.) bitje kot takπno zgodovinsko in da
13
Ta opredelitev zgodovine je povzeta iz uËbenika Staneta Berzelaka z naslovom Zgodovina za tehniËne in druge
strokovne πole, Ljubljana 2001. Vpraπanje nastaja, zakaj so dovoljene takπne opredelitve zgodovine, saj so v
svojem bistvu zavajajoËe in do kraja idiliËne, kar zadeva Ëloveka in njegovo druæbo. S takπno opredelitvijo je
flprepreËeno fl zgodovini, da bi se pokazala v obsegu svojih fenomenov.
4 8
Karlo Nanut
njegova zgodovina ni nekaj flzunanjega«, ker sam spremlja flnotranjo«
zgodovino svoje duπe (Heidegger, 1988: 441).
Vse to lahko razumemo, saj imamo iz vsakdanjega æivljenja dovolj dokazov,
kako je Ëlovek priklenjen na svojo zgodovino in tudi na tisto, ki so jo ustvarili
drugi, z njim ali brez njega. Zgodovina nas vedno spremlja, zato æivimo v vseh
dimenzijah Ëasa, Ëe hoËemo ali ne. Vedno se nam nekaj vraËa in vedno bo
prihajalo iz sveta, ki ga ni veË. Tine Hribar bi po Heideggerju dejal:
flZgodovina je prihodnostno prihajanje bivπujoËega.« (Hribar, 1984: 132)
NESMISELNOST ZANIKANJA OBSTOJA NEKONFLIKTNE ZGODOVINE
»lovek in druæba sta v teh stavkih odstranjena od svojega bistva. Neverjetna je
vsebinska zgradba te nekonfliktne flzgodovine«, saj ima npr. nordijska saga veË
bistvenih spoznanj o preteklem æivljenju, kot pa zgornje tendenciozno navajanje
k dejstvom o stalnem razvoju, bogatenju, osmiπljanju in ustvarjalnem zagonu.
Vojne in druga bojna delovanja raznih strani v spopadu, ki jih obravnava vojaπka
zgodovina, so iz tega miselnega konstrukta zgodovine odstranjena. Berzelak ne
upoπteva, kar naj bi bilo bistveno pri Heraklitu, da je vojna zaËetek stvari in da
iz trka nasproti stojeËih sil v trenutku smrtne nevarnosti izhaja novo in zelo
daljnoseæno nadaljevanje. To misel je navajal v svojem delu tudi nemπki
zgodovinar Leopold Ranke (1795‡1886), ki je zasnoval metodologijo znanstvene
zgodovine na osnovi temeljite besedilne analize in inerpretacije zgodovinskih
virov. Z njim je bilo uveljavljeno naËelo zgodovinske objektivnosti.
Kaj je vojna [polemos] po Heraklitu, najdemo tudi v podnaslovu dela
Torbjørna L. Knutsena ‡ Valovi velikih vojn, Vzpon in propad svetovnih redov,
500 let evropske zgodovine. V tem delu, o tem veË spodaj, nam skuπa avtor
dokazati tudi pomen vojn v stoletjih svetovne zgodovine, zato se zaveda, kot je
dejal Heraklit, da je vojna zaËetek stvari in da iz trka nasproti stojeËih sil v
trenutku smrtne nevarnosti izhaja novo in zelo daljnoseæno nadaljevanje.
Predstavitev zgodovine kot podroËja fenomenov raznolikih pojavnosti in bistva
stvari je bistvenega pomena, kar pa πe ne pomeni, da je za to potrebna
definicija, ki bi morala zajeti vse bistveno. V spremni besedi Petra Vodopivca,
ki jo je napisal za delo Fernanda Braudela, »as sveta, materialna civilizacija,
ekonomija in kapitalizem, XV.‡XVIII. stoletje, II, je poudarjeno, da ena velikih
teæav, s katero se mora sooËiti pisec informacije o Braudelovem æivljenju in
delu, ni le v neverjetnem obsegu in bogastvu njegovega znanja, ampak tudi
4 9
VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
v odklanjanju kakrπnih koli definicij. Tako kot njegov uËitelj in vzornik Lucien
Febvre je bil prepriËan, da je vsaka definicija flsvojevrstna jeËa«, ki onemogoËa
razpravo (Braudel/Vodopivec, 1991: 354). To pa ravno njega, Fernanda
Braudela, ni oviralo, da ne bi natanËno opredelil svoje fltotalne« oziroma
flglobalne« zgodovine.
V Z P O S TAV I T E V P O J AV N O S T I N A S P R O T J A V Z G O D O V I N O ‡
P O S TA N E T U J U Æ N I » U
Opredelitev oziroma predstavitev zgodovine v uËbenikih in strokovnih delih je
pomanjkljiva tudi v bistvenem, saj so avtorji uËbenikov in drugih del, ki naj bi
pojasnili zgodovino, zanemarili dejstvo, da so tudi vojne in oboroæeni spopadi
sestavni del æivljenja/zgodovine in da je to neizogibno, ker imajo svoje vzroke
v globalni druæbi in Ëloveku. Temu se v zgodovini mnogi radi izognejo, zato je
treba æe na zaËetku prispevka dopustiti Stanetu JuæniËu, da pove, zakaj tako.
flMoæno je zavarovati se s sploπno ugotovitvijo, kako je vsak konflikt med ljudmi,
Ëloveπkimi skupnostmi, πe posebej med dræavami zmeπnjava, motnost in slej ko
prej umazanija. ©e zlasti je tako z vojnami in ‡ Ëe spet omenimo moËno aktualno
temo ‡ faπizem je pripeljal Ëloveπtvo do straπne vojne, totalitarne vojne. Blato pa,
ki v takih konfliktih brizga na vse strani in ga bo morda ugotavljal flobjektivni«
zgodovinar, brizga po vseh in poπkropi marsikoga. »e ne bo ugotovil, da tudi z
blatom umazani niso vsi enaki, bo takega zgodovinarja tovrstna objektivnost
peljala naravnost v hude zmote /…/ Prenekateri zgodovinar bi celo skuπal biti
vzviπen nad tistimi, ki so bili soudeleæeni. Tisti, ki so neposredno sodelovali, naj
bi ne mogli biti objektivni.« (JuæniË, 1985, 8‡9)
JuæniËevo dojemanje v vsej pojavnosti je pravo nasprotje tistega, kar je zapisal
Stane Berzelak. To samo dokazuje, kako sprejemata ta svet protislovij, ne glede
na Ëas in prostor. Pri spoznavanju globalnega in totalnega dogajanja v Ëloveπki
zgodovini, predvsem od 20. stoletja dalje, je treba nekatere trditve sprejeti, druge
pa zanikati. Vse to zaradi objektivne presoje spoznanega in preverjenega.
V dvomih se zgodovinar lahko zateËe k Marcu Blochu, Lucienu Febvru, Jacquesu
Le Goffu ali Fernandu Braudelu, francoskim zgodovinarjem, ker so ti pripadniki
πole Analov14 zaËeli dokazovati, kako mora biti obravnavana zgodovina.
14
Leta 1929 sta Marc Bloch (1886‡1944) in Lucien Febvre (1878‡1956) ustanovila revijo za pospeπevanje
gospodarske in druæbene zgodovine ter interdisciplinarnosti, ki se je imenovala Annales d’Historie economique
et sociale. Z nekoliko spremenjenim imenom izhaja πe danes.
5 0
Karlo Nanut
PODOBA ZGODOVINE PO JOSIPU GRUDNU IN JOSIPU MALU ‡
O P O Z O R I L O Z A S O D O B N O P O J M O VA N J E Z G O D O V I N E
KOT POSEBNE FENOMENOLOGIJE
Kako naj bi se obravnavala zgodovina, sta pisala tudi dva slovenska
zgodovinarja na zaËetku prejπnjega stoletja: prvi je bil Josip Gruden
(1869‡1922), drugi pa Josip Mal (1884‡1978). Oba sta napisala obseæni deli
z naslovom Zgodovina slovenskega naroda. Njun odnos do zgodovine
in zgodovinopisja je bil pojasnjen pri opredelitvi zgodovine. Grudnovo
in Malovo delo je πe danes izrednega pomena za vpogled v slovensko
zgodovino. Obe deli, ki sta izπli kot reprint leta 1992 in 1993 pri Mohorjevi
druæbi, sta koristni tudi za prouËevalce slovenske vojaπke zgodovine.
Josip V. Gruden je poleg Zgodovine slovenskega naroda napisal tudi veË
razprav o zgodovini. V Ëetrtem letniku Katoliπkega zbornika (1900) je napisal:
flMed suhoparnimi beleæki kakega kronista in velikimi sistematiËnimi deli
novodobnih zgodovinarjev, kolika razlika! Pred vsem zahtevamo od
zgodovinarja, da obdeluje zgodovino pragmatiËno in organsko. V mogoËnem
veletoku dogodkov nam mora kazati vzroke in posledice, pri zgodovinskih
osebah njihov znaËaj in vpliv na delovanja, pri posameznih dobah vodilne misli;
zgodovine posameznih Ëasovnih dob ne more obdelovati, ne da bi se oziral na
preteklost, in pri posameznem narodu mora v poπtev jemati vpliv drugih
ljudstev, ki so obenem z njim æiveli. Zgodovina je kakor æiv organizem, kjer so
posamezni deli med seboj v tesni zvezi in se drug drugega dopolnjujejo.
Naravno je, da je æe pri tem naËinu zgodopisja dokaj subjektivne primesi. Naj
se tudi zgodovinar trudi, da bi bil nepristransko objektiven, vendar se mu to
docela ne bode nikdar posreËilo. Dogodki preteklosti se zrcalijo v njegovem
duhu; on je tisti, ki dogodke in osebe tolmaËi, ki jim prideva lastnosti, ki
sestavlja, razkraja in sklepa.« (reprint ‡ Gruden/Melik, 1992: XI‡XII)
Zelo zanimivi so Malovi pogledi na zgodovino, ki so se zaËeli v veËji meri
uveljavljati v naπem zgodovinopisju πele v najnovejπem Ëasu. ZavraËal je
zgodovino, ki daje samo flveË ali manj vestno registriranje vojnih pohodov,
obleganj in mirovnih pogodb, dipomatskih spletk, zvijaËnosti, letnic vladarjev
in parlamentarnih razprav.« Melik opozarja, da se je zavzemal za πiroko
pojmovano kulturno zgodovino. flOdkrili bi radi vse, kar je kdaj odloËavalo
in obvladovalo æivljenje posameznika in celega naroda, spoznati bi hoteli vso
notranjost Ëloveka, njegovo nrav, duπevnost in Ëustvenost, njegovo vsakdanje
domaËe, druæbeno in poklicno æivljenje, poznali bi ga radi pri delu, igri
5 1
VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
in zabavi, v bolezni in zdravju, v jedi in pijaËi in obleki, zasledovati bi æeleli
pota in obseg njegove izobrazbe, okusa in udobnosti njegovih stanovaliπË,
opreme, orodja, razsvetljave in prometa, ker je vse to vaæno merilo v kulturnem
razvoju, ki naj bi nam pojasnil tudi gonilne sile in duhovne tokove, ki so pod
povrπjem dogodkov in naprav snovali in vtisnili peËat svojemu Ëasu, upoπtevati
je treba dalje tudi gospodarsko in socialno strukturo prebivalstva, nastanek
priimkov in krajevnih imen in ne nazadnje πe navade in obiËaje, ki so vedno
tako tesno povezani z vsem æivljenjem Ëloveka in z njegovo notranjostjo, ker so
usedlina davne njegove kulture.« Tako je zgodovino leta 1957 opredelil Mal
v kulturnozgodovinskem opisu Stara Ljubljana in njeni ljudje (reprint ‡
Mal/Melik, 1992: XV).
Josip Gruden in πe posebej Josip Mal sta povedala o fenomenih zgodovine
tisto, kar pogreπamo predvsem v naπih uËbenikih. Malov pristop k zgodovini se
v niËemer ne odmika od odlik francoskega obravnavanja te vede. To, kar je Mal
zahteval od zgodovine, je povsem v skladu s pogledi francoskih zgodovinarjev,
ki so bili zbrani okrog revije Anali (Annales). Pri Malu zasledimo celo
upoπtevanje flËasa dolgega trajanja«, zato ni prav niË presenetljivo, da ugotavlja
Melik, da so se Malovi pogledi na zgodovino zaËeli uveljavljati v naπem
zgodovinopisju tudi v najnovejπem Ëasu.
Pri Grudnu in Malu se lahko mnogo nauËimo o slovenski vojaπki preteklosti,
zato bosta obe deli πe naprej dober pripomoËek za πtudij in opisovanje
slovenske vojaπke zgodovine. Poleg tega bosta tudi temeljni deli za
ugotavljanje, kaj vse smo Slovenci v razliËnih obdobjih ohranjali v svojem
zgodovinskem spominu. Tudi tisti, ki bodo oblikovali dela, namenjena
domoljubni vzgoji, bodo morali preuËiti neprecenljiva dejstva iz obeh knjig.
Dr. Vasilij Melik ugotavlja, da je slovensko zgodovinopisje v zadnjih sto letih
moËno napredovalo, vendar je doba flsocializma« dala nekaterim delom
moËan peËat. Verjetno je bil ta peËat πe veËji in globlji, kot ugotavlja Melik.
Vsak zgodovinar ali zgodovinopisec bi moral dejati: flZnova moram premisliti
vse od zaËetka. Se v mislih obnaπati, kakor da doslej nisem vedel niËesar
oziroma kakor da doslej vse vedeno ne velja veË. Le tako bom lahko zares,
Ëisto iz samega sebe osmislil tako svoje preteklo kot svoje prihodnje æivljenje.«
(Hribar, 1993: 174) »e bi naπi pisci zgodovinskih uËbenikov upoπtevali
Grudnov in Malov odnos do zgodovine, se ne bi pojavljale tako reducirane
opredelitve te kompleksne in globoke druæboslovne in humanistiËne vede.
Resnica je predvsem v tem, da se ne bi zakrivala bit v zgodovini, kajti tako
5 2
Karlo Nanut
je mnogo del izgubilo svoj smisel v æivljenjskem svetu æe kot eidosu (gr. oblika,
podoba).
SVOJEVRSTNA RAZMI©LJANJA O ZGODOVINI
John Briggs je v knjigi Zgodovina krπËanstva zapisal misel, s katero se moramo
strinjati: flEnakega mnenja je bil liberalni zgodovinar lord Acton, ko je dejal:
Zgodovina naj nas ne reπuje le pred neprimernimi vplivi drugih Ëasov, temveË tudi
pred neprimernim vplivom naπega Ëasa, pred trinoπtvom okolja in pritiski zraka, ki ga
dihamo.«
Jojhn Briggs je nadaljeval: flZgodovina naj se potemtakem ukvarja
s preuËevanjem fldrugaËnosti« preteklosti. Skuπa naj nam omogoËiti, da nam ta
fldrugaËnost« spregovori. »e naj se osvobodimo spon tako imenovanega
flsedanjika«, moramo na æivljenje pogledati z oËmi drugih stoletij, ne le naπega.
Na ta naËin bomo namreË sprejeli preteklost v sedanjost. Dovolimo ljudem iz
preteklosti, da nam postavijo svoja lastna vpraπanja, in ne vsiljujmo jim svojih
fascinacij, upov in nevroz. Le tako nam bo preuËevanje zgodovine
razsvetlilo tudi sedanjost.« (Zgodovina krπËanstva, 1992: 14)
Hary Judge je v uvodu za drugi del Oxfordove enciklopedije zgodovine izrazil
dvom, da bi kdo natanËno vedel, kaj je to zgodovina. Verjetno je to res.
V nadaljevanju pa se ni potrudil, da bi osmislil pojem zgodovine, zato je opisal
zgodovino tako, kot je ta predstavljena v naπem uËbeniku za prvi razred
gimnazije. Judge pravi: flLe zelo samozavesten Ëlovek si upa trditi, da natanËno
ve, kaj je zgodovina. Z zgodovino v najπirπem smislu bi na doloËen naËin
razumeli vse, kar so ljudje izumili, napisali, naredili, ustvarili, za vse, za kar so
se bojevali, prepirali, v kar so verjeli. VeËina med nami ima precej sploπen
obËutek ‡ tudi Ëe se ta postopoma spreminja ‡ kaj velja za flzgodovino«. To
gotovo niso zgolj bitke in slavni ljudje, ampak gre za dolgo zgodbo o javnem
æivljenju Ëloveπke druæbe v preteklosti.« (Judge, 1993: Uvod)
Robert Blake je bil nekoliko doloËnejπi v uvodu za prvi del Oxfordove
enciklopedije zgodovine, vendar je to le opisno opredeljevanje (angleπki
literarni pristop!). Po njegovem si flmarsikdo med nami æeli izvedeti Ëim veË
o svojih prednikih, ki so vsaj delno vplivali na to, da je takπen, kakrπen je. Prav
tako je razumljivo, da hoËemo Ëim veË izvedeti o naπih skupnih prednikih, ki so
ustvarili sodobne etniËne dræave in ideologije, hkrati pa povzroËili tudi πtevilne
tegobe, ki nas pestijo danes. »e ne poznamo preteklosti, ne moremo razumeti
5 3
VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
druæbenih, gospodarskih in etiËnih problemov sedanjosti.« (Blake, 1993: Uvod)
Judge nam po svoje zatrjuje, da je zgodovina nerazpoznavna, ker ne ve, flkaj
velja za zgodovino«. Blake ni povedal niË takπnega, da bi nas prepriËal kot
poznavalec zgodovine, saj je vse probleme prenesel na prednike. »e ni hotel
opisati bistvenega, je opozoril na dobro in slabo, s Ëimer je na nek naËin zajel
tisto, kar bi Heraklit pojmoval kot polemos (boj, notranje nasprotje).
S tem smo zakljuËili bolj ali manj nenavadna razmiπljanja o zgodovini kot
svojevrstni strukturi fenomenov. Vpraπanje je, koliko so se navedeni avtorji
pribliæali resnici, ki naj bi bila struktura razlike med bitjo in bivajoËim.
Resnica je jasnina, v kateri se razpre bit (resnica stvari same, njena identiteta ‡
op. K.N.) bivajoËega. To bivajoËe odkrijemo in ga odkritega pokaæemo
ali izkaæemo v izjavi. Izjava je resniËna, Ëe govori iz odkritosti (Hribar, 1993:
307).
© K O D L J I V O S T P O E N O S TAV L J A N J A Z G O D O V I N E ‡
REDUKCIJA FENOMENOV
Navedeni uËbeniπki opredelitvi zgodovine nista izjema, zato za vse velja, da
prevelike poenostavitve napeljujejo k zanikanju bistvenega. S problemom
poenostavljanja in preveË odmerjene sploπnosti se je ukvarjal francoski filozof
Gaston Bachelard (1884‡1962) v delu Oblikovanje znanstvenega duha. Ker tudi
navedeni pojasnitvi [opredelitvi] zgodovine trpita zaradi prevelike mere
sploπnosti, bi lahko z Bachelardovo pomoËjo opredelili πkodljivost takπnega
pristopa k problemu (epistemoloπki15 problematiki).
V tretjem poglavju z naslovom dela Sploπno spoznanje kot ovira za znanstveno
spoznavanje se avtor ukvarja s problematiko sploπnosti, ki zavira napredek
znanstvenega spoznavanja. V naπem primeru le razumevanja, pouËevanja in
uËenja zgodovine. Bachelard trdi, da ni niË bolj oviralo napredka znanstvenega
spoznanja, kot napaËni nauk o sploπnem, ki je prevladoval od Aristotela do
vkljuËno Bacona. Za tem avtor ugotavlja, da obstaja nevarnost intelektualnega
uæivanja v prenagljenosti in lahkem posploπevanju. Psihoanaliza objektivnega
spoznavanja mora skrbno preiskati vse zapeljivosti te lahkotnosti. Samo pod
tem pogojem naj bi priπli do zdrave in zares dinamiËne teorije znanstvene
abstrakcije (Bachelard, 1998: 57‡58).
15
Epistemologija je filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznanja in veljavnost spoznanja.
Pojem se nahaja v Leksikonu Cankarjeve zaloæbe.
5 4
Karlo Nanut
Lahkotnost oziroma prevelika sploπnost, ki ne daje rezultatov in celo zavaja, je
dojeta z vso resnostjo. Bachelard priporoËa flmoËno zdravilo«, kar bi mi gotovo
zamenjali le z argumentiranim opominom. V nadaljevanju je Bachelard opozoril
predvsem na dejstvo, ki nas najbolj ovira tako pri sploπni kot pri vojaπki
zgodovini. Zapis se glasi tako: flZ istega glediπËa pa bi radi prouËili tudi neki
bolje definiran, pomembnejπi koncept, ki nas bo πe bolj pribliæal sodobnosti.
Da bi dejansko dosegli smoter naπe kritike, moramo najti pravilne in uporabne
koncepte in pokazati, da lahko postanejo ovira, s tem ko ponujajo miπljenju
neko nezrelo sploπno formo.« (Bachelard, 1998: 68)
V vojaπkem zgodovinopisju je mnogo zamisli napaËnih, ker skuπajo po svojem
razumevanju umestiti zgodovino vojn proË od vojnih veπËin. Tako ne pozabljajo
le na naËela nadrejenosti pojmov in zakaj so ti nastali, ampak tudi na
intencionalno korelacijo (usmerjeni, naravnani medsebojni odnos) med mislijo
in miπljenim. Ta zmotnost se pojavlja celo pri poimenovanju sintagme, ki
preuËuje kompleksnost vojaπkega, pojavnosti vojn in oblik oboroæenih
spopadov.
V nadaljevanju je Bachelard zapisal (upoπteval je razmiπljanja Marcela Bolla),
da oznaËuje modernega znanstvenika flobjektivnost in ne univerzalnost;
miπljenje mora biti objektivno, univerzalno pa samo, Ëe bi moglo biti takπno, Ëe
bi mu to dovolila realnost. To je res do te mere, da je tisto, kar omejuje neko
spoznanje, za napredek miπljenja pogosto pomembnejπe od tistega, kar ga
nedoloËno πiri.« (Bachelard, 1998: 73) Avtor je imel v mislih zmoto, ne pa
napake, zato je zmoti dal pravo vlogo pri razvoju znanosti. Tudi gornje
opredelitve zgodovine in zmote na podroËju vojaπke zgodovine nas ne bi toliko
motile, Ëe bi bile spoznane in uporabljene kot opozorilo.
©e posebej v vojaπkem zgodovinopisju se marsikje izraæa potreba po skrajnem
posploπevanju. Treba je opozoriti, da je druga stran v spopadu veËkrat tako
neprepoznavna, da dobi povsem drugo naravo. Kot primer bi lahko navedli
dejstva, ki so jih v svojih delih napisali Mamula, KadijeviÊ, Kolπek idr., ko so
opisovali agresijo na Slovenijo leta 1991 s svojega ideoloπkega in vrednostnega
staliπËa. V njihovih trditvah so πtevilne zmote, vendar tega niso hoteli razumeti.
Zanje ne bi veljala trditev, da je zmota le eden od trenutkov dialektike, ki jih je
treba nujno preseËi, saj spodbuja natanËne poizvedbe in je gibalni element
spoznavanja (Bachelard/Likar, 1998: 264). V tem se skriva bistvo, ki ga navedeni
pisci niso razumeli. Zato so tudi prikazovali izkrivljene probleme v svetu, ki je
odvisen tudi od razpoloæenja. To doloËa, ali se bomo z drugimi bivajoËimi
5 5
VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
poËutili kot prijazno ali kot ogroæujoËe, ali nas bosta preæemala veselje ali strah
(Hribar, 1993: 285). Vsi navedeni so se poËutili ogroæene, zato so bile njihove
reakcije na dogodke takπne, kakrπne so bile.
Za zgoraj opisano bi lahko uporabili Husserlovo opozorilo, da fenomenologija
naËelno ne ostaja pri nejasnem govoru pri nobeni temni sploπnosti, ampak
zahteva sistematiËno doloËenost v bistvenih povezavah in do zadnjega
preostanka v stvar segajoËo jasnost, analizo in opis. Njena zahteva je le
opravljeno delo (Husserl, 1997: 485).
K O M U K O R I S T I P R I K R I VA N J E F E N O M E N A V O J N ‡
POLEMOSA IN PROTISLOVJA
Vsa prikrivanja vojn kot fenomenov in sile vseh vrst so nesmiselna in nimajo
nikakrπne povezave z obravnavanjem Ëasa in Ëloveka v zgodovini. »eπki mislec
Jan PatoËka je v svojem delu Krivoverski eseji o Filozofiji zgodovine opisal
starogrπko miselnost o naravi sporov, bojev in vojne. Za osnovo njegovega
razmiπljanja sta bila nemπka misleca Diels in Kranz, ki ju navaja pri
pojasnjevanju starogrπkega filozofa Heraklita16. PatoËka je poudaril naslednja
razmiπljanja tega misleca iz antike: flTako se v skupnosti s stalnimi spori in boji
ustvarja oblast, ki je nad spornimi strankami in od katere sta odvisna pomen in
slava skupnosti: trajna slava pri smrtnikih. /…/ Heraklit govori o tem skupnem,
s katerim se flhranijo« vsi flËloveπki zakoni«, tj. o skupnosti v njenem obËem
delovanju in v njenem enovitem odloËanju. Kaj pa je vendar ta boæji zakon?«
Vedeti je treba, da je vojna [gr. polemos ‡ πολεµος]17 sploπen pojav, da je pravo
prepir (dike = epis) in da se vse dogaja po prepiru [epis] in njegovi potrebi. /…/
Polemos je to skupno. Polemos zdruæuje bojujoËe se strani in ni le nad njimi,
ampak so v njem zdruæene v eno. V njem nastaja ena sama, enovita moË in
volja, iz njega rastejo vsi zakoni in ustave, pa naj bodo πe tako razliËni. Toda
moË, ki nastaja po boju, ni slepa sila. MoË, nastala iz prepira, je tista, ki ve in ki
16
17
Heraklit (æivel 545‡480 pred naπim πtetjem) je bil grπki filozof iz Efeza, ki je trdil, da se vse stvari stalno
spreminjajo (vse teËe) po zakonu. Poznan je po trditvah, da je vse v boju protislovij. Zanj je prapoËelo stvari
ogenj kot arhetip stalnih menjav. Mnogi filozofi se sklicujejo na njegove osupljive izreke. Znan je kot oËe
dialektike. Njegove temeljne misli so podane v delu O prirodi (Peri pyseos).
O Heraklitu: Leksikon Cankarjeve zaloæbe in RjeËnik stranih rijeËi avtorja Bratoljuba KlaiËa.
Grπka beseda polemeo pomeni, da se vojskujem. Iz te besede je nastal dokaj neznan izraz polemologija. To je
v bistvu veda, ki znanstveno raziskuje vojno kot druæbeni fenomen. Lahko tudi zapiπemo, da je to znanost
o vojskovanju, njegovih vzrokih in posledicah. Te opredelitve polemologije so povzete iz slovarja tujk oziroma
iz dela Bratoljub KlaiÊ, RjeËnik stranih rijeËi.
5 6
Karlo Nanut
vidi: samo v prepiru, ki daje ton vsemu, je æivljenje, ki dejansko vidi v znaËaj
stvari /…/ razumevanje na podlagi znaËaja stvari ne more biti drugaËno kot
hkrati skupno in v prepiru. Videti svet in æivljenje v celoti pomeni videti
polemos, kot to skupno /…/ NajveËja protislovja se dræe skupaj v enem, ki je
nad vsem, se kaæe v vsem in vlada vsemu. S tem enim modrim pa se Ëlovek
sreËa samo tedaj, kadar sam ravna, opravlja svoja dejanja v tistem vzduπju
svobode, ki jo daje zakon skupnosti, ki se hrani z enim boæjim, Ëigar ime je
polemos. Polemos je torej to, kar tvori skupnost, sprevidnost, ki omogoËa
filozofijo /…/; v pretresu danega smisla se sreËujejo nasprotniki in ustvarjajo
s tem nov modus Ëlovekove biti ‡ mogoËe edini, ki v svetovnem viharju daje
upanje: enotnost pretresenih, vendar neustrahovanih. Tako spoznava Heraklit
enotnost in skupni izvor skupnosti in filozofije.« (PatoËka, 1997: 54‡57)
Bistvo polemosa je globlje, kot smo si sposobni priznati. Pojdimo v bistvo ‡
torej k Ëloveku. Norveπki pesnik Henrik Ibsen (1828‡1906), ki se je nagibal
k simbolizmu, je napisal naslednje verze, v katerih je prisotno spopadanje
protislovij oziroma polemosa po Heraklitu:
In ni æivljenje samo veËen boj
NasprotujoËih sil znotraj naπe duπe
In ta boj edino æivljenje te iste naπe duπe.18
V vojni (polemosu), ki je v bistvu protislovje miru, se sreËujejo strani s svojimi
cilji in dejanji, ki so si v nasprotju, vendar prizadevanja enih in drugih
ustvarjajo mnogokrat nedoloËljive situacije. NihËe ni v letih 1989, 1990 in na
zaËetku leta 1991 predvideval, kaj bo ustvaril splet nasprotujoËih si prizadevanj
unitarne JLA in velikosrbske politike ter za konfederacijo opredeljenih
Slovenije in Hrvaπke. NihËe ni pred 25. junijem 1991 vedel, da bo za
neodvisnost opredeljena Slovenija izniËila prizadevanja tako jugogeneralskih
prizadevanj kot beograjske politike, pa πe brez zavezniπtva s Hrvaπko. Vse, kar
se je zgodilo, je bilo odloËeno v osamosvojitveni vojni. OdloËala je narava ‡
polemosa, kjer so bila prepletena protislovja strani v spopadu. Spopadi na polju
protislovja so govorili v prid Slovencem, zato je bila vojna nujno zlo, v katerem
sta bili zavarovani samostojnost in neodvisnost. S tem pa je bila slovenskemu
narodu omogoËena pot v zgodovino oziroma k svobodnem dojemanju njegovega
bistva in razpolaganju s seboj.
18
Verzi so iz knjige Vladimirja Dedijerja, Knjiæevnost i istorija, str. 140. Isti verzi se ponovijo na strani 186.
Knjiæevnost i istorija je napisana v srbohrvaπkem jeziku. Vse prevode iz srbohrvaπkega jezika sem opravil sam
(avtor tega prispevka), zato prevzemam vso odgovornost za kvaliteto prevedenega.
5 7
VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
UVODNA RAZMI©LJANJA O »LOVEKU IN VOJNI
V ZGODOVINSKI VEDI IN ZGODOVINSKEM SPOMINU
Spopad protislovij je tudi v tem primeru nepredvidljiv. Pogosto zmagata
vztrajnost in etika. Samo nasilje zadræuje pozicije ene strani, vendar ima ravno
nasilje svojo konËnost, ker se prazni njegova energija brez priËakovanih
uËinkov. Tako so do sedaj pokazale mnoge vojne v 20. stoletju in 20. stoletje
kot vojna (pojem po Janu PatoËki ‡ op. K.N.).
Spopad protislovij v obliki vojn in drugih oblik oboroæenega boja je πe najbolj
razviden v vojaπki zgodovini, zato je umestno, da jo opredelimo æe na tem
mestu. V Vojnem reËniku je zapisano: flVojaπka zgodovina je del sploπne
zgodovine, ki preuËuje in analizira organizacijo in razvoj armad, vojn in vodenja
vojn. Posploπuje izkuπnje pridobljene v bojih, operacijah in bitkah vodenih v
bliænji in daljni preteklosti. Ta poleg vojaπkih dejstev (taktiËno-operativnih in
strateπkih) preuËuje in posploπuje tudi izkuπnje psiholoπkega, moralnopolitiËnega, materialnega idr. znaËaja. Deli se na sploπno (vojaπko) zgodovino,
zgodovino posameznih zvrsti, rodov, /…/ zgodovino tehniËnih bojnih sredstev,
zgodovino fortifikacij, regionalno zgodovino, zgodovino vojne veπËine idr.«19
Sploπna in vojaπka zgodovina sta naravnani k spoznavanju, dojemanju, sodbam
in celo posploπevanju izkuπenj æivljenja, miπljenja in celo moralnega oziroma
vrednostnega razsojanja. Polje zgodovine moËno zaznamuje skrb kot izvorna
strukturna celotnost in enotnost Ëloveka. Ta je na izhodiπËu vsakega
Ëlovekovega dejanja in nehanja. V njej sta zakoreninjeni tudi volja in æelja.
Seveda ni vseeno, ali je zgodovina zajeta v zgodovinskem spominu, ali pa je
aktivna v svojem naravnem okviru ‡ posebni integralni vedi. Stanje
zgodovinskega spomina20 je po svoji notranji strukturi nekakπno nedoreËeno
spoznanje, ki je povezano z zgodovinskim miπljenjem/zavestjo21 le na ravni
razvidnega problema. Na nek naËin je spomin te vrste redukcija integralne
zgodovine in je lahko odmaknjen daleË od njene narave (biti), kar pa πe ne
pomeni, da nima svoje pravice do obstoja. Zgodovinski spomin ima tudi na
podroËju vojaπkega moËan Ëustveni naboj, za kar pa so bili potrebni doloËeni
pogoji.
19
20
21
V Vojnem reËniku je vojaπka zgodovina opredeljena tako, da jo razume tako vojaπka kot civilna oseba. Definicija
je opredeljena za obdobje 19. in 20. stoletja. V njej so zajeti tisti fenomeni iz vojaπke zgodovine, ki nam
omogoËajo dojemanje tega dela fenomenologije v zgodovini.
Stanje zgodovinskega spomina kot posebno sintagmo uporablja tudi Egon Pelikan v svojem delu Tajno
delovanje primorske duhovπËine pod faπizmom, Ljubljana 2002, strani 16 in 20.
Zgodovinsko miπljenje je opredelil prof. Mavricij Zgonik v svojem delu Zgodovina v sodobni πoli, Ljubljana
1968. Izraz (sintagmo) zgodovinska zavest pa uporablja ©tefan Trojar v delu Sodobni pogledi na pouk zgodovine,
Ljubljana 1993.
5 8
Karlo Nanut
N A D A L J N J E V S T O PA N J E V B I S T V O P R I S P O Z N AVA N J U F E N O M E N A
SPLO©NE IN VOJA©KE ZGODOVINE
Dr. Bogo Grafenauer je v svojem delu Struktura in tehnika zgodovinske vede
opozoril, da ni nobene razlike med πtudijem preteklosti in analizo sodobnega
sveta.22 Nato nadaljuje: ResniËno πolo nudi samo πtudij obdobij in tudi bliænjih
procesov, ki pokaæejo z rezultati na pravilnost ali napaËnost analize. Dokazano
je, da je analiza nezakljuËenih procesov sodobnega sveta za metodoloπko
πolanje neuporabna, ker Ëlovek nikoli ne ve, kje se nehajo dejstva in kje zaËne
vplivati afekt. V nadaljevanju je avtor poudaril, da je pri formiranju miπljenja
odloËilna samo zgodovina. Isti avtor ugotavlja, da so predmet zgodovine ljudje,
njihovi medsebojni odnosi in hkrati zunaj njih vse, kar je na te medsebojne
odnose vplivalo (Grafenauer, 1960: 8). V svojem delu je zajel skoraj celotno
fenomenologijo zgodovine. ©e posebej je ta razvidna v primerih, ko je opisoval
zgodovinopisje v posameznih obdobjih. Jasno so razvidni razliËni fenomeni kot
bit bivajoËega, ki imajo svoj smisel (pomen) in temelj (izvor). O zgodovinopisju
fenomenologija ugotavlja, da ni zgodovina zakoreninjena v zgodovinopisju,
marveË je zgodovinopisje odvisno od zgodovine. Razumljivo je, da postane
zgodovina fluËiteljica æivljenja« skozi zgodovinopisje, a to se lahko zgodi le, ker
je æe samo æivljenje v korenu svoje biti zgodovinsko in se je zato, ker dejansko
obstaja, vselej odloËilo za samolastno in nesamolastno zgodovinskost (Hribar,
1993: 352).
Poudariti je treba, da so francoski analisti s svojim pristopom k zgodovini
in zgodovinopisju izredno vplivali na zgodovinarje v 20. stoletju. V tem je tudi
razlog za πirπo obravnavo Ëasa, prostora, dogodkov, struktur in celo vojaπke
zgodovine.
V predstavitvi dela Fernanda Braudela, »as sveta, Materialna civilizacija,
ekonomija in kapitalizem /…/ nas Peter Vodopivec seznanja, kako Braudel
dojema flmnogoterosti« zgodovinskega Ëasa. Zgodovinarji se πe dolgo po
Braudelu niso zavedali vsemogoËnosti Ëasa. Kot opazovalci so opazovali
zgodovino le v perspektivi njenega flvsakdanjega ritma«, flkratkega Ëasa«
in dogodka. Prvi korak v flglobino« so storili, ko so s postopnim obraËanjem
k socialni in gospodarski problematiki in sooËanjem z drugimi druæbenimi
22
Dr. Bogo Grafenauer je bil mnenja, da je treba sodobne vire enako kritiËno preverjati, kot tiste iz oddaljene
preteklosti. Rezultate pa doseæemo le s πtudijo prejπnjih, dokonËnih obdobij. ©ele na tej osnovi lahko preidemo
na preuËevanje sodobne zgodovine. Takπen pristop je nujen tudi za tiste zgodovinarje, ki preuËujejo izkljuËno
sodobno zgodovino. Tako bi bilo omogoËeno njihovo dojemanje fenomenologije v zgodovini.
5 9
VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
vedami odkrili tako imenovami fldruæbeni Ëas« in njegov veËdesetletni cikliËni
ritem vzponov in padcev, konjunktur in depresij. S tem pa πe niso segli do
fldna«, saj je pod to drugo ravnijo πe tretja raven zelo poËasi tekoËe in
spreminjajoËe se zgodovine flËloveka v okolju, ki ga obdaja«. Tretja raven
zgodovine je nekako flzunaj Ëasa« in je v stalnem stiku z flneæivim svetom«,
ki se poËasi preoblikuje. Ta najgloblja strukturalna zgodovina je po Braudelu
zgodovina, ki jo obvladuje Ëas tako imenovanega fldolgega trajanja.«
(Braudel/Vodopivec, 1991: 364‡365)
Za zgodovino je pomembno, kako ta znameniti pripadnik Analov obravnava
Ëas. Njegov poskus je bil, da bi razdelil Ëas v geografski, druæbeni in
individualni Ëas. Predvsem je postalo znano la longe durée (fr. dolgo trajanje).
Dolgo trajanje je lahko kratko za geoloπka merila, vendar je njegovo
poudarjanje flgeografskega Ëasa« odprlo oËi mnogim zgodovinarjem (Burke,
1993: 49).
Braudelovo vztrajanje pri usmeritvi obravnavanja zgodovinske povrπine k
zgodovinski globini je imelo tudi πirπi pomen. To je bilo svarilo in hkrati
opozorilo, ki opominja, da je varljivi svet dogodka le del zgodovinske
resniËnosti, ki je ni mogoËe s silo spremeniti z novim dogodkom. Prave in
usodne spremembe zahtevajo potrpljenje in predvsem Ëas. Nereπene konflikte
in nasprotja je mogoËe le prekriti, ker se slej ko prej vrnejo na povrπino
(Braudel/Vodopivec, 1991: 372).
Dokaze za gornjo Braudelovo trditev bi lahko naπli tudi v slovensko-italijanskih
ali slovensko-avstrijskih odnosih, saj se nekatera vpraπanja, ki imajo stoletne
korenine, vraËajo v sodobni Ëas. Tudi dogajanja na Balkanskem polotoku,
vkljuËno z vsemi geostrateπkimi in geopolitiËnimi stremljenji23, se ne umaknejo
s tega obmoËja æe od rimski Ëasov.
»as je bil za Braudela prva, prostor pa druga pomembna kategorija, ki je bila
organsko povezana s prvo. Ravno zaradi tega je bistvo njegove zgodovine
v povezavi z okoljem, zato je njegova zgodovina Ëloveka neke vrste historiËna
geografija. To vrsto zgodovine Braudel raje imenuje geozgodovina. Dokaz za to
je njegovo delo La Mediterranée, kjer posveti 300 strani goram in dolinam,
obalam in otokom, podnebju, zemeljskim in morskim potem (Burke, 1993: 43).
23
Geopolitika je nauk o vplivu geografskih dejavnikov na politiko. Izπla je iz politiËne geografije. V nacistiËni
NemËiji ji je dal posebno mesto Karl Haushofer (1869‡1946). Geostrateπki poloæaj je celota geografskih
in strateπkih dejavnikov, ki opredeljujejo poloæaj neke dræave ali dela te dræave. Glej Leksikon Cankarjeve
zaloæbe in Vojni leksikon.
6 0
Karlo Nanut
Braudel je dobro vedel, kako delujejo v zgodovini in zgodovinopisju dejstva,
zato ni zapadel v afekt, kar je opozoril Bogo Grafenauer. Angleπki zgodovinar
Peter Burke, ki je napisal Revolucijo v francoskem zgodovinopisju, je opozoril
tudi na dejstvo, kako se je Braudel lotil opisovanja vojaπkih dogajanj. Burke je
zapisal, da je Braudel ponudil svojim bralcem visoko profesionalno politiËno in
vojaπko zgodovino.
FENOMEN VOJNE PO FERNANDU BRAUDELU
V podnaslovu Vojna na razliËnih obmoËjih gospodarskega sveta je Braudel
izredno tenkoËutno in strokovno opisal fenomen vojne. Zaradi velike
prodornosti pri opisu bistva tega pojava podajam njegove ugotovitve v celoti.
flZgodovinarji raziskujejo posamezne vojne, vojna sama zase, v neskonËnem
toku odvitega Ëasa, pa jih je le redko zanimala, celo v tako upraviËeno slavnem
delu, kakrπna je knjiga Hansa Delbrücka. Vojna je namreË vselej in nevsiljivo
navzoËa v vseh stoletjih v zgodovini. Zajema vse: najbistvenejπe naËrte, pogum
in strahopetnost; po Wernerju Sombartu je izoblikovala kapitalizem, obenem pa
res tudi nasprotno; je tehtnica resnice in preskus moËi dræav, ki jim pomaga
opredeljevati, in znamenje nepoteπene norosti. Je kazalec vsega, kar se meπa in
teËe v enem samem toku v zgodovini Ëloveπtva, tako da s tem, ko jo postavimo
v okvir gospodarskega sveta, odkrijemo nov smisel sporov med ljudmi in damo
mreæi Immanuela Wallersteina nepriËakovano potrditev.« (Braudel, 1991: 59)
Navedeni avtor ugotavlja, da vojna nima samo enega obraza. Barvo ji daje in jo
razloËuje zemljepis. Hkrati obstaja veË preprostih in sodobnih oblik vojne, tako
kakor hkrati obstajajo tudi suæenjstvo, tlaËanstvo in kapitalizem. Vsak vojskuje
svojo vojno, kakrπno more /…/ Nasprotno pa v Evropi, v bliæini osrednjih
obmoËij, vojne vojskujejo z velikim rompompomom in z mogoËnim razvijanjem
Ëet v veπËakih in urejenih premikih. Sedemnajsto stoletje je paË vojna
obleganj, topniπtva, prevozov in oskrbe, bitk v strnjenih vrstah /…/ Skratka,
draga vojna, pravo brezno /…/ Kljub vsemu pa vojna πe ni totalna: ujetnike si
izmenjujejo, za bogate zahtevajo odkupnino, premiki so bolj izvedenski kot
morilski /…/ Zverinska vojna se je zaËela πele s Friderikom II. ali pravzaprav
s francosko revolucijo in Napoleonovim cesarstvom. Braudel v nadaljevanju
zatrjuje, da je bistveno pravilo vojne na viπji ravni vztrajno odrivanje spopadov
k πibkejπemu sosedu. »e se zaradi ne vem kakπnega odboja vrne v najsvetejπe,
zbogom prvenstvo! Pravilo domala ne pozna izjem: tako imenovane italijanske
6 1
VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
vojne so zapeËatile nazadovanje dotlej vodilnega poloæaja polotoka. Holandija
se je leta 1672 izmuznila Ludviku XIV., odliËno zanjo. Leta 1795 se
Pichegruyevi konjenici ni izmuznila; odtlej ni bila veË v osrËju Evrope. Ne
v 19. ne v 20. stoletju ni nihËe prestopil Rokavskega preliva ali Severnega
morja. VeliËastna Anglija je vojevala svoje vojne od daleË, saj so jo reπevale
otoπka lega in bogatejπe podpore, ki jih je dajala zaveznicam. »e si moËan, bo
vojna potekala pri sosedu. Ko se je zaËel Napoleon pripravljati v boulonjskem
taboru, je dobila Avstrija angleπko posojilo in velika armada se je kakor na ukaz
zasukala k Donavi (Braudel, 1991: 59‡64).
Vse to se je dogajalo v tem svetu. Mnoge vojne je sproæilo vpraπanje stiske in
celo krize evropskega duha. ©e posebej v 20. stoletju se je pojavila kriza naπega
duha, ki ne zna najti smisla. To bi bilo nevarnejπe od vojn. Tine Hribar je zato
zapisal: flZato je utrujenost duha najveËja nevarnost evropskega Ëloveka:
nevarnost nad nevarnostmi za duhovno Evropo kot tisto pokrajino duha, ki nosi
v sebi izroËilo znanstvene filozofije.« (Hribar, 1993: 201)
POVEZANOST »ASA V ZGODOVINI
»im razmiπljamo o Ëasu kot problemu, ki se pojavlja v zgodovini, je to
fenomen, ki nas miselno poveæe s preteklostjo, vendar moramo biti previdni
tudi pri uporabi tega pojma. Marc Bloch v svojem znamenitem delu Apologija
zgodovine in zgodovinarjev poklic opozarja, da je bilo nekajkrat reËeno
flzgodovina je znanost o preteklosti.« To je zanj slab izraz. Za tem je napisal:
߮e sama misel, da bi bila preteklost kot preteklost lahko predmet znanosti, je
neumna. Kako naj pojavi, pri katerih je edina skupna lastnost zgolj ta, da niso
sedanji, postanejo predmet umskega spoznanja, ne da bi jih prej preËistili? Naj
bi bila njeno nasprotje vsezajemajoËa znanost o vesolju v njegovem sedanjem
stanju?« (Bloch, 1996: 55)
Zgodovinarji ‡ tudi vojaπki so se tako kot Lucien Febvre ukvarjali
s problematiko verske, duhovne in mentalitetne zgodovine. Po Febvrovem
prepriËanju naj bi imel zgodovinar v odkrivanju, obnavljanju in posredovanju
preteklosti aktivno vlogo, saj naj bi bil raziskovalec in ustvarjalec hkrati.
Zapisal je, da ni preteklosti. flPreteklosti ‡ te danosti, te zbirke trupel, ki naj bi
jih zgodovinar v vseh njenih pojavnih oblikah ponovno odkril in jih nato drugo
za drugo fotografiral in indentificiral. Ni preteklosti, ki bi ustvarjala
zgodovinarja. Je le zgodovinar, ki zgodovini pomaga pri porodu.«
6 2
Karlo Nanut
(Braudel/Febvre, 1991: 359) Toda brez zgodovinarjevega osebnega posega, kar
zadeva dejstva in zgodovinsko gradivo, ni zgodovine: zgodovinska dejstva ne
obstajajo sama zase (Braudel/Vodopivec, 1991: 359).
To, kar trdita v spremni besedi Braudelovega dela Febvre in Vodopivec, je πe
kako aktualno za poznavanje naπe zgodovine, ki obravnava obdobje pred
osamosvojitvijo in osamosvojitveno vojno leta 1991. Iz zgoraj navedenega izhaja
opozorilo, da bomo ostali, kar zadeva Ëas osamosvajanja, v marsiËem
nedoreËeni, Ëe se s tem obdobjem ne bodo ukvarjali predvsem vojaπki
zgodovinarji bolj zavzeto in seveda strokovno. Razumeti morajo, da so
spoznavni objekti (vojne) kot fenomeni uvrπËeni v urejen sistem, ki mora imeti
neko notranjo smotrnost. Svojo imanentno teleoloπkost (smotrnost).
To poglavje bi zakljuËil s Ëasovnostjo, ki jo obravnava Heidegger v knjigi Bit in
Ëas. S Ëasovnostjo je doloËena πe ena izmed dimenzij biti, πe posebej je to
pomembno za zgodovino. Tine Hribar je povzel iz navedene knjige naslednje
misli: fl»asovnost kot izvorni smisel oziroma kot pogoj moænosti (razumetja)
tu-biti (Ëloveka) je tudi pogoj moænosti (razumetja) oziroma izvorni smisel biti
nasploh. Skratka: Bit je mogoËe razloæiti s Ëasom (Ëasovnostjo)« (Hribar, 1993:
374). Iz tega izhaja, da je Ëloveka mogoËe dojeti kot bit le, Ëe ga razumemo
v dimenzijah, ki ga opredeljujejo. Bistveni sta Ëasovnost in zgodovinskost.
Zaradi tega je Ëlovek fenomen posebne vrste.
VA L O V I V E L I K I H V O J N ‡ P O G O J Z A R A Z U M E VA N J E
FENOMENOLOGIJE VOJA©KE ZGODOVINE
T E M E L J I Z A S I N TA G M O V O J A © K A Z G O D O V I N A
V Zgodovini Ëloveπtva, ki je nastajala pod pokroviteljstvom Unesca
(Organizacije Zdruæenih narodov za prosveto, znanost in kulturo), so v knjigi
Dvajseto stoletje predstavljene vojaπke ustanove.24 Iz preuËevanja vojaπkih
ustanov je razvidno, kako se je v prejπnjem stoletju, v primerjavi
z devetnajstim, uveljavilo vojaπtvo. To je tudi osnovni razlog, da se vse manj
uporablja sintagma vojna zgodovina in se dokonËno uveljavi vojaπka zgodovina.
Vojaπke ustanove so dobivale v druæbah dvajsetega stoletja vedno
pomembnejπo vlogo, saj je narava vojskovanja vedno globlje posegala
24
V tej knjigi so vojaπke ustanove predstavljene v vojaπkih organizacijah, oboroæevalni industriji, totalni vojni,
vojaπkih sluæbah in celo v vojaπko organizirani druæbi. Vojaπke ustanove so opisane nesistematiËno
in nepregledno, zato ostaja vpraπanje, kaj predstavljajo. Glej str. 178‡194.
6 3
VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
v æivljenje vsake dræave. Te ustanove so bile odsev ustroja druæbe in so tudi
same vplivale nanjo. V devetnajstem stoletju se je skuπalo loËevati civilne
in vojaπke ustanove, zato pa jih je naslednje stoletje povezalo zaradi novega
naËina vojskovanja. Vojaπke ustanove so se upravljale same in so si zaradi tega
prizadevale doseËi kar najveËjo neodvisnost delovanja. V liberalnih
demokracijah so civilne oblasti nadzirale njihovo finanËno poslovanje in jim
celo doloËale politiko, vendar je tudi v teh dræavah nadzor le redkokdaj segal
v njihov notranji ustroj in v sprejemanje vojaπkih odloËitev. Vojaπke ustanove
postanejo zaradi takπne samostojnosti velika podjetja. Ustanovljeni so bili
posebni uradi, ki so skrbeli za industrijska in preskrbovalna vpraπanja. Zaradi
nove totalne vojne ‡ vojne ljudstev in celotne udeleæenosti vsega prebivalstva
se nista veË obnesla neodvisnost in zasebniπtvo izdelovalcev streliva, zato je
tovarnar streliva postal dræavno vojaπko premoæenje, ne pa neodvisen
podjetnik. Povsem naravno, saj je sodobno vojskovanje zahtevalo veËjo
produkcijo kot pa πtevilo vojaπtva, kar pa tudi to ni bilo zanemarljivo
v primerjavi s prejπnjim stoletjem.
V faπistiËnih dræavah je bila tudi vojaπka organizacija ideal za organiziranje
druæbe. Preobrazba vseh ustanov v vojaπke je segla najgloblje v nacistiËni
NemËiji in v Japonski po letu 1931. V nacistiËni NemËiji je bilo totalitarno
naËelo vsepovsod odeto v vojaπke oblike. Vojaπki besednjak je prepojil govorico
v vseh Ëloveπkih dejavnostih. Benito Mussolini je v Italijanski enciklopediji
zapisal: flSamo vojna poæene Ëloveπke sile v njihovo najveËjo napetost in
oplemeniti narode, ki si jo upajo zaËeti.«
Zaradi vse pogostejπe uporabe izraza vojaπki je razumljivo, da se premakne
teæiπËe z izraza vojni na vojaπki. O tem veË v nadaljevanju.
N E L O G I » N O S T E N A » E N J A S I N TA G E M V O J N A
IN VOJA©KA ZGODOVINA ‡ UVODNA RAZMI©LJANJA
Poudarjeno je bilo preoblikovanje sintagme iz vojne v vojaπko zgodovino.
Znano pa je, da πe mnogo strokovnih del s podroËja vojn in vojnih veπËin
v dvajsetem stoletju uporablja sintagmo vojna zgodovina. Tako bi v tem
primeru veljala misel, da Ëas ne odpravlja hitro tistega, kar je bilo v uporabi
flv Ëasu dolgega trajanja«.
»e bi trdil, da je umestna besedna zveza vojna zgodovina, bi to lahko dokazoval
s Knutsenovim delom Vzpon in propad svetovnih redov. Æe na prvih straneh je
6 4
Karlo Nanut
napisano bistveno, kar je treba dobesedno navesti: flV nasprotju s srednjim
vekom, ko je bila na Zahodu vojna endemiËna, so za moderno dobo znaËilne
oËitne ponovitve vojn velikega obsega ‡ flcikli spopadov« ali flvalovi velikih
vojn«. Teænjo, da moderne vojne nastopajo v velikih valovih, je poudaril
Robert Mowat, ki razlaga, da so od petnajstega stoletja naprej:
flRazvidne druæbene in politiËne spremembe, ki jih lahko πtejemo za zaËetek
moderne zgodovine. V moderni dobi, nekje od leta 1491, je vojskovanje veliko
manj obiËajno kakor v srednjem veku. Vendar vojna kljub temu nastopa, vojna
velikega obsega kakor v valovih, z dolgimi vmesnimi obdobji sploπnega ali
sorazmerno sploπnega miru. Vsak val velikih vojn se konËa z diplomatskim
delovanjem, z mirovnim sporazumom ali kongresom. Vsaki vojni, ki jo je
konËala diplomacija, sledi pribliæno trideset ali πtirideset let miru.«
(Knutsen/Mowat, 2001: 9‡10)
Knutsen je vojne na nek naËin subjektiviziral v pojem, ki æivi po svojih
intencah. Ugotovil je njihovo posebno bit in celo vpraπanje, kako je tisto
videno (intencionalni objekt). Vsekakor Knutsen predstavlja vojne na naËin,
kakrπnega je razumelo mnogo preuËevalcev in opisovalcev vojn pred njim. Izraz
vojna je pri njem v zajet v sintagmi zgodovina vojn, kar ne pomeni, da to
sintagmo izkljuËuje iz vojaπke zgodovine. »e bi sprejeli le besedne zveze
zgodovina vojn ali vojna zgodovina, bi zanikali uporabnost fenomenologije, saj
πele vojaπka zgodovina postane fenomen. To postane, ko je bivajoËe razodeto
v svoji biti oziroma v svoji nezakritosti (Hribar, 1993: 414). Vojna zgodovina pa
se nanaπa le na vojno, ki je le pojmovano dejanje Ëloveka. Vojna je sestavni del
bivajoËega, tj. vojaπke zgodovine, v kateri se odraæa lastna Ëlovekova bit, saj je
vojaπtvo sobivanje ljudi, ki jim je omogoËeno, da se pripravljajo na oboroæene
spopade in napadajo.
PETAR TOMAC IN OBJEKTIVNO POJMOVANJE VOJA©KE ZGODOVINE
KOT ZAJEMANJE VSE VOJA©KE FENOMENOLOGIJE
Petar Tomac zatrjuje, da vojaπka zgodovina preuËuje vse vojaπke pojave
(fenomene ‡ op. K.N.) od najstarejπih Ëasov do danes. Skupaj z drugimi
specialnimi zgodovinami se zliva v sploπno sintezo zgodovine. Navedeni avtor
25
Pri definiranju vojaπke zgodovine je Petar Tomac uporabil pojem fenomenologija. Vpraπanje je, Ëe je doumel
razliko med fenomenologijama kot vsakdanjim izrazom in pojmovano, kot jo uporabljajo æe navedeni
fenomenologi.
6 5
VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
trdi, da vojaπka zgodovina zajema vso vojaπko fenomenologijo25, Ëe ima vpliv na
njen osnovni predmet zanimanja. S tem se ne bo izËrpala zgodovina vseh
vojaπkih podroËij, saj bo poleg vojaπke zgodovine ostal poseben prostor tudi za
zgodovino pehote, inæenirije, topniπtva, fortifikacij idr. Vojaπka zgodovina je le
njihova sinteza.
V nadaljevanju avtor ugotavlja, da se je vojaπka zgodovina najveË Ëasa
zadræevala pri obravnavanju vojn, ker je neprestano preuËevala njihove vzroke,
povode in cilje. Zato opisuje priprave, rekonstruira operacije in bitke. Zaradi
tega se vojaπka zgodovina ponekod imenuje vojna zgodovina, zgodovina vojn
ali celo zgodovina vojne veπËine. Pojavljala se je celo tendenca, da se je
zgodovina vojn razlikovala od zgodovine vojne veπËine. Veljalo je, da se
zgodovina vojn mora ukvarjati z dejstvi, zgodovina vojne veπËine pa z idejami,
ki so ustvarjale ta dejstva. Znanstveno je bila ta umetna delitev nesmotrna.
K vojaπki zgodovini ne sodijo samo vojne, Ëe bi, potem ©vica ali ©vedska ne bi
imeli svoje vojaπke zgodovine veË kot vek in pol. Omejevanje vojaπke
zgodovine samo na vojne bi pomenilo izkljuËiti iz nje tudi hladno vojno. Tomac
v nadaljevanju piπe, da se pojavlja vojna v pravem pomenu besede odkar se je
pojavila dræava. Vojna je organiziran oboroæen spopad, ki ga vodi vodilna sila
v druæbi, da bi zaradi svojih interesov vsilila svojo voljo tujemu narodu ali
dræavi. Nekateri so priπli do ugotovitve, da so vojne potreben instrument
v civilizaciji, kot fenomen Ëloveπke aktivnosti, ki celo reπuje socialne bolezni.
Avtorju so najbolj pouËne tiste vojne, ki so nam najbliæje po Ëasu, ker so najbolj
celovite zaradi ohranjenih podatkov. Te vojne lahko rekonstruiramo, ker so
vodene v okoliπËinah, ki so najbljiæje pogojem sedanjosti. Tudi iz preteklih
vojn se lahko okoristimo s spoznanji, ki jih tudi danes ne moremo zanemariti
v svoji preprosti in jasni obliki. Iz teh vojn se lahko veË nauËimo kot iz
nekaterih sodobnih zapletenih operacij (zaradi Ëasovne distance ‡ op. K.N.).
Petar Tomac posebej poudarja tako vojaπko zgodovino kot vojne veπËine, zato
je napisal, da je vojaπka zgodovina osnova za teorijo vojne veπËine, ki kritiËno
obravnava dejstva iz vojne prakse, da bi v spletu sluËajnih in spremenljivih
trenutkov ugotovila nujna naËela vojne iz doloËenega zgodovinskega obdobja.
Nato naj bi razvila in reπila nove probleme v vojni, ki so izzvani s pojavom
novih elementov. Svoje ugotovitve teorija predaja vojni praksi. To se dogaja iz
vojne v vojno. Vojna in teorija vojne veπËine sta v medsebojni vzroËni povezavi,
v ustvarjalnem odnosu. Rezultate vojaπke zgodovine predvsem izkoriπËa teorija
vojne veπËine, πe najbolj njeni konvencionalni disciplini ‡ taktika in strategija,
6 6
Karlo Nanut
med kateri zaradi laæjega preuËevanja postavljamo tudi operatiko. Vojaπka
zgodovina je po TomËevem razmiπljanju prvovrstna za praktiËni interes, za
organizacijo in uporabo oboroæene sile. Vojaπka zgodovina nas zato uvaja
v sodobno vojno veπËino na enak naËin, kot nas uËi sploπna zgodovina, da
logiËno in pravilno dojemamo sodobne socialne in politiËne probleme. Z njeno
pomoËjo, ob poznavanju razvoja vojne veπËine v preteklosti, bomo najbolje
razumeli danaπnja taktiËna, operativna in strateπka naËela. Vojaπka zgodovina je
pomembna za teorijo vojne veπËine, bolj kot vse druge specialne zgodovine,
ker je vojna njena edina prava praksa. Vojaπka zgodovina nam bo v vojni
pomagala z idejami. V nobenem primeru pa nam ne bo dajala zanesljivih
receptov za aktivnosti. Nobena vojna situacija se ne more ponoviti
z identiËnimi elementi. ©tudij vojaπke zgodovine pa nas bo spoznal s πtevilnimi
raznovrstnimi konkretnimi situacijami, ki nas bodo usposobile, da se
v dogajanju laæje znajdemo in pravilneje odloËamo (Tomac, 1959: 5‡13).
Petar Tomac nam je pomagal razkriti bit vojaπke zgodovine, saj se njegovo
miπljenje ujema z miπljenim (objektom prouËevanja). S tem je reπeno vpraπanje
intencionalnega objekta, saj v vojaπki zgodovini vidimo to, kar je v njej
bivajoËe. Tine Hribar, ki je v svojem delu povzemal predvsem razmiπljanja
Husserla in Heideggerja, je opozoril na Heideggerjevo trditev, da moramo
resnico bivajoËemu (stvarnosti ‡ op. K.N.) vselej izpuliti. BivajoËe je vedno
iztrgano iz zakritosti (Hribar, 1993: 309). Upoπtevati moramo dognanja Petra
Tomca, saj je on iz bivajoËega tj. vojaπkega podroËja iztrgal resnico. Resnica
o vojaπki zgodovini ni veË nekaj zakritega. O tem nas bo prepriËal tudi Duπan
Kveder - Tomaæ.
R A Z M I © L J A N J A D U © A N A K V E D R A ‡ T O M A Æ A 26
O POJMIH VOJA©KI IN VOJNI TER O VOJA©KI ZGODOVINI
S problemom bistva in umeπËanja vojaπke zgodovine se je ukvarjal tudi Duπan
Kveder -Tomaæ. V svoji πtudiji O nekaterih osnovnih pojmih in virih naπe
vojaπke misli je opozoril na nadrejenost oziroma podrejenost vojaπkega
in vojnega. Ravno zato je zapisal: flV skupino vojaπkih ved, ali enostavneje
v vojaπko znanost, sodi znanost o vojni oziroma vojna znanost, ki je glavni,
26
Duπan Kveder - Tomaæ je v svoji shemi prikazal, da so vojne veπËine (strategija, operatika in taktika) loËene od
vojaπke zgodovine. Vsi elementi v vojnih veπËinah so opredeljeni kot teorija in izvedenost. Glej: O osvobodilni
vojni, str. 109.
6 7
VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
vodilni element. V smislu znanosti o vojni navadno uporabljamo termin
flvojaπka znanost« v oæjem smislu besede, kar po naπem mnenju ne dræi
povsem, kajti izraz flvojaπki« je πirπi pojem kot flvojni«, ki se nanaπa samo na
vojno.« V nadaljevanju je isti avtor opredelil tudi vojaπko zgodovino, ki jo je
uvrstil v skupino vojaπkih znanosti. Ker je njegova opredelitev izrednega
pomena zaradi enotne sintagme ‡ vojaπka zgodovina, je povsem umestno, da
citiramo njegovo opredelitev. Ta se glasi: flVojaπka zgodovina, ki je sama po
sebi hkrati del sploπne zgodovine Ëloveπtva, dejansko zajema vrsto znanosti
oziroma znanstvenih disciplin, med katerimi sta najpomembnejπi zgodovina
vojn, ki se ukvarja z razvojem vojn in vojnih dogodkov, in zgodovina vojne
izvedenosti, ki preuËuje razvoj metod bojnega delovanja.« (Kveder, 1975: 98)
Z G O D O V I N S K I S P O M I N , Z G O D O V I N S K A Z AV E S T I N M I © L J E N J E ‡
KOT FENOMENI ZGODOVINE
Stanje zgodovinskega spomina je pogosto nabito s Ëustvenostjo, enostranskim
razmiπljanjem in razsojanjem, pa tudi s problematiËno izraæenimi teoretiËnimi
in vsebinskimi opredelitvami. Zgodovinski spomin je v knjigi ©tefana Trojarja
opredeljen kot nekaj, kar je fragmentarno, povrπno in trenutno refleksivno. Na
viπji stopnji naj bi bila zgodovinska zavest, ki se oblikuje in postopno
ponotranja med poukom zgodovine. Zgodovinska zavest je posebna
komponenta druæbene zavesti in ima specifiËno didaktiËno vlogo. Zanjo je
znaËilna teoretska utemeljenost in notranja koherentnost (Trojar, 1993: 58)27.
Tudi v uËbeniku za prvi razred gimnazije je zgodovinski spomin opredeljen,
vendar je ta opredelitev izredno pomanjkljiva. Napisano je le naslednje: flMed
naloge zgodovine sodi tudi ugotavljanje (rekonstruiranje) Ëloveπke preteklosti,
to je spoznavanje, kaj se je v resnici zgodilo, in ohranjanje zgodovinskega
spomina, spomina na Ëlovekovo preteklost, kjer imajo svoj izvor tudi sedanja
dogajanja.«28
V knjigi z naslovom Identiteta, ki jo je napisal dr. Stane JuæniË, je veËkrat
naveden zgodovinski spomin. Avtor dokazuje, kako je zgodovinski spomin
v funkciji ohranjanja doloËene identitete, ki pogosto nima niË skupnega
27
28
©tefan Trojar je v svojem delu Sodobni pogledi na pouk zgodovine podrobno opisal, kaj so druæbena zavest,
zgodovinska zavest in zgodovinski spomin. Ta problematika je opisana na straneh 58‡ 60.
Skupina avtorjev: Zgodovina 1, UËbenik za prvi letnik gimnazije, Ljubljana 1998, str.14. Na tej strani je
zgodovinski spomin samo omenjen brez svoje dejanske vloge v skupnosti ali pri posamezniku. Mnenja smo, da
bi morali avtorji tega uËbenika loËiti med zgodovinskim spominom in zgodovinskim miπljenjem.
6 8
Karlo Nanut
z zgodovino. Kljub temu ima spomin te vrste izredno moË pri etniËnem
razlikovanju, saj je navedeni avtor poudaril, da za zgodovinski spomin ni nujna
zavzeta natanËnost v povzemanju preteklega dogajanja. ©e uËinkovitejπi naj bi
bili zgodovinski miti (JuæniË, 1993: 270). Izrednega pomena je ugotovitev, ki je
priπla do izraza v zadnjih balkanskih vojnah. Isti avtor je napisal, da med Hrvati
in Srbi jezik ne predstavlja razdruæevalnega dejavnika, ampak sta to religija in
vztrajanje pri separatnem zgodovinskem spominu (JuæniË, 1993: 280).
Zgodovinski spomin je dejavnik, ki ga moramo upoπtevati, to JuæniË dokaæe na
primeru ©vice. Ta dræava je postala zgled moænosti veËetniËne dræave, kateri
naj ne bi manjkalo zavesti o dræavni identiteti. Poseben pomen pri tej identiteti
naj bi imel zgodovinski spomin. Ta spomin se naslanja na zavest o skupni
preteklosti pri oblikovanju skupne dræave (JuæniË, 1993: 340). Zgodovina na
sploπno in vojaπka zgodovina lahko vplivata na umske in intelektualne sile, na
pozitivno moralno usmerjenost, patriotizem, dræavotvornost idr.
Zgodovina na sploπno in vojaπka zgodovina morata vplivati na umske
in intelektualne sile, na pozitivno moralno usmerjenost, patriotizem,
dræavotvornost idr. Te notranje sile lahko krepijo zgodovinski spomin, ki ima
svoj Ëustveni in intelektualni naboj. To pa je dostikrat premalo, zato je treba
stremeti k razvijanju zgodovinskega miπljenja, kar je spoznal æe dr.
Grafenaurer. V delu prof. Mavricija Zgonika je poudarjeno, da zgodovinsko
miπljenje na osnovi zgodovinskih dejstev prispeva k temu, da znajo ljudje
primerjati, analizirati, sintetizirati, abstrahirati in posploπevati, pravilno
sklepati. Zgodovinske pojave zmorejo gledati v njihovi medsebojni povezanosti
in razvoju (Zgonik, 1968: 114).
V teh dejstvih, kar zadeva zgodovinski spomin, se skriva le del resnice.
Zavedati se moramo pomena zgodovinskega spomina kot fenomena zgodovine,
saj je ta prisoten v Ëloveku, ki je zgodovinsko in Ëasovno bitje. Ta bistvena
doloËila Ëloveku omogoËajo ohranjanje in potrebo, da se v svojem Ëasu tako ali
drugaËe ukvarja z zgodovino, saj je to njegova nuja.
V obπirni knjigi, kjer na desetine znanih Slovencev razmiπlja o sebi, Ëasu
in zgodovini, je dr. Stane Granda v prispevku Blaten sem napisal nekaj, kar je
po naravi oziroma po opisu stvari najbliæje zgodovinskemu spominu. Dejal je:
flBlaten sem. Blato preteklosti in sedanjosti noËeta z mene. Hvala bogu! Lepo je
biti umazan od æivljenja /…/. V uπesih mi odmeva piπËalka neandertalca, ki jo je
odkril Ivan Turk v Divjih Babah, Ëutim se povezanega z Ilirom, Ëigar Ëelado so
izkopali v Novem mestu in ki je πele po πestem sovraænikovem udarcu s sekiro
6 9
VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
po njej dokonËno obmiroval, moji predniki so delali hiπaste æare, bili so med
Rimljani, ki so delali po Mirenski dolini, so med Slovani, katerih kosti πtrlijo iz
peskokopa pri Mokronogu. V sebi Ëutim kri bavarskega kmeta, ki so ga
freisinπki πkofje nasadili nad Klevevæem, roke me bolijo od pretepov z grajskimi
hlapci, ki niso spoπtovali stare pravde, bliæji so mi skakaËi, ne luterani, ki so se
povezali s plemstvom /…/. NeskonËno sem blizu Urbanu Jarniku, ki je Nemce
prisilil, da so Slovence zaËeli imenovati Slovence, Slomπku, s katerim pojeva En
hribËek bom kupil /…/. Boli me noga ruskega kopja, ki je ranilo starega oËeta po
oËetovi strani, da je zaradi nezaceljive rane kmalu po I. svetovni vojni umrl ...«
(Granda, 2001: 170‡171) Zgodovinar dr. Stane Granda je æivljenje prednikov,
narodovo æivljenje, podal v obliki zgodovinskega spomina. Ta opis je dejansko
fragmentaren, povrπen in refleksiven. Spominu te vrste pa ne moremo oËitati, da
je zunaj æivljenja, saj je Ëutiti prizadetost in Ëustva, kar pa gre na raËun Ëasovne
in dogodkovne zanesljivosti.
Leta 1961 je Ivo AndriÊ prejel Nobelovo nagrado za knjiæevnost. Na tej
podelitvi je dejal: flNa tisoËe raznih jezikov, v najrazliËnejπih pogojih æivljenja,
iz veka v vek, od prastarih patriarhalnih pripovedi v kolibah, poleg ognja, pa
vse do del modernih pripovednikov, ki izhajajo v tem trenutku iz zaloæniπkih
hiπ v velikih svetovnih centrih, se tke pripoved o Ëloveπki usodi, kjer brez
konca in prekinitve pripovedujejo ljudje ljudem. NaËini in oblike tega
pripovedovanja se menjajo s Ëasom in prilikami, vendar pa ostaja potreba za
pripoved in pripovedovanje. Pripoved teËe dalje in pripovedovanju ni konca
/…/ MogoËe je v teh pripovedih, ustnih in pismenih, vsebovana prava
zgodovina Ëloveπtva in mogoËe bi se dalo vsaj slutiti, Ëe æe ne spoznati smisel
te zgodovine (Dedijer, 1985: 95).
AndriË je iskal totalnost zgodovinskega procesa v vseh zgodovinskih virih. On
πe naprej vztraja pri svojem osnovnem prepriËanju, da obstaja resnica tudi zunaj
dokumentov in kot primer za to preuËuje ljudska umska dela, da bi osvetlil
zgodovinske pojave: zgodovinska legenda mu odkriva predvsem notranje
æivljenje ljudstva, njegovo domiπljijo, individualne in kolektivne pogoje, ki
pogojujejo pojav tega domiπljanja (Dedijer, 1985: 97).
Tudi pesnik Janez Menart se je v Pojasnilih k svoji pesniπki zbirki
Srednjeveπke pridige in balade izkazal kot dober poznavalec naπe srednjeveπke
zgodovine, zato je lahko upraviËeno zapisal: flTa razlagalna πirina pa je
v mnogoËem namerna in hotena πe iz posebne æelje, da bi opombe in pojasnila
pomagala k buditvi zgodovinskega spomina, ki je pri danaπnjem slovenskem
7 0
Karlo Nanut
prebivalstvu na zelo nizki stopnji. Tega je v nemajhni meri kriva povojna
politiËno dirigirana publicistika, πe v mnogo veËji in odloËilni meri pa πolski
predmetniki, ki so do neke mere æe kar neopazno raznarodovalni, saj zaradi
svoje usmerjenosti v na silo skrpano jugoslovanstvo in pretirano poudarjanje
razrednosti, zamolËujejo ali le beæno omenjajo vso drugo narodno preteklost.«
(Menart, 1990: 165‡166)
Poleg Janeza Menarta skuπa ohraniti zgodovinski spomin tudi Bogdan Novak,
ki je napisal sago v dvanajstih knjigah z naslovom Lipa zelenela je. S kroniko
dveh druæin portretira æivljenje vsega slovenskega naroda od leta 1879.
VLOGA VOJA©KEGA ZGODOVINARJA
V znameniti knjigi Edwarda M. Earla je πe posebej poudarjeno, da je vojaπki
zgodovinar neobiËajen pojav. Njegovi poklicni kolegi, pa tudi vojaπke osebe,
gledajo nanj s prezirom. Avtor pravi, da ni teæko pojasniti prezira vojaπkih oseb.
Ta izhaja iz naravnega prezira, kakrπnega imajo profesionalci do amaterja.
Tudi nezaupanje, s katerim so akademiki gledali na vojaπke zgodovinarje
v svoji sredini, ima globlje korenine. ©e posebej v demokratiËnih dræavah velja,
da vojna pomeni skrenitev s prave poti v zgodovinskem procesu, zato
preuËevanje vojne ni koristno in primerno. Sir Charles Oman je zapisal celo to:
flKot srednjeveπki meniπki kroniki tako tudi moderni liberalni zgodovinarji
pogosto niË ne vedo o tem, kaj pomeni vojna, razen tega, da povzroËa razne
strahote in da jo spremljajo æalostne izgube æivljenj. Tako eni kot drugi so
teæili, da skrijejo svoje osebno neznanje ali antipatijo do vojaπkih zadev,
tako da so zmanjπevali njihov pomen in znaËaj v zgodovini.« (Erl, 1952: 302)
Tak odnos je obËutil na svoji koæi tudi znameniti nemπki vojaπki zgodovinar
H. Delbrück, saj so celo Ëlani njegove stroke menili, da njegova specialnost ni
vredna energije, ki jo porablja zanjo. Njegovo napredovanje na poloæaj rednega
profesorja je bilo zadræano zaradi njegovega prepriËanja, da je zgodovina vojn
prav tako pomembna kot razvozlavanje rimskih napisov.
Iz navedenega dela bi povzel tudi to, da je danes usklajevanje politike in vojne
ravno tako pomembno kot Ëasu Perikleja. Strateπko dojemanje, ki postane samo
sebi zadostno in ki zanemarja politiËno gledanje na vojno, lahko pripelje le do
propada (Erl, 1952: 303).
Delbrück je pojasnjeval v NemËiji oboroæene spopade v prvi svetovni vojni.
Kako neprimeren odnos je πe danes do vojaπke zgodovine, bo pokazal Ëas.
7 1
VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
N A M E S T O S K L E PA
Z vstopom fenomenologije v zgodovino je bilo vzpostavljeno vpraπanje, kako
v zgodovini obravnavati Ëloveka. Odgovorov je bilo veË, vendar je bilo
ugotovljeno bistveno: eksistencialno poreklo zgodovine kot znanosti je mogoËe
zato, ker ta izhaja iz zgodovinskosti Ëloveka. Povedano drugaËe: dojemanje
zgodovine in vsega v zgodovini je mogoËe, ker obstaja zgodovinskost
zgodovinarjev. Heidegger je dejal: flV vseh analizah, ki sledijo, dominira
trditev, da se Ëlovek ne nahaja samo v zgodovini, ampak da on nosi v sebi to
zgodovino, ki jo raziskuje.« (Lyotard, 1980: 115) Iz teh dejstev izhaja, da bo
treba h kakrπni koli zgodovini pristopiti drugaËe, saj je bilo premalo upoπtevano
bistvo. Prav opozorila iz fenomenologije nam lahko dvignejo zgodovino
in zgodovinarja na raven, ki si jo zasluæita.
ObËeveljavna dejstva, izkljuËujoËe sodbe in zaverovano iskanje zakonitosti
v zgodovini so razoroæili zgodovinarje, da so hote ali nehote zaobπli bistveno
dogajanje v Ëasu in prostoru. Zgodovinarji, ki so preveË upoπtevali enosmernost
zgodovine, so v svojih delih dokazali, da preteklosti ne razumejo toliko, da bi
razumeli naslednje: flParadoks je, da ima zgodovina kot vednost o preteklosti
vedno svojo prihodnost ‡ seveda, dokler bo Ëas.« (Grdina, 2001: 180)
Pomembno je razumevanje bistva zgodovine. Za konec dovolimo Heideggerju,
da pove, seveda na svoj zapleten naËin, kako dojema razumevanje Ëasa kot
bistva zgodovine. To misel sem naπel v Hribarjevem delu o fenomenologiji.
Misel je naslednja: flMedtem ko razumevanje izhaja primarno iz prihodnosti
kot bodoËnosti, je razpoloæenje torej vezano na bivπost. Ker pa se Ëasijo
bodoËnost, bivπost in zdajπnost kot enotna Ëasovnost, njena specifiËna ekstaza
Ëasovnosti sovpada z bodoËnostjo in zdajπnostjo, vendar tako, ›da bivπost
modificira ti enakovredni ekstazi‹« (Hribar, 1993: 339). S tem πe ni izËrpano vse
o Ëasu in tudi ne o prostoru ter Ëloveku v teh dimenzijah. Za to je πe Ëas
v drugih razpravah, ki morajo biti povezane s fenomenologijo kot
najpomembnejπo filozofsko mislijo 20. stoletja.
L I T E R AT U R A I N V I R I
1. Stane Berzelak: Zgodovina za tehniπke in druge strokovne πole, Ljubljana 2001.
2. Gaston Bachelard: Oblikovanje znanstvenega duha, Prispevek k psihoanalizi objektivnega
spoznanja, Ljubljana 1998.
3. Robert Blake: Uvod v Oxforfovo enciklopedijo zgodovine od 19. stoletja do danes,
Ljubljana 1993.
7 2
Karlo Nanut
4. Marc Bloch: Apologija zgodovine ali zgodovinarjev poklic, Ljubljana 1996.
5. Fernand Braudel: »as sveta, Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV.‡ XVIII.
stoletje, I, Ljubljana 1991.
6. Fernand Braudel: »as sveta, Materialna civilizacija, ekonomija in kapitalizem, XV.‡XVIII.
stoletje, II, Ljubljana 1991.
7. Michael Crichton: »asovna past, Ljubljana 2001.
8. Benedetto Croce: Zgodovina Evrope v devetnajstem stoletju, Ljubljana 1934.
9. »asopis Delo: Ljubljana, petek, 9. avgusta 2002 [leto XLIV], πt.182.
10. »asopis Delo: Ljubljana, petek, 16. avgusta 2002 [leto XLIV], πt. 187.
11. Vladimir Dedijer: Knjiæevnost i istorija, Beograd 1985.
12. E. M. Earl: Tvorci moderne strategije, Beograd 1952 (izvirnik: Edward Mead Earle: Makers of
Modern Strategy).
13. Bogo Grafenauer: Struktura in tehnika zgodovinske vede, Ljubljana 1960.
14. Dr. Josip Gruden: Zgodovina slovenskega naroda (reprint), Celje 1992.
15. Damijan Guπtin: Novejπa vojaπka zgodovina Slovenije in Slovencev, v zborniku: Novejπa
vojaπka zgodovina na Slovenskem, Ljubljana 2000.
16. Niko Grafenauer: Za uvod, v: Jaz, Ëas in zgodovina, Ljubljana 2001.
17. Stane Granda: Blaten sem, v: Jaz, Ëas in zgodovina, Ljubljana 2001.
18. Igor Grdina: Zgodovinski in zgodovinarski Ëas, v: Jaz, Ëas in zgodovina, Ljubljana 2001.
19. Stephen Hawking: Vesolje v orehovi lupini, TræiË 2002.
20. Martin Heidegger: Izbrane razprave, Ljubljana 1967.
21. Martin Heidegger: Bitak i vrijeme, Zagreb 1988.
22. Historija i suvremenost, Idejne kontroverze (skupina avtorjev), Ljubljana/Zagreb 1984.
23. Tine Hribar: Kopernikanski obrat, Ljubljana 1984.
24. Tine Hribar: Fenomenologija, Ljubljana 1993.
25. Edmund Huserl (Husserl): Ideja fenomenologije, Beograd 1975.
26. Edmund Husserl: Ideje za Ëisto fenomenologijo in fenomenoloπko filozofijo, Ljubljana 1997.
27. Harry Judge: Uvod v Oxfordovo eciklopedije od pradavnine do 19. stoletja, 1. knjiga,
Ljubljana 1993.
28. Stane JuæniË: Identiteta, Ljubljana 1993.
29. Stane JuæniË: PolitiËna zgodovina 20. stoletja, Ljubljana 1985.
30. Bratoljub KlaiÊ: RjeËnik stranih rijeËi, Zagreb 1990.
31. Torbjørn L. Knutsen: Vzpon in propad svetovnih redov, 500 let svetovne zgodovine,
Ljubljana 2001.
32. Leksikon Cankarjeve zaloæbe, Ljubljana 1988.
33. Æan-Fransoa Liotar (Jean-Francois Lyotard): Fenomenologija, Beograd 1980.
34. Oto Luthar: Mojstri in Muze, Kaj in zakaj je zgodovina?, Ljubljana 1997.
35. Dr. Josip Mal: Zgodovina slovenskega naroda (reprint), Celje 1993.
36. Mala sploπna enciklopedija, Ljubljana 1973.
7 3
VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡ VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
37.
38.
39.
40.
Janez Menart: Srednjeveπke pridige in balade, Ljubljana 1990.
Arnaldo Momigliano: Razprave iz historiografije, I, Ljubljana 1988.
Arnaldo Momigliano: Razprave iz historiografije, II, Ljubljana 1989.
Karlo Nanut: O zgodovini, vojaπki zgodovini, zgodovinopisju in zgodovinskem spominu,
v reviji: Slovenska vojska, letnik X/12, 28. junij 2002, Ljubljana 2002.
41. Karlo Nanut: UËna gradiva za πole v Centru vojaπkih πol, Beæigrad 1999‡2000.
42. Bogdan Novak: Krvave reke, Ljubljana 1998.
43. George Orwell: 1984, Ljubljana 1984.
44. Jan PatoËka: Krivoverski eseji o filozofiji zgodovine, Ljubljana 1997.
45. Egon Pelikan: Tajno delovanje primorske duhovπËine pod faπizmom, Ljubljana 2002.
46. Daniel Rapant: Logika zgodovine, v: Zgodovinski Ëasopis, leto 2000, letnik 54, Ljubljana 2002.
47. Slovar slovenskega knjiænega jezika, Ljubljana 1994.
48. Slovenska osamosvojitev 1991, PriËevanja in analize, Ljubljana 2002.
49. Svetovna zgodovina, Ljubljana 1976.
50. Boris ©apoπnjikov: Mozak vojske, Beograd 1964.
51. Janez J. ©vajncer: Vojna zgodovina (skripta), Ljubljana 1996.
52. Petar Tomac: Vojna istorija, Beograd 1959.
53. ©tefan Trojar: Sodobni pogledi na pouk zgodovine, Ljubljana 1993.
54. Vojna enciklopedija, 7. knjiga, Beograd 1974.
55. Vojni leksikon, Beograd 1981.
56. Vojni reËnik (operativno-taktiËni), Beograd 1967.
57. Marguerite Yourcenar: Hadrijanovi spomini, Ljubljana 2001.
58. Zgodovina Ëloveπtva (skupina avtorjev): Dvajseto stoletje, Ljubljana 1972.
59. Zgodovina 1 (skupina avtorjev): UËbenik za prvi letnik gimnazije, Ljubljana 1998.
60. Zgodovina krπËanstva (skupina avtorjev), Ljubljana 1992.
61. Mavricij Zgonik: Zgodovina v sodobni πoli, Ljubljana 1968.
7 4
Duπan Gorπe
SPORAZUM
O KONVENCIONALNIH SILAH
V EVROPI
P O V Z E T E K
VeËina razoroæitvenih prizadevanj v tem stoletju je bila usmerjena
k zmanjπanju oboroæitve ali vsaj njenemu nadzoru. Sklenjeni
sporazumi so po pravilu morali dobiti podporo dræavnih
parlamentov. Njihov vpliv je prispeval tudi k izboljπanju varnosti
dræav Ëlanic. Sporazumi so bili vedno uglaπeni z dogovorjeno
obrambno strategijo in vojno doktrino vseh zavezniπtev, katerih
Ëlanice so bile podpisnice posameznih sporazumov o omejitvi
oboroæitve. Prispevek obravnava sporazum o konvencionalnih
oboroæenih silah v Evropi, ki je bil v okviru KVSE podpisan
17. novembra 1990. Veljati je zaËel 19. novembra 1992 kot pr vi
pravno obvezujoËi akt med dvema blokoma in omejuje konvencionalno oboroæitev v Evropi. Velike spremembe v evropskem
prostoru so narekovale, da so predstavniki dræav Ëlanic, po dolgih
letih pogajanj in usklajevanj, 18. novembra 1999 v Istanbulu
podpisali dva kljuËna dokumenta o prilagoditvi CFE-sporazuma,
ki omogoËa pristop k temu sporazumu tudi dræavam z obmoËja,
za katero sporazum velja. Prispevek podrobneje obravnava vsebino
prilagojenega sporazuma CFE, interes Republike Slovenije zanj
in tudi Slovensko vojsko v odnosu do mednarodnih sporazumov.
K L J U » N E
B E S E D E
pravni dokument, Treaty Limited Equipment, nacionalna omejitev,
teritorialna omejitev, tritorialna podomejitev, nacionalna podomejitev,
boËne cone, transparentnost, predvidljivost, razumljivost, inπpekcija,
Verifikacijski center Slovenske vojske
7 5
SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI
A B S T R A C T
The majority of efforts aimed at disarmament in this centur y have
been directed towards arms reduction or, at least, arms inspection.
The treaties that have been concluded have generally required the
support of state parliaments. Their influence has also contributed to
improving the security of member states. These treaties have always
been in line with the agreed-upon defence strategy and militar y
doctrine of all alliances whose members have been the signatories to
individual arms limitation treaties. This study addresses the Treaty
on Conventional Armed Forces in Europe, which was signed within
the framework of OSCE on 17 November 1990. It entered into force
on 19 November 1992 as the first legally binding document between
two blocs and it limits conventional arms in Europe. Significant
changes in Europe required representatives of the member states,
after years of negotiations and adjustments, to sign two key
documents adapting the CFE on 18 November 1999 in Istanbul.
These two treaties enable access to the CFE for states in the area the
treaty covers. This study addresses in greater detail the contents of
the adapted CFE treaty, the interest of the Republic of Slovenia in
it and the Slovenian Armed Forces in its relation to international
treaties.
K E Y
W O R D S
legal document, Treaty Limited Equipment, national ceiling, territorial
ceiling, territorial sub-ceiling, national sub-ceiling, flank zones,
transparency, predictability, intelligibility, inspection, Slovenian Armed
Forces Verification Centre
ZGODOVINA POGAJANJ O KONVENCIONALNI RAZOROÆITVI V EVROPI
Eden prvih poskusov omejitve oboroæitve v (sodobni) Evropi je bila leta 1899
konferenca v Haagu, kjer je 108 predstavnikov iz 26 dræav brez veËjega uspeha
poskuπalo omejiti oboroæevanje.
7 6
Duπan Gorπe
Oktobra 1973 so se na Dunaju med sedmimi Ëlanicami Varπavske zveze
in dvanajstimi Ëlanicami Nata zaËela pogajanja o zmanjπevanju vojaπkih sil
in oboroæitve v srednji Evropi (MFR1). Nato je bil v omejitve pripravljen
privoliti samo na ravni kopenskih sil. Zahtevali so tudi priznanje KVSE2, naËel
o najavi in opazovanju velikih vojaπkih manevrov. Varπavska zveza ni hotela
sprejeti reπitev, ki so izhajale iz loËevanja konvencionalne od jedrske
oboroæitve. Vztrajala je pri omejitvah sil in oboroæitve za vsako dræavo posebej
in nasprotovala blokovskim omejitvam. Ker je imela v kopenski oboroæitvi
(predvsem v tankih) premoË v razmerju 1 : 3, ni æelela vzpostaviti ravnoteæja,
kakor je predlagal Nato, paË pa le ohraniti prednost na niæji ravni. Osnovni
problem sta bili obe NemËiji, ki sta bili prepredeni z jedrskim oroæjem.
KljuË za uspeh pogajanj je bila reπitev nemπkega vpraπanja. Pogajanja so trajala
13 let. Novembra 1989 je padel berlinski zid. Decembra 1989 sta se na Malti
sreËala predsednika ZDA in Rusije. GorbaËov je privolil v zdruæitev NemËij.
Po tem sreËanju so se velike razlike na pogajanjih o konvencionalni razoroæitvi
zmanjπevale, πe posebej, ker so nove vlade dræav vzhodne in srednje Evrope
v popolnosti zastopale staliπËa Nata.
Septembra 1990 je bil podpisan sporazum o zdruæitvi obeh NemËij.
Zdruæena NemËija je priznala mejo s Poljsko, se odrekla posesti oroæja
za mnoæiËno uniËevanje in enostransko privolila v radikalno zmanjπanje
oboroæenih sil. Sprejeti model reπitve nemπkega vojaπkega vpraπanja je izhajal
iz pogajanj MFR. Vojaπke potenciale NDR in ZRN so zdruæili in nato zmanjπali
za 45 odstotkov. Tako je bila doloËena tudi omejitev vojaπkih sil zdruæene
NemËije, ki πteje pribliæno 370 000 pripadnikov. Dejansko pa se je Bundeswehr
zmanjπal za 125 000 pripadnikov, Nationalvolksarmee pa je bila razpuπËena.
Sovjetske enote so bile umaknjene z ozemlja takratne NDR, Nato pa je
zmanjπal πtevilËno prisotnost na ozemlju ZRN od prvotnih 1 446 000 na 550 000
vojakov. Dogovori so zmanjπali moænosti, da bi NemËija spet postala vojaπka
velesila. Oktobra 1990 je priπlo do zdruæitve obeh NemËij. Po tem datumu so
pogajanja o CFE stekla drugaËe.
Pogajanja so potekala pod okriljem KVSE (Konferenca o varnosti
in sodelovanju v Evropi), kar pomeni, da so se Ëlanice blokov pogajale æe kot
suverene dræave na podlagi popolne enakopravnosti. V okviru KVSE/OVSE kot
politiËnega foruma je mogoËe sklepati le politiËno obvezujoËe sporazume,
1
2
MFR ‡ Mutual Force Reduction
KVSE ‡ Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi
7 7
SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI
medtem ko se je mogoËe v loËenih skupinah pogajati tudi o pravno obvezujoËih
pogodbah.
Vzporedno s pripravo na vrh KVSE v Parizu so na Dunaju strogo loËeno
potekala intenzivna zaprta blokovska pogajanja o nadzoru konvencionalnega
oroæja (CFE).
19. novembra 1990 je bila podpisana Pariπka listina za novo Evropo, Sporazum
o konvencionalnem oroæju v Evropi (CFE3) pa 17. novembra 1990. Sporazum
CFE je zaËel veljati 19. novembra 1992 kot prvi pravno obvezujoËi akt, ki je
omejeval konvencionalno oboroæitev v Evropi. Pogajanja so vkljuËila vseh
πestnajst Ëlanic Nata in sedem Ëlanic Varπavske zveze. Za skrbnika (depozitarja)
sporazuma je bila doloËena Kraljevina Nizozemska.
V S E B I N A C F E I N O B V E Z N O S T I D R Æ AV P O D P I S N I C
CFE je obvezujoË pravni akt (pogodba) o zmanjπevanju konvencionalnih sil
v Evropi, njegov namen je (bil) zmanjπati prednost dræav Ëlanic Varπavske
zveze v konvencionalni oboroæitvi, ki je ogroæala vojaπko ravnoteæje, stabilnost
in varnost v Evropi, poleg tega pa odstraniti nevarnost mogoËega nenadnega
napada oziroma nenadnega strateπkega razvoja obseænejπih vojaπkih manevrov.
Pogodba zajema le kopenske in letalske konvencionalne sile in oroæje na
obmoËju od Atlantika do Urala in vkljuËuje tudi vse otoke. V TurËiji poteka
meja po 39. vzporedniku.
Natove zahteve o πtevilu bojnih tankov, oklepnih vozil in artilerije je sovjetska
stran razπirila πe na bojna letala in bojne helikopterje. Pet kategorij oroæja, ki
jih pogodba omejuje na ravni obeh blokov, se imenuje TLE4 in zajema:
1. tanke (BT5),
2. oklepne bojne transporterje (ACV6),
3. artilerijo (ART7),
4. bojna letala (CA8) in
5. bojne/napadne helikopterje (AH9)
na obmoËju Ëlanic Nata in Varπavske zveze oziroma ATTU10.
3
CFE ‡ “Treaty on Conventional Armed Forces in Europe”, Sporazum o konvencionalnih oboroæenih silah v Evropi
TLE ‡ Treaty Limited Equipment ‡ oprema in oboroæitev, ki je omejena s sporazumom
5 BT ‡ Battle Tanks ‡ bojni tanki
6 ACV ‡ Armoured Combat Vehicles, ki se delijo na AIFV (oklepna bojna vozila pehote) in HAFV (teæka oklepna
bojna vozila)
7 ART ‡ artilerija (topniπtvo), kaliber 100 mm in veË
8 CA ‡ Combat Aircraft ‡ bojna letala
9 AH ‡ Attack Helicopters ‡ napadni helikopterji
10 ATTU ‡ Atlantic to the Ural (od Atlantika do Urala)
4
7 8
Duπan Gorπe
Priloga 1:
Slika prikazuje evropski prostor od Atlantskega oceana do Urala (ATTU), na katerega se nanaπa adaptirani sporazum CFE.
Dræave Ëlanice sporazuma so oznaËene z razliËnimi barvami,
medtem ko so dræave neËlanice oznaËene z belo barvo.
Vidne so tudi meje veljavnosti sporazuma CFE, saj pri nekaterih dræavah ne potekajo po njihovih mejah (TurËija, Ruska federacija ...).
Vzhodna stran je sprejela tudi naËelo obrambne zadostnosti, ki izhaja iz tega,
da posamezna dræava ne sme imeti veË kot eno tretjino razpoloæljivih sistemov
oroæja obeh paktov. Sprejeti so bili strogi kriteriji za nadzor v obliki inπpekcij za
preverjanje spoπtovanja pogodbe. ©tevilo pripadnikov oboroæenih sil ni bilo
predmet samega CFE-sporazuma (pogodbe) iz leta 1990, paË pa so omejitve
πtevila pripadnikov zajete v poznejπem aneksu CFE-1A11 iz leta 1992.
Voditelji dræav in vlad takratnih 22 pogodbenic Nata in Varπavske zveze so
podpisali pravno obvezujoËo pogodbo CFE o konvencionalni razoroæitvi petih
vrst TLE, ki jo je bilo treba etapno uresniËiti do 15. novembra 1995. Pogodba
je narekovala odpravo 20 odstotkov ali 16 780 kosov oroæij Nata in 32 odstotkov
ali 34 973 kosov oroæij Varπavske zveze. ©tevilo tankov vsakega bloka je bilo
omejeno na 20 000, πtevilo oklepnikov na 30 000, πtevilo artilerijskih oroæij na
20 000, πtevilo bojnih letal na 6800 in πtevilo bojnih helikopterjev na 2000.
11
CFE 1-A ZakljuËni dokument pogajanj o vojaπki sestavi, podpisan 10. 7. 1992, doloËa nacionalne vojaπkopersonalne limite za posamezne dræave Ëlanice.
7 9
SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI
Sporazum je predvidel tudi oblikovanje skupnega posvetovalnega telesa JCG12,
s sedeæem na Dunaju, za nadzorovanje uveljavljanja sporazuma. Inπpekcije so
urejene s posebnim protokolom. Dræava, ki æeli opraviti inπpekcijo stanja na
ozemlju druge dræave v okviru CFE, mora inπpicirani dræavi to sporoËiti najmanj
36 ur pred naËrtovanim prihodom na vstopno toËko (POE13).
Vzpostavljen je bil zapleten sistem omejitev TLE v posameznih dræavah
in na obmoËjih, ki jih je sicer mogoËe znotraj blokov spreminjati in
izmenjevati, vendar ne mimo zgoraj omenjenih skupnih omejitev. V Evropi je
bilo v prvih πtirih letih odstranjenih okoli 50 000 vojaπkih sistemov oziroma
Ëetrtina oroæja iz leta 1991, predvsem oklepnih sil vzhodnega bloka. Cilj te
pogodbe je krepitev stabilnosti, varnosti in zaupanja v Evropi, pri tem pa so
æeleli doseËi naslednje cilje:
1. skupno evropsko in regionalno diferencirano (kolektivno in posamiËno)
zmanjπevanje in omejevanje sistemov oroæij za nenadne, obseæne vojaπke
aktivnosti;
2. zmanjπanje skupnega obsega oroæij v Evropi zahodno od Urala z 200 000
na 157 600 kosov14;
3. omejitev koliËin sovjetskega oroæja na eno tretjino skupnega obsega oroæij
22 pogodbenic;
4. prepreËevanje koncentracije sil v doloËenih obmoËjih;
5. zagotovitev vojaπke transparentnosti (preglednosti) z izmenjavo podatkov
o arzenalih in vojaπkih strukturah15;
6. zanesljiv nadzor izmenjanih podatkov in informacij s strogim reæimom
preverjanja16.
CFE pa ima seveda tudi nekaj pomanjkljivosti, saj dovoljuje, da se oroæje, ki
presega omejitev, proda ali celo uskladiπËi zunaj Evrope, kar ima razliËne
posledice za dræave z razliËnim geostrateπkim poloæajem. Male dræave
podpisnice so se morale dejansko skoraj razoroæiti, medtem ko sta supersili
oroæje lahko le premestili na zunajevropska obmoËja.
Poznejπi razpad Varπavske zveze in Sovjetske zveze je zahteval prerazporeditev
pravic in dolænosti med Rusko federacijo in novonastalimi dræavami, tako da ta
12
JCG ‡ Joint Consultative Group ‡ najviπje skupno posvetovalno telo za sporazum CFE, ki o vseh vpraπanjih v
zvezi s sporazumom in implementacijo odloËa s konsenzom.
13 POE ‡ Point of Entry ‡ lahko je to letaliπËe, kopenski, reËni ali morski MP.
14 VeËino oroæja so uniËili skladno s postopki, navedenimi v protokolu o redukciji (PR).
15 Izmenjava informacij poteka skladno s protokolom o notifikacijah in izmenjavi informacij (PONIE).
16 Nadzor stanja TLE in vojaπkih aktivnosti poteka skladno s Protokolom o inπpekcijah (POI).
8 0
Duπan Gorπe
mednarodna pogodba obvezuje æe 30 dræav, veljati pa je prav zato zaËela πele
9. novembra 1992. Medtem ko so Ëlanice Nata ratificirale CFE do konca 1991,
so Ëlanice Skupnosti neodvisnih dræav (SND) to opravile πele na petem
vrhunskem sreËanju, 15. maja 1992 v Taπkentu, ko je osem Ëlanic SND
podpisalo akt o porazdelitvi kvot na temelju skupne kvote, doloËene za
nekdanjo ZSSR.
Naslednji Protokol o omejevanju πtevila pripadnikov oboroæenih sil (CFE-1A) je
bil podpisan 1992. DoloËa zgornje meje πtevila pripadnikov kopenskih in letalskih
sil posameznih dræav podpisnic v Evropi. Sporazum je zagotovil zmanjπanje
neposredne nevarnosti oboroæenega konflikta v Evropi. »lanice z izpolnjenim
vpraπalnikom do 15. decembra v letu sporoËajo o πtevilËni moËi svojih oboroæenih
sil (do ravni samostojnih bataljonov), kar je lahko predmet inπpekcije.
Maja 1996 se je sestalo 30 dræav podpisnic CFE. Ugotovile so, da je bilo
uniËenih veË kot 58 000 kosov TLE, da je bilo opravljenih veË kot 2500
inπpekcij in da se je ustvaril in ustalil tekoË pretok izmenjave informacij. CFE
je izpolnil svoj glavni namen v prispevku k varnosti v Evropi.
CFE predstavlja prvo fazo, ki obsega obdobje do konca 1995. Medtem je
razpadla Varπavska zveza in tri njene Ëlanice so postale Ëlanice Nata. Blokovska
struktura CFE je zato postala neustrezna in pogodbo je bilo treba prilagoditi
novim razmeram. Kljub razpadu blokov pa sta πe vedno obstajala t. i. Vzhod
in Zahod, kar je deloma oteæevalo nadgradnjo CFE.
PRILAGOJEN (ADAPTIRAN) SPORAZUM CFE IN NJEGOVE POSEBNOSTI
Sporazum o konvencionalnih oboroæenih silah v Evropi, ki je v veljavi πe od
Ëasov bipolarnosti, je osnovni steber evropske varnosti in edini pravni
instrument za uresniËevanje nadzornega reæima nad konvencionalno
oboroæitvijo. Dejstvo je, da je πele sporazum CFE vzpostavil stroge omejitve
in zahteval zmanjπevanje vojaπkih sil, nameπËenih na evropskem prostoru,
hkrati pa tudi moænosti nenadnih napadov ali πirπih ofenzivnih operacij.
Vzpostavljen je bil prvi nadzorni reæim nad konvencionalno oboroæitvijo
in opravljena redukcija konvencionalne oboroæitve, ki nima primerjave. VeË kot
58 000 kosov oboroæitve in opreme, ki je omejena s sporazumom CFE, je bilo
do sedaj uniËenih. Odkar so se zaËele inπpekcije po CFE, z namenom
preverjanja uresniËevanja privolitve dræav Ëlanic v limitiranje kopenskih
in zraËnih sil, so vojaπke sile dræav Ëlanic postale transparentne, s tem pa je bilo
tudi doseæeno zaupanje med njimi.
8 1
SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI
Prav tako je treba poudariti, da so bila uveljavljena in upoπtevana doloËila
sporazuma CFE tudi takrat, ko so se zgodile velike politiËne spremembe,
npr. razpad Sovjetske zveze, delitev »eπkoslovaπke na dve loËeni dræavi,
zdruæitev obeh NemËij in izbruh oboroæenih spopadov ter neredov na
ozemljih vsaj πtirih dræav Ëlanic (Gruzija, Armenija, Azerbejdæan, Tadæikistan).
Toda od podpisa sporazuma v Parizu so se pojavile spremembe v evropskem
scenariju, ki jih ni bilo mogoËe predvideti in za katere sporazum CFE ni bil
ustrezno oblikovan. Potrebe po naslednjem (prilagojenem) sporazumu, ki bi
ustrezal novi situaciji (novemu stanju), so bile oËitne. Tudi prva pregledna
konferenca dræav Ëlanic (1996) je opozorila na teæave pri zagotavljanju pravilne
uporabe doloËil sporazuma, ki je bil plod pogajanj ob koncu hladne vojne med
dvema skupinama dræav (Nato, WP). Zaradi tega so se v marcu 1997 zaËela
pogajanja, ki so trajala nepretrgoma do konca novembra 1999.
Po treh letih pogajanj in usklajevanj, pri Ëemer so bile upoπtevane pogosto
nasprotno si stojeËe dræavne pozicije do nekaterih dejstev (πiritev Nata,
konflikti na obmoËju veljave CFE, legalnost nameπËenih vojaπkih sil,
prekoraËitev limitov za TLE znotraj veljave sporazuma), so voditelji dræav
in vlad 30 dræav Ëlanic OVSE, ki leæijo med Atlantskim oceanom in Uralom,
18. novembra 1999 v Istanbulu podpisali dva dokumenta o prilagoditvi
CFE-sporazuma:
‡ prilagojen (adaptiran) sporazum CFE in
‡ zakljuËni dokument konference dræav Ëlanic.
Prvi dokument vsebuje spremembe sedaj veljavnega sporazuma CFE z vsemi
njegovimi protokoli, drugi, ki ni pravno obvezujoË, pa vsebuje enostranske
politiËne zaveze, ki se nanaπajo na dodatne mere stabilnosti v Evropi.
V bistvu gre za tri osnovne elemente, ki jih zajema prilagojeni CFE. Vsak od
njih je prenesen v aktualni jezik sporazuma tako z novimi doloËili kot
z razπiritvijo æe obstojeËih doloËil. Ti elementi so:
‡ zamenjava stare blokovske strukturne omejitve z novim sistemom omejitev
za vsako Ëlanico posebej;
‡ poveËanost transparentnosti, predvidljivosti in razumljivosti ter
‡ dostopnost ‡ moænost, da k sporazumu CFE pristopijo tudi druge dræave na
prostoru, ki ga doloËa CFE.
8 2
Duπan Gorπe
Zamenjava starega blokovskega omejitvenega sistema
z novim sistemom omejitev
Struktura dveh skupin (NATO, WP) in sistem πtirih omejitvenih con, ki sta
osnovna elementa prejπnjega sporazuma CFE, je zamenjal popolnoma nov
sistem omejitev, sestavljen iz nekakπne nadzorovane informacijske mreæe
nacionalnih (NC17) in teritorialnih omejitev (TC18) ter dveh teritorialnih
podomejitev (TSC19) na ozemlju Rusije in Ukrajine, v tako imenovanih boËnih
conah (FZ20). Pri tem so izkljuËene ameriπke oboroæene sile v tem prostoru.
Nacionalne omejitve (limiti) ‡ NC
Nova struktura pomeni, da so se dræave Ëlanice strinjale z omejitvami in
reduciranjem πtevila bojnih tankov (BT), bojnih oklepnih vozil (ACV),
artilerije (ART), bojnih letal (CA) in napadnih helikopterjev (AH) na svojem
ozemlju in v prostoru, ki ga doloËa sporazum CFE, in sicer, da njihovo πtevilo
ne bo preseglo zgornjih mej, doloËenih za vsako dræavo Ëlanico na podlagi
protokola o nacionalnih limitih.
V preteklem obdobju so ZDA, Velika Britanija, NemËija in Italija opravile glavno
zmanπanje svoje oboroæitve, ki je omejena s sporazumom CFE. Sledili sta jim
Kanada in Danska. Tako se je zavezniπtvo (Nato) lahko πirilo (Poljska, Madæarska,
»eπka) brez poveËanja doloËenega πtevila omejene opreme in oboroæitve (TLE).
Osnovni koncept, ki so ga potrdile vse dræave Ëlanice, tako predpisuje nivo
oziroma πtevilo evropskih sil, ki ostaja nespremenjeno v odnosu do CFE.
Sistem postavitve kvantitativnih (πtevilËnih) omejitev za vsako dræavo Ëlanico
posebej prav tako predvideva nacionalne podomejitve (NSC21) za aktivne enote
( npr. za stvari, ki niso vskladiπËene v skladiπËa kot stalna zaloga). Nacionalne
podomejitve za kopenske TLE (bojni tanki, oklepna bojna vozila in artilerija)
se lahko poveËajo znotraj omejitev doloËenih z NC tako, da:
‡ je katerikoli NSC za doloËen TLE lahko poveËan ob hkratnem zmanjπanju
NC dræave Ëlanice v isti kategoriji TLE;
‡ bo vsako poveËanje v posamezni kategoriji kopenskih TLE (bojni tanki,
oklepna bojna vozila, artilerija) v aktivnih enotah za 1 kos povzroËilo
hkratno zmanjπanje NC dræave Ëlanice za 4 kose v isti kategoriji TLE;
‡ NSC doloËen za aktivne enote ne sme preseËi nove NC, potem ko se je ta
zmanjπal.
17
NC ‡ “National Ceiling”, nacionalni limit
TC ‡ “Teritorial Ceiling”, teritorialni limit
19 TSC ‡ “Teritorial Subceiling”, teritorialna podomejitev
20 FZ ‡ “Flank Zone”, boËna cona
21 NSC ‡ “National Subceiling”, nacionalna podomejitev
18
8 3
SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI
Nacionalni limiti CFE dræav Ëlanic
Dræave Ëlanice
Armenija
Azerbajdæan
Belorusija
Belgija
Bolgarija
Kanada
Oklepna bojna vozila (ACV)
Tanki
(BT)
Skupno
Od katerih je
AIFV1 in HACV2
Od katerih je
HACV
220
220
135
11
Artilerija Bojna letala
(ART)
(CA)
Napadni
helikopterji
(AH)
285
100
50
220
220
135
11
285
100
50
1.800
2.600
1.590
130
1.615
294
80
300
989
600
237
288
209
46
1.475
2.000
1.100
100
1.750
235
67
77
263
263
0
32
90
13
»eπka
957
1.367
954
69
767
230
50
Danska
335
336
210
17
446
82
18
Francija
1.226
3.700
1.983
535
1.192
800
347
Gruzija
220
220
135
11
285
100
50
NemËija
3.444
3.281
3.281
80
2.255
765
280
GrËija
1.735
2.498
1.599
70
1.920
650
65
835
1.700
1.020
85
840
180
108
0
0
0
0
0
0
0
1.267
3.172
1.970
0
1.818
618
142
50
200
0
0
100
15
20
0
0
0
0
0
0
0
Moldavija
210
210
130
10
250
50
50
Nizozemska
520
864
718
0
485
230
50
Madæarska
Islandija
Italija
Kazahstan
Luxembourg
Norveπka
Poljska
Portugalska
170
275
181
0
491
100
24
1.730
2.150
1.700
107
1.610
460
130
300
430
267
77
450
160
26
Romunija
1.375
2.100
552
72
1.475
430
120
Rusija
6.350
11.280
7.030
574
6.315
3.416
855
Slovaπka
478
683
476
34
383
100
40
©panija
750
1.588
1.228
191
1.276
310
80
TurËija
2.795
3.120
1.993
93
3.523
750
130
Ukrajina
4.080
5.050
3.095
253
4.040
1.090
330
843
3.017
1.335
200
583
855
350
1.812
3.037
2.372
0
1.553
784
396
Velika Britanija
ZDA
1AIFV
‡ Oklepna bojna vozila pehote
‡ Teæka oklepna bojna vozila
2HACV
8 4
Duπan Gorπe
Teritorialne omejitve (limiti) ‡ TC
Vsaka dræava Ëlanica bo omejila celotno πtevilo svojih BT, ACV in ART na
svojem ozemlju ter BT, ACV in ARTY katerekoli druge dræave, ki ji je
dovoljena prisotnost na njenem ozemlju, na naËin, da skupno πtevilo
naπtetih TLE ne bo preseglo TC, doloËen v Protokolu o TC za konkretno
dræavo Ëlanico.
Teritorialna zgornja meja zajema:
‡ nacionalne in stacionirane TLE na ozemlju dræave Ëlanice,
‡ vse tri kategorije kopenskih TLE ( zraËni TLE - bojna letala in napadni
helikopterji niso zajeti v TC).
Nekatere dræave Ëlanice so naznanile, da bo njihov NC enak TC, kar
poslediËno pomeni, da na svojem ozemlju ne bodo imele stalno nameπËene
oboroæene sile drugih dræav Ëlanic.
»e bo πtevilo BT, ACV in ART dejansko prisotnih na ozemlju dræave Ëlanice
niæje od deklariranega TC, nastaja t. i. vmesni prostor (HEADROOM), ki
omogoËa namestitev vojaπkih enot drugih dræav Ëlanic na tem ozemlju.
Ta vmesni prostor je lahko uporabljen za namestitev TLE katerekoli druge
dræave Ëlanice, vendar vedno le s predhodno odobritvijo dræave gostiteljice,
kar je treba πe posebej poudariti kot enega osnovnih principov prilagojenega
sporazuma CFE.
Prilagojen CFE predvideva spremembe za boËne cone (FZ), ki pomenijo
nadaljevanje pravno obvezujoËih omejitev za opremo in oboroæitev, ki je
lahko na tem obmoËju. Dræave Ëlanice so se zaradi tega strinjale, da v
zameno odobrijo Rusiji zrahljanje omejitev za oklepna bojna vozila (ACV),
ki jih ima na svojem ozemlju oziroma t. i. boËnih obmoËjih, namesto
prvotnih 1380 na 2140 v aktivnih enotah. Omejitev ne sme biti preseæena
niti zaradi vojaπkih vaj ali zaËasne namestitve.
Prilagojeni CFE dovoljuje neomejeno namestitev vojaπkih sil znotraj
katerekoli skupine dræav tako dolgo, dokler omejitev za posamezno cono ni
preseæena ali dræava gostiteljica ne zavrne sporazuma oziroma odstopi od
njega. To doloËilo, ki je sestavni del prejπnjega CFE, bi lahko spodkopalo
novi omejevalni sistem NC in TC, Ëe ne bi bil strukturalno omejen. Na
drugi strani pa je treba upoπtevati moænost prihodnjih sprememb v
varnostnih zahtevah posameznih dræav, zato je nujna neke vrste
prilagodljivost. Zaradi tega je bil vzpostavljen poseben mehanizem
omejenih πtevilËnih sprememb NC, TC in TSC, in sicer v obdobju petih
8 5
SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI
let. Takπne spremembe morajo biti, tako kot to doloËa tudi prejπnji CFE,
uradno sporoËene dræavam Ëlanicam (notificirane) 90 dni vnaprej.
Teritorialni limiti CFE dræav Ëlanic
Dræave Ëlanice
Tanki
(BT)
Oklepna bojna vozila
(ACV)
Artilerija
(ART)
Armenija
220
220
285
Azerbajdæan
220
220
285
1.800
2.600
1.615
544
1.505
497
1.475
2.000
1.750
»eπka
957
1.367
767
Danska
335
336
446
1.306
3.820
1.292
285
Belorusija
Belgija
Bolgarija
Francija
220
220
NemËija
4.704
6.772
3.407
GrËija
1.735
2.498
1.920
835
1.700
840
0
0
0
1.642
3.805
2.062
50
200
100
Luxembourg
143
174
47
Moldavija
210
210
250
Nizozemska
809
1.220
651
Norveπka
170
282
557
1.730
2.150
1.610
300
430
450
1.375
2.100
1.475
6.350
11.280
6.315
478
683
383
891
2.047
1.370
2.795
3.120
3.523
4.080
5.050
4.040
843
3.029
583
Gruzija
Madæarska
Islandija
Italija
Kazahstan
Poljska
Portugalska
Romunija
Rusija
Slovaπka
©panija
TurËija
Ukrajina
Velika Britanija
8 6
Duπan Gorπe
Nove omejitve so nadaljnji korak v smeri razoroæevanja v Evropi. Glede na
to, da je sedanje skupno πtevilo NC, kot je to doloËeno v protokolu o NC,
manjπe od limitov doloËenih v prejπnjem CFE za vse kategorije, pomeni, da
bo skladno s Protokolom o zmanjπevanju πtevilo TLE manjπe za veË kot 9000
kosov. ©tevilo tankov se bo zmanjπalo za pribliæno 3500 ali 9,1 odstotka,
oklepnih bojnih vozil za pribliæno 3200 ali 5,4 odstotka, artilerijskega oroæja
za pribliæno 1970 ali 5,1 odstotka, bojnih letal za pribliæno 260 ali 1,9 odstotka
in πtevilo napadnih helikopterjev za pribliæno 6 kosov ali 0,2 odstotka.
V duhu novega sporazuma so nekatere dræave Ëlanice Nata æe zmanjπale
zgornje meje svojih TLE.
Prilagojen CFE prav tako omogoËa omejeno namestitev TLE, ki zaËasno
preseæejo TC ali TSC, in sicer za nekatere vojaπke aktivnosti, ki niso
ogroæujoËe. DoloËena omejitev je lahko zaËasno preseæena v primerih:
‡ vojaπkih vaj - ne veË kot 153 BT, 241 ACV, 140 ARTY ‡ do 42 dni, kasneje
se πteje kot zaËasna namestitev;
‡ zaËasne namestitve - ne veË kot 153 BT, 241 ACV, 140 ARTY, v izjemnih
primerih in zaËasno ne veË kot 459 BT, 732 ACV, 420 ARTY;
‡ vojaπke podpore mirovnim operacijam v Ëasu mandata, sprejetega od ZN ali
OVSE ;
‡ tranzita TLE v prostoru, ki ga doloËa CFE, ali skozenj.
Ta scenarij zajema celoten spekter vojaπkih potreb, tako za urjenje kot za
operacije, in je kljuËen za ohranitev realne operativne prilagodljivosti.
ETD
BTD
ETD ‡ Izjemna zaËasna namestitev
(459 tankov, 723 ACV, 420 ART)
BTD ‡ Osnovna zaËasna namestitev
(153 tankov, 241 ACV, 140 ART)
Moæna zaËasna namestitev
tujih sil
“Headroom”
Moæna stalna namestitev
tujih sil
ETD
BTD
“Headroom” ‡ razvoj lastnih sil
“Headroom” ‡ razvoj lastnih sil
Trenutno stanje TLE
Trenutno stanje TLE
TC > NC
TC = NC
8 7
SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI
PoveËevanje preglednosti, predvidljivosti in razumljivosti
Prilagojeni CFE predstavlja πtevilne in zelo uporabne izboljπave in dodatke
k letnim izmenjavam podatkov in drugim notifikacijskim obveznostim.
To pomeni πe πtevilnejπe in natanËnejπe notifikacije, kar bo πe poveËalo
razvidnost in razumljivost sprememb v organizacijskih strukturah ter
premikanju opreme in oboroæitve, kar pa bo neizogibno vodilo k poveËanju
obsega dela za oboroæene sile dræav Ëlanic, predvsem za njihove verifikacijske
centre, saj se bo πtevilo obveznih informacij poveËalo s sedanjih 30 na veË kot
100 razliËnih obrazcev. ©e posebej pa:
‡ se bo poveËalo πtevilo podatkov, vezanih na TLE, ki jih bo treba vkljuËiti
v letno izmenjavo informacij (15. decembra vsako leto);
‡ dodatno πtevilo podatkov, ki jih mora zagotoviti Rusija za koliËino TLE
na podroËju t. i. FZ nekdanje Sovjetske zveze ‡ na svojem ozemlju kot za
TLE, ki so nameπËene v drugih dræavah Ëlanicah (1. julija vsako leto);
‡ zelo razπirjena obveznost informiranja o spremembah v organizacijskih
strukturah, spremembah imen in lokacij formacij in enot, deklariranih
obmoËij (DS22) in o ustanavljanju novih objektov verifikacij (OOV23);
‡ najrazliËnejπe informacije v povezavi s formacijami in enotami, ki imajo
v svoji sestavi TLE;
‡ dodatne in nove obveznosti v posredovanju informacij o dejanski lokaciji
TLE, ki jih ni na njihovih mirnodobnih lokacijah 1. januarja tega leta;
‡ preËiπËene informacijske obveznosti o novih TLE, ki so uvedene v uporabo
oziroma tiste, ki so umaknjene iz nje,
‡ nove obveznosti pri notifikacijah tranzita oboroæitve in opreme preko
ozemlja dræave Ëlanice ali obmoËja, kjer veljajo doloËene omejitve (Sub
Ceilings);
‡ Ëetrtletno informacijo o kopenskih TLE, ki so dejansko prisotne na
prostoru, ki ga zajema sporazum CFE (AoA), in na ozemlju dræave Ëlanice;
‡ redno aæuriranje podatkov o πtevilu TLE v odnosu do NC in TC v primeru
veËjih sprememb pri zahtevanih rutinskih notifikacijah;
‡ posebne avtorizirane informacije o tem, kako bo uporabljen flHeadroom«;
22
DS ‡ “Declared Site” Deklarirano ali doloËeno obmoËje pomeni po CFE objekt ali natanËno z linijami doloËeno
geografsko lokacijo, ki vsebuje enega ali veË objektov verifikacij. Deklarirano obmoËje zajema celoten teritorij
znotraj umetno postavljenih ali naravnih meja, kakor tudi njemu dodeljena obmoËja kot: streliπËa, vadiπËa,
skladiπËa in vzdræevalne prostore, heliodrome in æelezniπke nakladalne prostore, kjer so TLE obËasno prisotni.
23 OOV ‡ “Object of Verification” Objekt verifikacije pomeni vsako formacijo ali enoto v organizacijski strukturi do
nivoja brigade/polka, letalskega polka, samostojnega bataljona, eskadrilje, vsako stalno doloËeno skladiπËe s TLE,
ki ni vezano na aktivno enoto, prostor za uniËevanje TLE in enote niæjega ranga od bataljona, ki imajo v svoji
oboroæitvi TLE in so neposredno podrejeni enoti ali poveljstvu nad nivojem brigade/polka.
8 8
Duπan Gorπe
‡ podrobne informacije v primeru, ko je TC ali TSC prekoraËen;
‡ dodatne informacije o πtevilu oklepnih vozil za prevoz ranjencev;
‡ dodatne informacije v primeru podpore mirovnim operacijam.
Tako bo pretok informacij in notifikacijskih obveznosti po informacijski mreæi
OVSE omogoËal natanËen in realen vpogled v situacijo v prostoru, ki ga doloËa
CFE. OmogoËal bo visoko stopnjo preglednosti in Ëe bo pravilno uporabljen,
bo omogoËen celoten verifikacijski reæim.
Poleg sprememb v Protokolu o informacijah in zaradi vzpostavitve osnovnih
standardov novega verifikacijskega reæima so nekatere spremembe zajete tudi
v Protokolu o inπpekcijah CFE.
Kot nadaljnja izboljπava vsestranske preglednosti (transparentnosti) prilagojeni
sporazum CFE:
‡ poveËuje πtevilo inπpekcij na kraju samem, saj jih vsaka dræava Ëlanica mora
sprejeti 20 odstotkov od skupnega πtevila svojih OOV. Za 75 odstotkov
pasivne kvote inπpekcij bo stroπke krila inπpicirana dræava sama, za 25
odstotkov pasivne kvote inπpekcij pa bo vse nastale stroπke krila dræava, ki
bo opravljala inπpekcijo;
‡ predstavlja nov pomemben koncept inπpekcije: flinπpekcija znotraj
doloËenega obmoËja« (IDA24). Takπna inπpekcija bo opravljena kot odgovor
na notifikacijo o prekoraËitvi TC ali TSC, kot posledica vojaπke vaje ali
zaËasne namestitve. Vsi BT, ACV in ART bodo predmet inπpekcije, ob tem
pa bo dovoljeno tudi opazovanje bojnih letal in napadnih helikopterjev;
‡ vzpostavlja dodatne inπpekcije v doloËenih regijah Rusije in Ukrajine;
‡ v pogodbi omogoËa nove doloËbe za uporabo viπje sile (Force Majeure25);
‡ doloËa nov reæim nadzora za opazovanje uniËevanja viπka s sporazumom
omejene oboroæitve in opreme. Proces uniËevanja je lahko predmet
neposrednega opazovanja v Ëasu procesa ali kasneje.
Pristop k prilagojenemu sporazumu CFE
Prilagoditev sporazuma CFE pomeni velik korak k razoroæevanju v Evropi, πe
posebej, ker omogoËa dræavam, ki niso bile Ëlanice Nata ali Varπavske zveze, da
se pridruæijo sporazumu in postanejo polnopravne Ëlanice. Prilagojenemu
24
IDA ‡ “Inspection Within Designated Area” inπpekcija znotraj oznaËenega obmoËja. OznaËeno obmoËje pomeni
eno obmoËje na teritoriju dræave Ëlanice in v coni aplikacije sporazuma CFE. ObmoËje po sporazumu CFE ne
sme presegati 10 000 km2 in ne sme biti manjπe od 1000 km2. NajveËja razdalja med dvema toËkama oznaËenega
obmoËja ne sme presegati 350 km.
25 “Force Majeure” ‡ viπja sila (npr. inπpicirana dræava Ëlanica ne more zagotavljati varnosti skupini inπpektorjev.)
8 9
SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI
sporazumu se lahko pridruæi vsaka dræava Ëlanica OVSE, katere zemljepisni
poloæaj je znotraj obmoËja, na katerega se nanaπa sporazum CFE (AoA ‡ Area
of Aplication). Omenjena pobuda bo imela predvsem velik uËinek za baltske
in balkanske narode.
Pristopna zahteva dræave kandidatke mora zajemati naslednje informacije:
1. doloËitev obstojeËih lastnih tipov konvencinalne oboroæitve in opreme,
2. predlagano nacionalno (NC) in teritorialno (TC) zgornjo mejo za TLE,
3. vse druge pomembne informacije, ki jih æeli poudariti.
Zahteva bo obravnavana v pogajanjih v JCG med dræavami Ëlanicami in dræavo
kandidatko, ki bo prav tako postavljala svoje pogoje za pristop. Vsi sklepi
pogajanj bodo sprejeti s konsenzom vseh dræav Ëlanic.
Usklajeni in dogovorjeni pogoji za pristop bodo zajeti v t. i. sporazumu
o pristopu, ki ga bo moral ratificirati parlament dræave kandidatke, skladno
s svojo ustavno proceduro.
INTERES SLOVENIJE ZA CFE
V Evropi so zunaj sistema nadzora konvencionalne oboroæitve ostale le
nevtralne dræave, baltske dræave in dræave, nastale na ozemlju nekdanje SFRJ.
»lanstvo v CFE zagotovo zviπuje vojaπkopolitiËni profil dræave, jo integrira
v evropski vojaπkopolitiËni sistem stabilnosti in preglednosti ter jo s tem
pribliæuje tudi Ëlanstvu v Natu, Ëeprav nikakor ne gre za pogoj. »lanstvo
v CFE ne krπi suverene pravice Ëlanic do obrambe, ker temelji na naËelu
zadostnosti. PrepreËuje pa agresivno postavljanje. Prilagojen CFE sledi tudi
logiki nove strategije Nata, ki je izgubila Varπavsko zvezo kot nasprotnika in si
sedaj vse bolj postavlja stabilizacijsko vlogo kot primarno, obrambno vlogo pa
kot sekundarno. V okviru take nove Natove strategije, ki æe doloËa nove
odnose v evropskem varnostnem prostoru, bo udeleæba v dejavnostih CFE
gotovo πe pomembnejπa.
Æe leta 1999 je bil organiziran sestanek med predstavniki Ministrstva za
zunanje zadeve in Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Na sestanku so
se predstavniki MZZ RS in MO RS seznanili s staliπËi o pristopu k Sporazumu
o konvencionalnih silah v Evropi in se dogovorili za nadaljnje kontinuirano
sodelovanje in usklajevanje v zvezi z adaptacijo CFE, s posebnim poudarkom
na doloËbah o nacionalnih in teritorialnih omejitvah. Povzeta so bili naslednja
staliπËa:
9 0
Duπan Gorπe
‡ obstajajo jasni zunanjepolitiËni in varnostni interesi, da se Republika
Slovenija pridruæi CFE;
‡ MZZ RS bo skupaj z MO RS in Slovensko vojsko pripravil potrebna
izhodiπËa in opravil postopek. Glede na pomembnost je treba v proces
vkljuËiti pristojna parlamentarna telesa;
‡ MO RS bo skladno s programom opremljanja SV pripravil tehniËni del
izhodiπË, zlasti za oboroæitev, ki je omejena s sporazumom;
‡ pri pripravi izhodiπË je treba upoπtevati πirπe varnostno okolje in interese
naπih partnerjev, zlasti Nata.
Vlada RS je na predlog Ministrstva za zunanje zadeve potrdila izhodiπËa za
delovanje delegacije RS na vrhu OVSE in sprejela naslednja staliπËa:
‡ RS se æeli vkljuËiti v vse evroatlantske procese, vkljuËno s CFE. Pristop
k CFE bo RS zagotovil veËjo varnost, ne glede na sedanji ali prihodnji
odnos do evroatlantskih varnostnih struktur;
‡ z odgovorno udeleæbo v CFE bomo prispevali k njeni trdnosti in k sploπni
stabilnosti v Evropi. Izpopolnjeni CFE je skladen z naπimi
zunanjepolitiËnimi in varnostnimi interesi, saj na osnovi zmanjπanja
oboroæitve krepi stabilnost in zaupanje v evroatlantskem prostoru.
Predsednik vlade dr. Janez Drnovπek je odloËenost RS za pristop
k prilagojenemu CFE uradno najavil na vrhu OVSE, ki je potekal
18. in 19. novembra 1999 v Istanbulu.
PreuËiti je treba tudi naπe prihodnje potrebe o πtevilËnosti vojaπkega osebja
(Razvoj in struktura Slovenske vojske) v odnosu na CFE-1A in glede drugih
omejitev. Vse to je æe tako povezano z omejitvami v oboroæitvi. Do sedaj so vse
Ëlanice Nata hkrati tudi Ëlanice CFE. »lanice priËakujejo, da bodo tudi
kandidatke za Nato zainteresirane za Ëlanstvo v CFE, Ëeprav pristop
k sporazumu ni pogoj za sprejem v Nato.
SLOVENSKA VOJSKA V ODNOSU DO MEDNARODNIH SPORAZUMOV
Sploπni dolgoroËni program razvoja in opremljanja Slovenske vojske daje
temeljne usmeritve za njen organizacijski razvoj in funkcionalno oblikovanje
do leta 2010. Program izhaja iz resolucije o izhodiπËih zasnove nacionalne
varnosti, nacionalne strategije RS za vstop v Nato, zakona o obrambi, osnov
in izhodiπË delovanja Vlade RS za Ëlanstvo v Natu, strategije vojaπke obrambe
in doktrine vojaπke obrambe.
9 1
SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI
Vse pomembnejπe postaja uresniËevanje obveznosti, ki jih je dræava sprejela
v mednarodnih organizacijah, πe zlasti obveznosti znotraj mednarodnih
varnostnih organizacij, ter uresniËevanje obveznosti iz mednarodnega vojaπkega
sodelovanja in povezovanja. Tako ima Slovenska vojska vse veË nalog, ki
izhajajo iz udeleæbe RS v poglobljenem programu Partnerstva za mir
in PARP-a26. Zaradi Ëlanstva Slovenije v Evroatlantskem partnerskem svetu se
priËakuje njen prispevek tudi v operacijah za podporo miru in pri opravljanju
nalog, povezanih s humanitarno pomoËjo.
Verifikacijski center Slovenske vojske (VERC SV27) od svojega nastanka
skladno z dinamiko uresniËevanja doloËil mednarodnih sporazumov
in dogovorov dejavno nastopa v aktivnostih, ki jih je R Slovenija sprejela
in obravnavajo podroËje vojaπkih aktivnosti in nadzor razoroæevanja. PravoËasno
in strokovno opravlja vse dejavnosti, skladno z Dunajskim dokumentom iz leta
1999 (DD-99), Konvencijo o kemiËnem oroæju, Konvencijo o protipehotnih
minah ter sodeluje v pripravljalnih procesih pribliæevanja Slovenije
sporazumoma Odprto nebo (OS28) in CFE.
Mednarodne aktivnosti so se v zadnjih letih pri uresniËevanju mednarodnih
sporazumov o nadzoru in omejevanju vse veËjega oboroæevanja zelo poveËale.
Pomemben je bil vrh OVSE v Istanbulu, novembra 1999, ki je prispeval
k sprejetju pomembnih dokumentov, namenjenih krepitvi sodelovanja,
stabilnosti in varnosti v Evropi. Vsem tem teænjam sledita Verifikacijski center
in SV. VERC bo ob sprejetju nekaterih dodatnih mednarodnih sporazumov
aktivno prevzel doloËene obveznosti, predvsem pri opravljanju verifikacijskih
aktivnosti (inπpekcije, evalvacije, notifikacije itn.) ter nenazadnje pripravo ter
usposabljanja Ëastnikov in podËastnikov SV za podporo in uresniËevanje teh
aktivnosti v vlogah inπpektorjev29 ali spremljevalcev30.
26
PARP ‡ Partnership for Peace Planning and Review Process (Nato), katerega cilj je transparentnost nacionalnega
obrambnega naËrtovanja in s tem boljπe priprave partnerskih sil za sodelovanje z zvezo Nato.
27 VERC SV ‡ Verifikacijski center SV je bil ustanovljen leta 1998. Predstojnik VERC SV je zaradi aktualnosti
izpolnjevanja doloËil iz sprejetih mednarodno obvezujoËih sporazumov, predvsem pa zaradi hitrega reagiranja na
sprejete notifikacije in zahteve po inπpekcijah v SV, neposredno podrejen naËelniku Generalπtaba SV.
28 OS ‡ The Open Skies Treaty (Sporazum odprto nebo) Sporazum OS vzpostavlja reæim za izvajanje
(verifikaciskih) opazovalnih letov dræav podpisnic nad drugimi dræavami podpisnicami, za krepitev varnosti,
sodelovanja in zaupanja .
29 Inπpektorji CFE so osebe, ki imajo potrebno znanje za opravljanje inπpekcij po CFE v tujini in jih potrdijo vse
dræave Ëlanice.
30 Spremljevalci so osebe, ki imajo potrebno znanje s podroËja CFE za spremljanje in nadzor inπpekcijske skupine
v Ëasu, ko ta izvaja verifikacijsko aktivnost v Sloveniji.
9 2
Duπan Gorπe
Pregled dosedanjih dejavnosti VERC SV pri pribliæevanju adaptiranemu
sporazumu CFE:
1998 ‡ obisk nemπkega VERC-a;
1999 ‡ februar, teËaj v Oberamergau ‡ 2 Ëastnika;
‡ maj, teËaj v Oberamergau ‡ 2 Ëastnika;
‡ november, slovenski opazovalec v IT-inπpekcijski skupini v Bolgariji;
‡ november, predstavitev CFE za MO RS, MZZ, G©SV G-7, podala
2 izvedenca nemπkega VERC-a;
2000 ‡ februar, osnovni teËaj CFE za 30 Ëastnikov SV v organizaciji VERC;
‡ SV, teËaj uspeπno zakljuËilo 25 Ëastnikov SV;
‡ marec-april, mednarodni teËaj CFE v Italiji ‡ 1 Ëastnik VERC SV;
‡ april, 1 Ëastnik VERC v ACA Madæarske ‡ usposabljanje po protokolu
o izmenjavi informacij in notifikacij;
‡ maj, mednarodni teËaj CFE na Madæarskem ‡ 2 Ëastnika SV;
‡ junij, slovenska vadbena inπpekcija na Madæarskem;
‡ september, priprava notifikacije RS za madæarsko vadbeno inπpekcijo;
‡ september, slovenski opazovalec v CZ-inπpekcijski skupini v Bolgariji;
‡ oktober, madæarska vadbena CFE-inπpekcija v Sloveniji (15. BRVL,
54. OKMB);
‡ oktober, seminar o adaptiranem CFE v Italiji;
‡ november, seminar v Ga-Pa o implementaciji adaptiranega CFE;
‡ december, obisk nizozemskega namestnika VERC, razgovori o moænem
nadaljnjem sodelovanju po CFE;
2001 ‡ januar, osnovni teËaj CFE v GrËiji, 1 Ëastnik VERC SV;
‡ marec, osnovni teËaj CFE v Italiji, 2 Ëastnika SV;
‡ maj, usposabljanje po protokolu o izmenjavi informacij in ADS,
usposabljanje sta vodila eksperta iz nemπkega VERC;
‡ september, mednarodni seminar o adaptiranem CFE v Sloveniji,
predavatelji za visoke Ëastnike SV in goste iz drugih resorjev
in tujine (A) so bili mednarodni strokovnjaki iz NemËije, Italije,
Madæarske in ZDA (DTRA);
‡ oktober, praktiËno usposabljanje slovenskih inπpektorjev po protokolu
o inπpekcijah;
‡ osnovni teËaj CFE na Madæarskem;
‡ druge aktivnosti v povezavi s CFE (sestanki, koordinacije, priprava
dokumentov) v SV ter nadaljnje sodelovanje z G©, MO RS in MZZ;
9 3
SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI
‡ december, sodelovanje v inπpekcijski skupini Ukrajine na
Nizozemskem;
‡ sodelovanje v zaËetnih pristopnih pogajanjih v primeru ratifikacije
adaptiranega CFE ter nadaljevanje usposabljanj enot in poveljstev SV;
2002 ‡ sodelovanje na seminarju VCC Bruselj;
‡ teËaj za izvajanje verifikacijskih aktivnosti na Madæarskem,
2 udeleæenca iz SV;
‡ teËaj o implementacijah mednarodnih sporazumov v Nato (SHAPE)
School, Oberamergau, 2 Ëastnika SV;
‡ sodelovanje kot predavatelji na teËaju RACVIAC o implementaciji
sporazumov DD99, CFE in OS (Pristop k sporazumu CFE),
1 udeleæenec;
‡ osnovni CFE-teËaj na Madæarskem za spremljevalce in inπpektorje
CFE, 1 udeleæenec, september.
Do konca leta 2002 naËrtuje VERC SV πe naslednje aktivnosti:
‡ izvedba vadbenega usposabljanja po CFE (MOCK-inπpekcija
Velike Britanije v Sloveniji), oktober 2002;
‡ izvedba vadbene inπpekcije Slovenije na Nizozemskem
(november 2002) .
Zagotavljanje nemotenega in kvalitetnega izvajanja celotnega spektra
aktivnosti, ki izhajajo iz mednarodnih sporazumov in dogovorov (priprava
poroËil, izvajanje aktivnosti doma in v tujini, priprava analiz in strokovnih
informacij, lastno usposabljanje, priprave in izobraæevanje pripadnikov SV
ter predstavnikov zunaj nje itn.), bo predstavljalo za VERC izredno dodatno
obremenitev. V dosedanjem delu je VERC presegel nivo priËakovanega.
Postal je vozliπËe, h kateremu prihajajo razliËne informacije, njihovi
uporabniki so ob ustrezni predhodni obdelavi v VERC tudi razliËni subjekti
zunaj struktur MO RS. Zaradi naËina in pomembnosti dela, ki ga bo tudi
v prihodnje opravljal VERC v slovenskem in mednarodnem prostoru, je
treba celovito ovrednotiti njegovo delovno podroËje in ustvariti pogoje za
nemoteno delovanje.
SKLEP
Republika Slovenija se æeli vkljuËiti v vse evroatlantske procese, vkljuËno
s CFE, ki je eden osnovnih garantov in faktor vojaπke preglednosti,
predvidljivosti, zaupanja in stabilnosti v Evropi. Pristop k CFE bo Sloveniji
9 4
Duπan Gorπe
zagotovil veËjo varnost, ne glede na sedanji ali prihodnji odnos Slovenije do
evroatlantskih varnostnih struktur.
DoloËila sporazuma CFE, ki predstavljajo osnovni steber evropske varnosti, so
prilagojena novi politiËni situaciji v tem prostoru. Z odgovorno udeleæbo v CFE
bomo prispevali k njeni trdnosti in sploπni stabilnosti v Evropi. Adaptirani CFE
je skladen z naπimi zunanjepolitiËnimi in varnostnimi interesi, saj na osnovi
zmanjπanja oboroæitve krepi stabilnost in zaupanje v evroatlantskem prostoru.
Prilagojeni sporazum CFE bolj omejuje tudi premike preko t. i. teritorialnih
meja. Na drugi strani pa so zagotovljeni ustrezna vojaπka prilagodljivost za
krizni menedæment in, v sodelovanju z zavezniπkimi dræavami, predlogi za
prepreËevanje konfliktnih situacij. ZaËetek veljavnosti prilagojenega
sporazuma CFE zahteva vnaprejπnjo izpolnitev vseh tehniËnih in politiËnih
zahtev. Medtem ko je zadnja zahteva (pogoj) odvisna od ratifikacije sporazuma
v vseh dræavah Ëlanicah, pa tehniËne zahteve (pogoji) med drugim vsebujejo:
‡ prehod na novo obliko informacij in notifikacijskih zahtev, ki so zajete
v novih obrazcih in notifikacijskih formatih;
‡ vzpostavitev standardiziranih osnovnih oblik inπpekcij novega tipa, pa tudi
porazdelitev stroπkov, nastalih ob inπpekcijskih in opazovalnih obiskih;
‡ pregled veljavnosti obstojeËih sklepov JCG in sprejetih dogovorov
s preglednih konferenc;
‡ vsaka posamezna dræava Ëlanica mora izpolniti vse tehniËne, organizacijske,
izobraæevalne in informacijske zahteve, da bi zagotovili nemoten prehod iz
sedanjega v prilagojen reæim sporazuma CFE.
©ele ko bodo vse te naloge opravljene in zakljuËene, bo prilagojeni sporazum
o konvencionalnih oboroæenih silah v Evropi lahko uËinkovito in brez teæav
stopil v veljavo.
L I T E R AT U R A :
1. Jozef Goldblat: Arms Control ‡ A Guide to Negotiations and Agreements, IPRI , Oslo 1994.
2. Adaptirani sporazum o konvencionalnih oboroæenih silah v Evropi, Istanbul 1999.
3. ZakljuËni dokument dræav Ëlanic v zvezi s sporazumom CFE, Istanbul 1999.
4. ZakljuËni dokument prve pregledne konference dræav Ëlanic v zvezi s sporazumom CFE in
zakljuËnim aktom o pogajanjih v zvezi s πtevilËnostjo vojaπke sestave, Dunaj 1996.
9 5
9 6
Milan Æurman
VODENJE PROJEKTOV NABAVE
IN UVAJANJA OBOROÆITVE
IN OPREME
V MINISTRSTVU ZA OBRAMBO
REPUBLIKE SLOVENIJE (MO RS)
IN V SLOVENSKI VOJSKI (SV)
P O V Z E T E K
V prispevku avtor na podlagi izkuπenj iz projektnega vodenja
in teoretiËnih predpostavk, ki jih je pridobil kot diplomant
univerzitetnega πtudija na Fakulteti za organizacijske vede,
obravnava stanje in problematiko vodenja projektov v MO RS ter
predlaga: izdelavo potrebnih organizacijskih predpisov, spremembe
organiziranosti doloËenih procesov in postopkov ter boljπi
izkoristek informacijske tehnologije, izboljπavo dokumentacijskega
sistema in upoπtevanje motivacijskih dejavnikov za delo.
Spremembe in teænje po boljπem, ki so v vsaki, tudi netræni
organizaciji nujnost, bi projektno delo v Ministrstvu za obrambo
Republike Slovenije v zvezi z nabavami in uvajanjem
oboroæitvenih sistemov v operativno uporabo naredile bolj tekoËe,
racionalnejπe in predvsem gospodarnejπe; to je tudi moralna in
pravna dolænost vseh zaposlenih v dræavnih organih do drugih
slovenskih davkoplaËevalcev.
K L J U » N E
B E S E D E
projektna skupina, projektni tim, vodenje projektov, organizacijska
struktura, komunikacijski kanali, naloge, odgovornost, pristojnost,
projektne faze, motivacijski dejavniki, informacijski
in dokumentacijski sistem
9 7
VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV
A B S T R A C T
Contents the presentation of the Ministr y of Defence of the Republic
of Slovenia (MoD) and Slovenian Armed Forces (SAF), regarding
the project management of the arms and equipment acquisition and
introduction into the force. The author focuses on the current project
organisational structure in the MoD and the structure of the project
teams, communication channels, tasks, responsibilities and
authorisations of the project group and project leader, project
phases, motivation factors of the project group members and to the
information and documentation system.
On the base of theoretical outlines and his experiences with the
project management, the author presents some of his suggestions,
concerning the previous covered topics in a sense of improvement the
project management system in the MoD and SAF.
K E Y
W O R D S
project group, project team, project management, leadership,
organisational structure, communication channels, tasks,
responsibilities, authorisations, project phase, motivation factor,
information and documentation system
UVOD
Glavni namen in cilj prispevka je predlagati spremembe organiziranosti
in vodenja projektov v MO RS, za katere menim, da so nujne in tudi
uresniËljive. Z uveljavitvijo sprememb se bo MO RS kot sodobna organizacija
pribliæal naËelu prilagajanja spremembam okolja in poleg drugih reorganizacij
in izboljπav v sistemu postal prava fluËeËa organizacija«, to je v sodobnem
organizacijskem izrazoslovju pogoj ali sinonim za uspeπno delujoË sistem.
Pri obdelavi podroËja vodenja projektov sem primerjal svoje izkuπnje iz prakse
pri projektu nabave in uvajanja oboroæitvenega sistema zraËne obrambe
v Slovensko vojsko ter teoretiËna izhodiπËa s podroËja vodenja projektov.
9 8
Milan Æurman
Pomen projektnega pristopa pri nabavi in uvajanju nove oboroæitve
in opreme
Eden izmed najkompleksnejπih, enkratnih procesov, ki ga izvajajo v vseh
oboroæenih silah kot porabnikih proraËunskih sredstev, je prav nabava
oboroæitve in opreme ter uvajanje v uporabo. Ti procesi so enkratni
in neponovljivi, saj nabavljajo razliËno oboroæitev in opremo, za razliËne
uporabnike, z razliËnimi potrebami. Poleg nabave osnovne oboroæitve
in opreme, ki mora biti seveda rezultat najrazliËnejπih strokovnih, tako
taktiËno-tehniËnih kot ekonomskih in politiËnih πtudij, so tu vkljuËene πe
druge, izredno pomembne dejavnosti, ki so nujne za uspeπno uresniËenje
zastavljenega cilja. Omenim naj samo organizacijsko-formacijsko prilagoditev
novi tehnologiji, pridobivanje in usposabljanje kadrov, sistem logistike
in predvsem vzdræevanje, nabavo in izdelavo dodatnih proizvodov, potrebnih
za nemoteno delovanje sistema; zagotovitev ustrezne infrastrukture,
povezljivost v zgrajen sistem poveljevanja in kontrole … Za uspeπno
uresniËenje zastavljenih ciljev morajo pri takih nalogah sodelovati
strokovnjaki najrazliËnejπih specialnosti; ti prek posebne enkratne
organiziranosti opravljajo svoje interdisciplinarno delo v za to doloËeni skupini
oziroma timu. Takπna organizacija in delo v njej sta projektnega znaËaja: ta se
dræi ‡ v teoriji in praksi ‡ vzpostavljenih pravil in metod projektnega pristopa,
z namenom doseËi zastavljen cilj.
Za uspeπno vodenje takπnih procesov mora glavni sistem izpolniti vse
ustrezne pogoje, pravila in postopke, po katerih se ravnata skrbniπki in tudi
izvajalni sistem.
O P I S O VA N I P R O B L E M
Normativna urejenost
Za projektno delo na podroËju nabav in uvajanja oboroæitve in opreme
v uporabo v MO RS in SV je izdelanih æe kar nekaj dokumentov, ki
predpisujejo doloËene postopke in naËine dela. Zlasti na ravni skrbniπkega
sistema je ugotovljeno, da so dokumenti, ki urejajo podroËje projektnega dela,
precej sploπni. Zato πe vedno obstaja vrzel, ki jo je treba z ustreznimi
organizacijskimi predpisi zapolniti, predvsem pa z njimi omogoËiti laæje
in kakovostnejπe delo glavnemu in predvsem skrbniπkemu sistemu.
9 9
VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV
Organizacijski vidik
Zaradi podobnih funkcij v MO RS in SV ter tako imenovane linije vojaπkega
poveljevanja in kontrole ter projektne linije je zlasti teæko vzpostaviti ustrezen
komunikacijski sistem, ki bi omogoËal kakovostno odloËanje in informiranje
vseh odgovornih v projektu. Z dosledno uveljavitvijo teorije vodenja projektov,
ki govori tudi o nalogah, odgovornostih in pristojnostih posameznih sistemov,
bi morda to teæavo lahko odpravili ali pa naπli kakπno drugo reπitev. Prav tako je
teæava v sploπni organiziranosti in povezavi skrbniπkih sistemov z glavnim
sistemom. Sluæba, ki je za to odgovorna, veËinoma skrbi le za pomoË pri nabavi
sredstev, ne omogoËa pa koordinacije z organi ministrstva ali generalπtaba; ti so
odgovorni za izvajanje kadrovske, logistiËne ali kakrπnekoli druge podpore.
Predvsem pa se ukvarja le z delom projektov, ki so vezani na neposredno
nabavo oboroæitve in opreme ter se financirajo iz posebnega obrambnega tolarja
po Zakonu o temeljnih razvojnih programih v SV.
Sestava in usposobljenost projektnih skupin ter uporaba projektnega
menedæmenta pri delu je tudi podroËje, na katerem bi se dalo izboljπati πe
precej stvari. DoloËitev Ëasa za projektno delo, opredelitev dejavnosti, izbor
ustreznih Ëlanov za njihovo vodenje, njihove naloge in pristojnosti, kriteriji,
merila in reference za izbor vodij projektov, uveljavitev instituta strokovnega
tajnika, ki ga do sedaj ne poznamo, sestanki in timski naËin dela ter odloËanja
v projektnih skupinah so le nekatere izmed organizacijskih teæav, ki bi jih
z ustreznimi predpisi in takojπnjimi spremembami lahko odpravili.
Faze in procesi v projektih
Ustrezno naËrtovanje faz in procesov ter predvsem njihova izvedba
v dejanskem okolju sta bistvena za uspeπno uresniËen projekt. Projekti nabav
in uvajanja oboroæitve in opreme v SV so kompleksni, vendar jih lahko prav
z dobro opredelitvijo faz in izvedbo vseh potrebnih analiz, ocen in izraËunov
v zelo realnih finanËnih okvirih tudi pripeljemo do æelenega cilja. Dosedanja
praksa je æal takπna, da kar nekaj zastavljenih projektov, prav zaradi
nepravilnega ali vsaj ne dovolj kakovostnega upoπtevanja vseh faz ter
neupoπtevanja vseh dejavnikov, podrobnih analiz in procesov odloËanja,
v konËnem seπtevku presega naËrtovana finanËna sredstva.
SV je po Natovem in predvsem ameriπkem vzoru sprejela vzorec vojaπkega
naËina odloËanja (Military Decision Making Process), ki je za reπevanje
razliËnih problemov πe kako uporaben tudi zunaj strogo vojaπkih operacij.
1 0 0
Milan Æurman
Morda bi lahko tudi v fazah projektnega dela za kakovostnejπo izvedbo
uporabljali tak naËin dela, ki mora biti znan vsakemu vojaπkemu Ëastniku, od
Ëina stotnika naprej.
Uporaba informacijske tehnologije
Po mojem mnenju MO RS in SV razpolagata z ustrezno informacijsko opremo
za vodenje projektov, tako s strojno kot programsko. Prav tako obstajata
internet in intranet, ki sta odliËna moænost za sodobno in ekonomiËno
projektno delo. Æal vsa ta sredstva niso razporejena ali dodeljena projektnim
skupinam. Vpraπljivo pa je seveda tudi znanje za obvladovanje razliËnih
programskih paketov, na primer za uporabo razliËnih metod mreænega
planiranja, ki brez raËunalniπke podpore izgubijo svojo priroËnost in precejπnjo
enostavnost uporabe. Prav tako je vpraπljivo vodenje posamezne dejavnosti,
poroËanje ali vodenje sestankov projektnih skupin na spletni strani, kar danes
æe delajo v projektnih skupinah uspeπnih trænih organizacij.
Dokumentacijski sistem
Ob pomanjkanju in slabem izkoristku informacijske tehnologije obstaja tudi pri
projektnem delu dokumentacijski sistem. Ta je kljub zakonskemu izenaËenju
elektronskih podatkov s pisnimi πe vedno glavna podpora informacijskemu
sistemu v projektni organizaciji. Poenotenje in ureditev tega podroËja
z organizacijskim predpisom, ki bi urejal obliko, πifre, podpise in druge
dejavnike, bi bila za projektno delo v MO RS in SV precej nujna.
Motivacijski dejavniki za delo v projektnih skupinah
Projektni vodje in Ëlani projektnih dejavnosti za svoje projektno delo niso
nagrajeni z nobenim od motivacijskih dejavnikov (finanËni in drugi). Obstajajo
redke oblike, kot je na primer pridobivanje toËk za napredovanje v plaËilnih
razredih, ki pa skoraj niso vredne omembe. V sistemu seveda obstaja zelo
veliko motivacijskih dejavnikov in nagrad, ob katerih bi projektno delo postalo
bolj privlaËno, ne pa, milo reËeno, nepriljubljeno. Projektni vodje in Ëlani
poznajo sistem nagrajevanja v trænih organizacijah, tako da mora glavni sistem
resno razmisliti tudi o tej problematiki; za njeno reπitev obstaja seveda kar
nekaj naËinov.
1 0 1
VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV
TEORETI»NE OSNOVE IN IZHODI©»A ZA PRENOVO
Oblike projektne organiziranosti
V sedanjem hitrem razvoju in s tem nemirnem okolju se doloËeni trgi
segmentirajo, procesi v organizacijah postajajo vse bolj in bolj zapleteni,
organizacijske strukture pa ostajajo. To je verjetno glavni vzrok za teæave,
s katerimi se sreËujejo podjetja ali druge ustanove. Reπitev teæave pa ni samo
v spremembi in prilagajanju organizacijskih struktur novonastalim razmeram,
temveË je treba poslovne vidike opazovati predvsem s procesnega vidika.
Opredelitev in spremembe procesov ob doloËeni spremembi organizacijskih
struktur in razmerij so kljuË do uspeha in s tem doseganja boljπih poslovnih
rezultatov. Tudi za takπno dejavnost je treba uporabljati projektni pristop, ki
daje najboljπe rezultate, saj je takπna naloga izredno kompleksna in vsebuje
organizacijske, tehniËne, ekonomske, kadrovske, socioloπke in druge,
soodvisne in prepletene probleme [4].
Po mnenju strokovnjakov v praksi ni idealne oblike organiziranosti poslovnih
sistemov in s tem tudi projektnih organizacijskih struktur, temveË se pojavljajo
odvisno od okolja in situacije kot kombinacija in modifikacija znanih oblik.
Projektno-matriËna organizacija
Temeljna znaËilnost takπne organiziranosti je, da projektna organizacija
funkcijski organizacijski strukturi odvzame doloËene vloge. ZnaËilnost
projektno-matriËne organizacije je, da so vsi viri znanja, sposobnosti in oprema
praviloma razporejeni v funkcijskih organizacijskih enotah, projektna
organizacija pa ima natanËno opredeljeno nalogo z vsemi omejitvami in roki.
Glavne naloge projektne organizacije so: programiranje ciljev projekta,
naËrtovanje projekta v sodelovanju s funkcijskimi enotami (podatki
o zmogljivostih, obremenitvah, razpoloæljivosti ...), zaËetek izvajanja,
sodelovanje pri kontroli izvajanja, formiranje in upravljanje informacijskega
sistema. Funkcijska organizacijska enota sodeluje pri planiranju projekta in
kontroli, funkcijske izvajalne enote pa organizirajo izvajanje ter sodelujejo
s podatki, pomembnimi za kontrolo in analizo.
S tako razdeljenimi nalogami med projektno in funkcijsko organizacijo se
pojavi medsebojna odvisnost med funkcijsko in projektno organizacijsko
strukturo. Funkcijske enote so kot izvajalci dejavnosti projekta in so za svoje
delo odgovorne tako svojim vodstvom kot projektni organizaciji. Za uspeπno
1 0 2
Milan Æurman
Vodstvo podjetja
Razvoj
in raziskave
Prodaja
Proizvodnja
Finance
Projekt
Projektna organizacija
Slika 1: MatriËno
organizirano podjetje
Nabava
1
Projekt
2
Projekt
3
Projekt
X
delovanje in rezultate takπne organizacije so nedvomno izredno pomembni
timsko delovanje celotne organizacije in stremljenje k skupnim ciljem ter
visoko angaæiranje vseh sodelavcev z uveljavljanjem naËela enakopravnosti.
Organiziranje dela v projektu
Pogoj za uspeh projekta je ustrezna organizacija, ki toËno opredeljuje
pristojnosti, odgovornosti in naloge posameznih subjektov. Subjekti
v projektnem naËinu dela se delijo na glavni, skrbniπki in izvajalni sistem.
ORGANIZACIJA
Glavni sistem
PROJEKT
upravlja
Skrbniπki sistem
Slika 2: Sistemi v organiziranju projektnega dela
izvaja
Izvajalni sistem
vodi
1 0 3
VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV
Glavni sistem
Glavni sistem razumemo kot naroËnika projekta, ki opredeli cilje in omejitve,
postavlja prednosti in upravlja celoten projekt. Je lastnik ali upravljalec
kapitala v sistemu, ki naroËi doloËen projekt. Glavni sistem predstavljajo
lastnik podjetja, skupπËina podjetja, upravni odbor ali zbor delniËarjev ter ‡
v nepridobitnih organizacijah dræavne ali javne uprave ‡ æupan v obËini ali
minister v dræavi. Glavni sistem za svoje delo ni nagrajevan iz konta sredstev za
projekt. Glavni sistem je lahko individualen ali pri veËjih projektih skupinski.
Subjekti znotraj glavnega sistema so prikazani v tabeli 1, glavne naloge pa
v tabeli 2.
Tabela 1: Subjekti in naloge subjektov glavnega sistema
Subjekt
Naloga
Lastnik in upravljalec
Sprejme odloËitev.
Kolegij ali
posvetovalna skupπËina
Se posvetuje o odloËitvah na ravni vseh projektov v poslovnem sistemu.
OdloËitvena skupina
Pripravi predloge za odloËanje.
Strokovne sluæbe
Pripravljajo potrebne podatke za podporo odloËanju.
Svetovalci
Pripravljajo ekspertize za podroËje upravljanja.
Strokovni posvetovalni organ
(Steering Committee)
Se posvetuje o odloËitvah z vidika πirπega okolja (npr. s predstavniki drugih podjetij,
z lokalnimi skupnostmi …).
Skrbniπki sistem
Glavni sistem za vodenje projekta pooblasti Ëlane skrbniπkega sistema!
Naloga skrbniπkega sistema je, da si æe med izdelavo projektne naloge preko
glavnega sistema zagotovi doloËena pooblastila, ki v nadaljevanju olajπajo
delo skrbniπkega sistema. Navadno je ta del eden izmed teæjih, saj glavni
sistem praviloma teæko prenaπa ali delegira svoje pristojnosti. »lani
skrbniπkega sistema so navadno organizirani v projektno skupino ali πe bolje
v projektni tim ter praviloma odloËajo o vsem, razen o spremembah cilja,
omejitvah in prioritetah. Skrbniπki sistem je lahko individualen ali timski.
Glavne naloge skrbniπkega sistema so prikazane v tabeli 3.
1 0 4
Milan Æurman
Tabela 2: Temeljne naloge celotnega glavnega sistema
Temeljne naloge celotnega glavnega sistema
• Opredelitev namenskega cilja oziroma projektne naloge
• Opredelitev omejitev in prioritet
• Zagotavljanje sredstev in virov
• Imenovanje Ëlanov skrbniπkega sistema
• Potrditev konceptov in naËrta projekta
• NaroËanje izvajanja projekta
• Upravljanje projekta
• Sprejemanje poroËil o izvedbi in napredovanju projekta
• Sprejem zakljuËnega poroËila projekta
• Sprejem objekta projekta
• Z eksploatacijo doseËi prvotni namen konËnega objekta
Tabela 3: Glavne naloge skrbniπkega sistema in njihov pomen
Glavne naloge skrbniπkega sistema
Pomen
Organiziranje projekta
Izbor notranjih in zunanjih izvajalcev, oblikovanje izvajalnih timov in
doloËitev njihovih vodij, oblikovanje organizacijske strukture projekta.
NaËrtovanje projekta
Ugotavljanje vseh zahtev, omejitev in predpostavk, opredelitev in
kvantifikacija projektnega cilja (objective), definicija strukture projekta
(dejavnosti, roki, mreæni plan), izdelava podrobnih naËrtov izvedbe projekta
po dejavnostih, z upoπtevanjem virov in izdelave predraËunov stroπkov.
Nadzor in spremljanje projekta
PeriodiËna kontrola in primerjava fiziËnih rezultatov in stroπkov z
naËrtovanimi (dnevna, tedenska, ob zakljuËku dejavnosti, obËasno, na
zahtevo), analiza vzrokov neskladij, ocenjevanje moænih posledic neskladij.
Operativno vodenje projekta
PouËevanje, svetovanje in motiviranje udeleæencev projekta, razdeljevanje
in odrejanje nalog izvajalcem, sprejemanje poroËil izvajalcev, spremljanje in
koordinacija vsakdanjega dela, ukrepanje v mejah pristojnosti, zastopanje
interesov projekta navzven. Informiranje in komuniciranje v projektu
Informiranje in komuniciranje v projektu
Informiranje vseh udeleæencev v projektu in zainteresiranih zunanjih
organizacij, institucij ali javnosti, mehËanje ‡ seznanjanje javnosti s projekti;
periodiËno, po potrebah, na zahtevo.
1 0 5
VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV
Izvajalni sistem
Organiziran je v obliki izvajalnih skupin ali timov. Posamezna skupina je
navadno odgovorna za izvedbo doloËene dejavnosti ali skupine dejavnosti ali
izjemoma za izvajanje celotnega projekta. »lani izvajalnega sistema so
odgovorni skrbniπkemu sistemu in mu tudi redno poroËajo o stanju dejavnosti,
ki jo opravljajo. Izvajalne skupine ali timi so lahko notranji, zunanji ali meπani.
Vsaka skupina ali tim ima svojega vodjo, ki predstavlja skupino navzven;
nagrajeni so za delo, ki ga opravijo v projektu, to pa je vËasih teæko merljivo,
zato mora imeti vodja izvajalnega tima na voljo moænost za nagrajevanje.
Glavne naloge izvajalnega sistema so prikazane v tabeli 4.
Tabela 4: Glavne naloge izvajalnega sistema in njihov pomen
Glavne naloge izvajalnega sistema
Pomen
Operativno izvajanje temeljnega
transformacijskega procesa v projektu
Po usmeritvah skrbniπkega sistema z razpoloæljivimi viri izvajati temeljne naloge,
ki bodo privedle do konËnega cilja projekta.
Redno poroËanje o stanju dejavnosti
Zagotavljanje informacij, ki jih skrbniπki sistem potrebuje za sistem vodenja
in kontrole ter uvajanja morebitnih korektivnih ukrepov; navadno je izvajalce
teæko pripraviti do rednega poroËanja, ki lahko poteka razliËno in po razliËnih
medijih (neformalno, telefonsko, e-poπta, aktivna spletna stran …).
Organizacija in naËin dela v projektni skupini
Delo v projektu je praviloma skupinsko, le redko individualno. To velja za vse
ravni, tako upravljanja, vodenja kot izvajanja. V projektu se sodelavci lahko
organizirajo v skupine ali time. V sodobnih organizacijah z nizko organizacijsko
strukturo in dinamiËnim razvojem je ustanavljanje timov prednostna naloga,
saj so statistike pokazale, da timi dosegajo kar za 30 odstotkov boljπe rezultate
kot skupine [3]. Projektne skupine so navadno bolj toge, Ëlani se v bistvu
zdruæujejo po nekem administrativnem navodilu in ne sodelujejo pri
opredeljevanju ciljev projekta, prav tako sta njihova odgovornost in
nagrajevanje povsem individualna. Pri projektnih timih, ki so resnici na ljubo
v realnosti precej redki, se Ëlani zdruæujejo zaradi skupnih interesov, dejavno
in ustvarjalno sodelujejo pri opredelitvi ciljev ter so tudi timsko odgovorni
in nagrajeni. Skrivnost dobrega timskega dela je v tem, da povpreËni
posamezniki v timu postanejo odliËni delavci in timi povpreËnih sodelavcev
dajejo boljπe rezultate, kakor timi zelo dobrih strokovnjakov, a vendarle
1 0 6
Milan Æurman
individualistov. Projektno skupino navadno sestavljejo vodja projekta,
namestnik vodje projekta, strokovni tajnik, Ëlani, ki vodijo projektne
dejavnosti, in svetovalci.
Vodja projekta
Vodja vodstvene skupine, tima ali projekta naj bi bila oseba s πirokim
interdisciplinarnim znanjem: 30 odstotkov naj bi bilo strokovnega znanja
s podroËja projekta, okoli 70 odstotkov znanja pa iz organiziranja, vodenja,
komuniciranja, ekonomike in prava. Za uspeπno vodenje projekta je seveda
treba obvladati projektni menedæment, ki je praviloma zahtevnejπi od
obiËajnega. Projektni menedæer mora imeti prirojene nekatere lastnosti, ki so
pomembne za delo v projektnem menedæmentu in se jih ni mogoËe nauËiti.
To so predvsem intuicija, prilagodljivost, iznajdljivost in lastnosti pravega
vodje. Za uspeπno vodenje sta potrebni tudi osebna in strokovna avtoriteta.
Projektni vodje morajo biti strokovnjaki predvsem s podroËij obvladovanja
tveganj, stroπkovnega vidika in virov ter komuniciranja [1]. Ti predlagajo
glavnemu sistemu sestavo svoje projektne skupine. Za izbor vodje projekta je
najbolj primerna oseba z opisanim znanjem in pogojem, da prihaja z niæje
operativne ravni, saj prav tukaj dejansko najbolj pozna razmere. Seveda mora
vodja projekta dobiti doloËena pooblastila in pristojnosti in Ëe zna glavnemu
sistemu æe na zaËetku dobro predstaviti svoj pogled na projekt, lahko æe v
zaËetku iztræi veË sredstev in virov, kot jih je bil naroËnik pripravljen nameniti
za dosego cilja. Prav tako je najbolj racionalno, da je vodja projekta postavljen
za poln delovni Ëas (full time) [3], saj je to po izkuπnjah iz prakse bolj
racionalno in ekonomiËno, ker je laæe odπteti 5‡8 odstotkov vrednosti projekta
za nagrado projektnemu vodji, ki dela poln delovni Ëas, kakor plaËati
40‡50 odstotkov izgube; to je pridelal vodja projekta, ki je to nalogo poleg
svojih rednih nalog opravljal le poloviËno.
Strokovni tajnik projekta
Strokovni, projektni tajnik ali projektni administrator opravlja predvsem vsa
administrativna dela v projektu. Pripravlja in usklajuje sestanke, poπilja vabila,
izdeluje zapisnike sestankov, zbira in ureja gradivo za pripravo poroËil
in poroËila posameznikov, zagotavlja standardizirano obliko projektnega
dokumentacijskega sistema, vodi arhiv projekta in dejavnosti. Njegova
najpomembnejπa naloga pa je obvladovanje metod in tehnik mreænega
1 0 7
VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV
planiranja, s katerimi vzpostavlja ter korigira mreæni plan projekta, vodi seznam
nalog in ugotavlja izpolnjevanje zastavljenih rokov dejavnosti ter o tem obveπËa
vodjo in druge Ëlane projektne skupine. Za uspeπno vodenje in izvedbo
projekta je vloga projektnega tajnika izjemno pomembna. To nalogo naj bi
opravljali posebej izbrani, izobraæeni ter usposobljeni sodelavci (najustreznejπi
bi bil profil organizatorja visoke strokovne smeri) [3], ki bi morali biti za
uspeπno opravljanje svojega dela dobro stimulirani. Morda je vloga projektnega
tajnika v sistemu kadrovskega razvoja s podroËja vodenja projektov tudi ena
izmed prvih stopnic na poti oblikovanja in napredovanja dobrega projektnega
vodje.
Vodenje projektov
Vodenje projektov se veËinoma kar precej razlikuje od obiËajnega. Pri prvem
mora vodja vedeti, kaj vodi in kaj je temeljni transformacijski proces, poznati
mora vloæke, motnje iz okolja in æeleni rezultat. Z vodenjem vodja, skupina ali
tim vpliva na vloæke in na temeljni transformacijski proces ter prek sistema
izvajanja kontrole analizira Ëase, vire, stroπke in rezultate, ki jih po analizi in
ugotovitvi vzrokov z izvedbo korekcijskih ukrepov vraËa v naËrtovano in æeleno
smer. Vodenje je usmerjano preko sistema upravljanja, ki ga izvaja glavni
sistem.
V oæjem smislu besede je vodenje spretnost vplivanja na druge ljudi, skupine
ali time, da bi delovali v smeri zastavljenega cilja (ki je pogosto proti njihovim
lastnim interesom) z ustreznim komuniciranjem, motiviranjem in nadzorom.
V slovenskem pomenu besede se prepletata angleπka izraza za vodenje, kot ju
zlasti pojmujejo v ZDA, in sicer: management, ki pomeni vodenje, ki se ga da
nauËiti in ga izvajajo v normalnih razmerah, in leadership, ki pomeni tudi
skupek lastnosti, kot so obËutki ali intuicija, sposobnost navduπevanja ljudi,
spoznavanje samega sebe in svojih lastnosti ter njihovo izkoriπËanje.
Leadership je ena izmed najpogostejπih besed v poveljniπkih πolah in teËajih
v Oboroæenih silah ZDA.
1 0 8
Milan Æurman
Opredelitev faz projektnega dela
Tabela 5: Faze projektnega dela, vsebina in izvajalci
Faza
Vsebina
Izvajalec
1. Inicializacija
Zbiranje idej, pobud, predlogov, ocenjevanje predlogov, izbor projektov,
izbor potencialnih vodij in Ëlanov skupin (timov).OdloËitev o
nadaljevanju dela.
Glavni sistem
2. Koncipiranje
Posnetek stanja, specifikacija zahtev, πtudija izvedljivosti, identifikacija
in opredelitev objektnih ciljev, okvirna opredelitev strukture projekta,
Ëasa, stroπkov, resursov, projektne organizacije.OdloËitev o nadaljevanju
dela (glavni sistem).
Skrbniπki sistem ‡
s sodelovanjem svetovalcev
in strokovnih sluæb
3. Planiranje /
Izbor ustreznih metod dela, opredelitev vseh dejavnosti in izdelava
programiranje mreænega plana, izdelava druge izvedbene dokumentacije, zagon
informacijskega in dokumentacijskega sistema projekta, natanËna
opredelitev projektne organiziranosti in izbor sodelavcev. OdloËitev o
nadaljevanju dela (glavni sistem).
Skrbniπki sistem ‡
s sodelovanjem svetovalcev
in strokovnih sluæb
4. Odrejanje
izvajanja
Oblikovanje izvajalskih skupin in podrobne dokumentacije ‡ navodil za
delo, razdeljevanje dela ‡ delovni nalogi, kontrolni listki in odrejanje
izvajanja.
Skrbniπki sistem ‡
s sodelovanjem svetovalcev
in strokovnih sluæb
5. Izvajanje
dejavnosti
Operativno izvajanje dejavnosti, kontrola rezultatov in periodiËno
poroËanje o Ëasih, rokih, stroπkih, problemih, poroËanje o koncu
dejavnosti.
Izvajalni sistem
6. Zbiranje
podatkov
Zbiranje, obdelava in hranjenje podatkov, priprava informacij za
vodenje, distribucija informacij.
Skrbniπki sistem
(projektni tajnik)
7. Analiza
rezultatov
Primerjava kontrolnih podatkov z naËrtovanimi, identifikacija moænih
odmikov, ugotavljanje vzrokov in posledic odklonov, priprava
alternativnih reπitev in izbira ustrezne reπitve.
Skrbniπki sistem ‡
s sodelovanjem svetovalcev
in strokovnih sluæb
8. Planiranje
sprememb
Priprava predloga spremembe plana, obveπËanje glavnega sistema o
predlogih spremembe in operativnega vodenja, priprava spremenjenega
plana (mreænega), nova - spremenjena dokumentacija, izbor in
razporeditev dodatnih resursov.
Skrbniπki sistem
9. ZakljuËek ali
prekinitev
Priprava predloga zakljuËka ali predËasne prekinitve projekta za glavni
sistem, odloËitev o zakljuËku ali prekinitvi - glavni sistem, konec
in razpustitev projektne organizacije.
Skrbniπki sistem
10. Inicializacija
poslediËnih
projektov
Oblikovanje novih predlogov za poslediËne projekte, ki so nastali med
delom ali so odvisni od izvedbe predhodnega, ocenjevanje in izbor
predlogov.
Glavni sistems sodelovanjem skrbniπkega
sistema
11. Priprava baze
informacij
za prihodnje
projekte
Zbiranje in vrednotenje izkuπenj, predlogi za spremembe, racionalizacijo
in inovacije v projektnem delu in organiziranosti, priprava in aæuriranje
baze ter distribucija podatkov.
Skrbniπki sistem
1 0 9
VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV
Projektni informacijski sistem
Informacijski sistem med projektom zagotavlja in vzdræuje informacije, ki so
potrebne za upravljanje, vodenje in izvajanje projekta. Za kakovosten
informacijski sistem ni reËeno, da mora biti tudi raËunalniπko podprt, vendar je
v danaπnjem razvoju informatike in informacijske druæbe to postalo
samoumevno. Pa vendar pri projektih, ki so enkratni in neponovljivi, ni vedno
smotrno graditi dragega, raËunalniπko podprtega informacijskega sistema, saj je
raËunalniπko smiselno podpreti le tiste podatke, ki se veËkrat ponavljajo [3].
Informacijski sistem mora biti predvsem preprost, prilagodljiv, pregleden in
poceni. Zagotavljati mora zanesljiv in toËen prenos podatkov, ki zagotavljajo
njihovo pravilno preobrazbo v informacijo v trenutku, ko jih uporabnik
sprejeme in razume, izogibati se mora redundanci. Informacijski sistem mora
imeti moænost za nadgradnjo in biti preprost za vzdræevanje.
Projektni dokumentacijski sistem
V projektni definiciji je pripravljen predpis, ki ureja oznaËevanje in vodenje
projektne dokumentacije ter naËin upravljanja izdelkov. Na sploπno je
projektna dokumentacija obravnavana kot skupek podatkov in oblik (obrazcev,
formularjev, raËunalniπkih zaslonov), ki se nanaπajo na projekt in projektni
proces [4, str. 393]. Z njo se moramo prilagajati okolju; svoje dokumente si
lahko izmislimo le znotraj projekta. Ker je projekt enkraten proces, sta tudi
informacijski in dokumentacijski sistem lahko enkratna in unikatna, vendar
morajo veljati doloËena pravila. Ob veËkratnem ponavljanju podobnih
projektov je dokumentacijski sistem lahko standardiziran, to vsem trem
sistemom v projektu olajπuje delo in poveËuje preglednost. Seveda to ne
pomeni, da mora sistem ostati enak v daljπem Ëasovnem obdobju. Tako kot pri
vsaki stvari v æivljenju je tudi tu mogoËe najti nove, boljπe reπitve in uveljaviti
spremembe, ki racionalizirajo ali ekonomizirajo delo.
Ob vstopanju v informacijsko druæbo in teænji, da se dokumentacijski sistemi
vse bolj in bolj spreminjajo v elektronsko obliko (to tudi v Republiki Sloveniji
omogoËa novi Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, ki
pravno izenaËuje elektronski podpis s klasiËnim), mora biti teænja projektnih
in vseh drugih organizacij zmanjπevanje papirnatega dokumentacijskega
sistema in prehod na nove, elektronske medije. Uporaba elektronskih medijev
namreË dolgoroËno skrajπa reakcijski Ëas, poveËa preglednost, omogoËi boljπo
izkoriπËenost delovnega Ëasa in v vseh pogledih poceni ter racionalizira
poslovanje [2].
1 1 0
Milan Æurman
PREDLOG SPREMEMB PRI VODENJU PROJEKTOV V MO RS IN SV
Organizacijski predpisi za uspeπnejπe vodenje projektov
Za vodenje projektov v MO RS in SV je treba doloËiti nekaj organizacijskih
predpisov, ki bi zlasti vodstvenemu, to je skrbniπkemu sistemu, olajπali delo;
prav tako bi bili zelo koristni za druge organizacijske enote v sestavi MO RS
in SV za pravilno razumevanje in podporo projektom.
Prvi in najpomembnejπi predpis bi moral toËno opredeliti, kaj so glavni,
skrbniπki in izvajalni sistem, relacije med njimi, vgrajenost projektne organizacije
v matiËno, vse njene komunikacijske povezave, predvsem z glavnim sistemom,
ter vlogo funkcijskih organizacijskih enot MO RS in poveljstev SV.
Opredeljeval bi sestavo, strukturo in delo projektne skupine oziroma njenih
Ëlanov (teænja k oblikovanju timov), potrebno znanje za opravljanje doloËenih
funkcij ter sistem nagrajevanja in motiviranja.
Drugi predpis bi moral toËno opredeljevati naloge, pristojnosti in odgovornosti
vseh treh sistemov. Pogoj za uspeπno delo skrbniπkega sistema oziroma
projektne skupine je sorazmernost nalog, pristojnosti in odgovornosti ter
obËutek realne moËi za doseganje zastavljenih ciljev; to je vsekakor v interesu
glavnega sistema.
Slika 4: Razmerje med
PRISTOJNOSTI
PRISTOJNOSTI
ODGOVORNOSTI
ODGOVORNOSTI
NALOGE
NALOGE
nalogami,
odgovornostmi
in pristojnostmi
Tretji dokument mora toËno opredeljevati finanËno poslovanje, dostop do
podatkov in samostojno razpolaganje s sredstvi. V sedanjem Ëasu je pri
projektih MO RS in SV zlasti kritiËno dvojno financiranje: eno iz rednega
proraËuna, drugo iz virov temeljnih razvojnih programov. Prav prvo je bilo do
sedaj zaradi proraËunske politike Vlade RS zelo negotovo, z dveletnim
naËrtovanjem proraËunskih sredstev pa se bo stanje za obrambni sistem
verjetno izboljπalo.
1 1 1
VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV
V Ëetrtem predpisu bi morali biti opredeljeni kontrola, redna in izredna
poroËila postopki ob odmikih od planov in izvajanje korekturnih ukrepov. Prav
tako bi moral opredeliti postopke ob najrazliËnejπih situacijah, ki bi jih
skrbniπki sistem opredelil za tvegane.
Peti predpis bi opredeljeval sestajanje projektne skupine, informacijski
in dokumentacijski sistem, vlogo projektne skupine pri komuniciranju navzven,
z javnostjo. Iz prakse vemo, kako pomembna sta odnos in vpliv javnosti na
obravnavane projekte.
Seveda so vsi predpisi lahko zdruæeni v enem samem; bistvo in namen pa nista
formalizacija organizacije in s tem njena manjπa prilagodljivost, temveË
predvsem sodelujoËim pomoË pri delu v projektih in s tem doseganje boljπih,
kakovostnejπih rezultatov.
Organizacijska struktura projektne organiziranosti
Sedanja organiziranost projektnih organizacij v MO RS je nekako projektnomatriËna, vendar niso jasno razmejene relacije. Tako je na primer vodja
projekta, ki prihaja z operativnega nivoja, tudi za svoje projektno delo πe vedno
nekako odgovoren nadrejenemu poveljniku. To je popolnoma neprimerno, prav
tako pa njegov dostop ‡ kot vodje projekta ‡ do glavnega sistema ni definiran.
Prav tako na ravni MO RS in SV ni nekega formalnega telesa ali organizacije, ki
bi zdruæevala projekte ne glede na vire financiranja. Zato v svoji zamisli
predlagam ustanovitev prave projektno-matriËne organizacije, v kateri bi bili
redni funkcijski organi MO RS in potrebni del SV v veËini tudi izvajalni sistem.
Ob sedanji organiziranosti in razmejenosti funkcij med MO RS in SV ter zaradi
razmeroma majhnega sistema ne pride v poπtev delovanje projektne skupine
samo znotraj SV, ampak mora biti nujno samostojen del, eden izmed organov,
nevezanih na SV. Vpliv SV se lahko kaæe prek vodje in Ëlanov projektne
skupine ter s sodelovanjem zastopnika naËelnika G©SV in poveljnika
poveljstva SV v projektnem kolegiju. Takπna organiziranost se mi zdi zelo
smiselna, saj projektna organizacija opravlja svoje delo za SV, MO RS, vlado,
celotno RS in njen nacionalni interes; tako se lahko izgubijo tudi negativni
vpliv in interesi posameznih struktur, ki pridejo do izraza pri sedanji
organiziranosti. Poudarjam, da bi morale funkcije imeti odloËilno vlogo pri
izdelavi naËrtov projektov, ki jih izdeluje projektna skupina, saj sami najbolje
poznajo svoje zmogljivosti in vire. Seveda sta za takπno delo pomembna izredna
kooperativnost in timsko delo.
1 1 2
Milan Æurman
Telo, ki bi to kooperativnost spodbujalo in bi bilo v imenu ministra glavni
sistem projektni skupini oziroma skrbniπkemu sistemu, je projektni kolegij
(slika 6). Zaradi politiËne funkcije ministra in njegovih mogoËih zamenjav bi to
telo vodil dræavni sekretar, odgovoren za opremljanje. Minister bi seveda
skladno z usmeritvami vlade odloËal, vendar predvsem na podlagi strokovnih
predlogov projektnega kolegija. »lani tega bi se morali sestajati enkrat
tedensko ali po potrebi. Sestavljali bi ga: najviπji zastopnik naËelnika G©SV, to
je namestnik ali pomoËnik naËelnika G©SV, odgovoren za opremo in razvoj,
namestnik ali pomoËnik poveljnika, odgovoren za opremo in razvoj tistega
operativnega poveljstva, v katero oprema in oboroæitev prihajata, glavni vodje
vseh uradov ministrstva (od Sekretariata generalnega sekretarja, Urada za
vojaπke zadeve, Urada za obrambne zadeve, Urada logistike do ObveπËevalnovarnostne sluæbe). Zakaj tako visoka raven predstavnikov uradov MO RS? Zato,
ker je glavna naloga vseh teh uradov podpora in pomoË SV ‡ kot najveËjemu in
najpomembnejπemu organu MO RS ‡ tako z vidika kadrovske, organizacijske,
pravne, finanËne kot drugih funkcij.
Kot stalna sluæba za pomoË kolegiju in predvsem skrbniπkemu sistemu bi
delovala tako imenovana koordinacijska projektno-svetovalna pisarna;
Minister
Dræavni sekretar,
odgovoren za opremljanje
Projektni kolegij
Slika 5: Predlog
projektno-matriËne
organiziranosti
v MO RS
Sekretar
generalnega
sekretarja
Urad
za vojaπke
zadeve
Projektna organizacija
Projekt
1
Projekt
2
Projekt
3
Projekt
X
1 1 3
Urad
za obrambne
zadeve
Urad
logistike
Slovenska
vojska
VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV
Projektni kolegij
Dræavni sekretar odgovoren za opremljanje
Zastopnik
naËelnika G©SV
Zastopnik poveljnika operativnega poveljstva
SV, v katerega prihaja oboroæitev
Vodje uradov
MO RS
Vodja sektorja
za opremljanje
Stalna koordinacijska projektno-svetovalna pisarna
Slika 6: Predlog sestave projektnega kolegija
pripravljala bi gradivo, zbirala poroËila, organizirala sestanke in skrbela za
neprekinjen stik z glavnim sistemom, to je z dræavnim sekretarjem oziroma
ministrom. Poleg te operativne funkcije bi organizirala usposabljanje za
sodelovanje v projektih; glede informiranja bi sodelovala s Sluæbo za odnose z
javnostmi ter v sodelovanju s kadrovsko sluæbo skrbela za razvoj kadrov ‡
projektnega menedæmenta v MO RS in SV. Na sliki 5 je prikazan predlog
projektne organiziranosti v MO RS, na sliki 6 pa πe predlog sestave projektnega
kolegija.
Sestava, organizacija, usposobljenost in delo projektnih skupin
Za uspeπno opravljanje del in nalog projektne skupine je prvi pogoj izdelava
meril za izbor vodij in Ëlanov. Vsak izmed delavcev, ki je razporejen na delo v
projektno skupino, bi moral biti seznanjen s teorijo projektnega dela. Vodje,
namestniki in strokovni tajniki bi za svoje delo potrebovali doloËen certifikat:
ali so se udeleæili ustreznega izobraæevanja ali pa so to podroËje æe osvojili s
svojo formalno izobrazbo. Za nove Ëlane projektnih skupin, ki se veËinoma
menjavajo, bi stalna koordinacijska projektno-svetovalna pisarna pred zaËetkom
oblikovanja projektne skupine organizirala krajπe izobraæevanje, cilj bi bil
spoznavanje naËinov in metod projektnega dela. Predpogoj za uspeπno delo
projektnih skupin, ki bi morale imeti za enega svojih ciljev tudi oblikovanje
zmagovitega projektnega tima, je torej osvojitev znanja iz projektnega dela.
Sestava projektne skupine bi bila odvisna od vrste projekta. Ob uspeπni
natovski organiziranosti πtabov, na katere je preπla tudi SV, predlagam, da bi se
1 1 4
Milan Æurman
tudi projektne skupine organizirale po podobnem vzorcu, seveda z moænostmi
za prilagajanje trenutnim razmeram. Pa vendar bi bila sestava skupine pribliæno
taka:
Projektna skupina
S-1
Vodja
projekta
Strokovni
tajnik
Organizacijskokadrovsko-pravni
element
zamagovit projektni tim
S-2
VarnostnoprotiobveπËevalni
element
S-3
OperativnofinanËni
element
S-4
LogistiËnovzdræevalni
element
S-6
Informacijskokomunikacijski
element
Namestnik
vodje
projekta
Slika 7: Sestava projektne skupine
Vodja projekta naj bo skladno s teoretiËnimi izhodiπËi izbran iz operativnega
menedæmenta, s formalnimi in neformalnimi sposobnostmi za obvladovanje
projektnega menedæmenta. V projektu mora biti zaposlen s polnim delovnim
Ëasom. Potem se vrne na staro ali viπje delovno mesto; ob izredno dobrih
rezultatih se projektni vodja lahko profesionalizira in postane Ëlan stalne
koordinacijske projektno-svetovalne pisarne, v kateri kot projektni vodja vodi
najzahtevnejπe projekte MO RS in SV. Da lahko kandidat postane vodja
projekta nabave opreme in oboroæitve za SV, mora imeti za seboj vojaπke
izkuπnje na odgovornih, vodstvenih poloæajih v SV. Za svoje delo je
odgovoren dræavnemu sekretarju, odgovornemu za opremljanje, ki vodi
projektni kolegij.
Strokovni tajnik projekta obvladuje metode mreænega planiranja in druge
administrativno-organizacijske posle, potrebne za podporo vodenja projekta.
V projektu (lahko jih je veË) je zaposlen s polnim delovnim Ëasom. Lahko je
redni usluæbenec stalne koordinacijske projektno-svetovalne pisarne ali
mlajπi, perspektiven projektni namestnik oziroma vodja z operativnega
nivoja. Nabor takπnih kadrov iz operativnih enot in njihovo dodatno
usposabljanje bi opravljala stalna koordinacijska projektno-svetovalna
pisarna. Pogoj je ustrezna civilna izobrazba, ki ima v svojih programih tudi
podroËje projektnega menedæmenta.
1 1 5
VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV
Projektna skupina je torej sestavljena iz sodelavcev, ki so v projekt razporejeni
za polni ali le delni delovni Ëas. Vodja projekta ter vodja glavne operativnofinanËne dejavnosti, ki je hkrati namestnik vodje projekta in strokovni tajnik,
so v projekt razporejeni s polnim delovnim Ëasom. Drugi Ëlani naËeloma
izvajajo projektne naloge po potrebi, vendar bi vsak od njih in njihov funkcijski
vodja moral dobiti dokument oziroma odloËbo, v kateri je doloËeno, da se jim
za projektno delo namenja doloËen del delovnega Ëasa. Seveda bi bilo idealno
imeti celotno projektno skupino na voljo ves delovni Ëas, vendar je to povezano
z razpoloæljivostjo kadrovskih virov. Za nekatere (zelo zahtevne) projekte bi
seveda morala obstajati moænost profesionalizacije vseh ali le doloËenih Ëlanov
skupine, torej upoπtevanje naËela prilagodljivosti organizacije razmeram.
Faznost projektnih dejavnosti in kontrolne toËke
Za uËinkovito kontrolo nad vodenjem in izvajanjem projektov bi moral glavni
sistem od skrbniπkega zahtevati natanËno izdelane naËrte z opisanimi
dejavnostmi, terminskimi roki in stroπki ter angaæiranjem razpoloæljivih virov.
Vse to mora biti podrobno zajeto v fazah koncipiranja in definiranja projektov.
NatanËni in realni naËrti, za katere potrebujemo strokovnjake, Ëas in tudi
doloËena finanËna sredstva, so pogoj za Ëim manjπe razlike pri doseæenih
rezultatih od naËrtovanih. Ob veljavnih predpisih s podroËja projektnega dela
v MO RS in SV so faze opredeljene in opisane do vkljuËno definiranja projekta,
vendar bi bilo treba bolj natanËno opredeliti poroËanje in prehode v naslednjo
fazo, saj je uspeπno izvedena predhodna faza pogoj za prehod v naslednjo.
Najslabπe je ‡ ali sploh ni ‡ opredeljena faza izvajanja projektov z njihovimi
dejavnostmi, roki, resursi in stroπki. ©ele na podlagi najverjetnejπih ocen
in predvidevanj (predvsem stroπkov) se odloËijo o izvajanju projekta. Æe
vnaprej morajo biti doloËene odloËilne (kritiËne) dejavnosti in mejniki
(milestones), ko celoten projekt lahko kakovostno in koliËinsko ovrednotimo
ter sprejmemo odloËitve o nadaljevanju ali spremembah. Pri naËrtovanih
projektnih dejavnostih bi morali bolj spoπtovati opredeljene roke in stroπke;
dogaja se namreË, da kljub izdelanemu in potrjenemu investicijskemu
programu nekatere sluæbe, ki so doloËene za izvajalni sistem, ne opravijo svojih
nalog, in sicer zaradi pomanjkanja finanËnih sredstev, kadrovskih virov ali
morda slabe kontrole. Ob dobri opredelitvi faz in mejnikov bi skrbniπki sistem
glavnemu laæe pojasnil nastale teæave ter dobil potrebne informacije in
odloËitve za nadaljnje dejavnosti.
1 1 6
Milan Æurman
Podpora informacijske tehnologije
ObstojeËa strojna in programska oprema, ki jo imata na razpolago MO RS
in SV, omogoËata uporabo razliËnih raËunalniπkih aplikacij za izdelavo
kakovostnih mreænih planov, ki omogoËajo odliËno preglednost dejavnosti,
roke za njihovo izvedbo, povezanost z drugimi dejavnostmi ter tudi
stroπkovni in resursni vidik. Tako bi vsaka projektna skupina in njen
strokovni tajnik morala imeti na razpolago informacijsko opremo za izdelavo
takπnih planov. Od moænih programskih paketov bi lahko uporabljali
Microsoftov Excel, CA Super Project ali Microsoft Project.
Za vodenje projekta, njegovo spremljanje in skupinsko delo bi vsak Ëlan
projektne skupine na svoji lokaciji moral imeti raËunalnik, povezan prek
intraneta v projektno mreæo (ki v MO RS in SV æe obstaja), da bi lahko
uporabljal programske pakete, kot so Windows ’98 ‡ Program Net Meeting,
Lotus K-Station in Quick Place. Tako bi lahko vsa poroËila o dejavnostih
prek raËunalniπkih mreæ zbirali pri strokovnem tajniku, dostop do njih pa bi,
odvisno od projekta, imeli samo doloËeni Ëlani. Prav tako bi vzpostavili
povezavo med skrbniπkim in glavnim sistemom pa tudi notranji izvajalni
sistem bi lahko skrbniπkemu dostavljal informacije prek raËunalniπkih
povezav.
Uvedba informacijske opreme v vodenje projektov in njena uporaba je
nujnost, ki lahko ob minimalnih stroπkih racionalizira in poenoti delo vseh
sodelujoËih v projektih, dolgoroËno pa tudi zniæuje stroπke projektne
skupine: od skrajπanja porabljenega Ëasa za sestanke, administrativne zadeve,
zmanjπanja porabe pisarniπkega materiala do ‡ predvsem ‡ poveËanja hitrosti
in toËnosti prenosa informacij.
Dokumentacijski sistem
Æe v zaËetni fazi projekta doloËimo dokumente, ki jih potrebujemo pri
projektnem delu. Zaradi velikega πtevila podobnih projektov v MO RS in SV
bi z organizacijskim predpisom predpisali standardno vsebino in obliko
dokumentov. Seveda je za nekatere dokumente (npr. odloËbo o sestavi
projektne skupine) standardizirana oblika æe uveljavljena; ob sprejetju
predloga o razpoloæljivem delovnem Ëasu pa bi lahko vkljuËili tudi to vsebino
in πe navodila o opravljanju ali vodenju posamezne dejavnosti. Predpisanih
obrazcev ni predvsem v fazi izvajanja, pri definiranju projekta pa bi morala
biti predpisana πe gantogram in opis posamezne dejavnosti.
1 1 7
VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV
Za poenotenje in standardiziranje poteka dela in kontrole morajo biti
dokumenti ‡ obrazci ‡ ustrezno oznaËeni. Vsebovati morajo naziv
ministrstva, ime in πifro projekta, trenutno fazo projekta, dejavnost, datum,
zaporedno πtevilko dokumenta, πtevilo izvodov, Ëin (naziv), ime in priimek
osebe, ki je dokument izdelala, æig projekta, Ëin (naziv), ime in priimek
podpisnika ter njegov podpis. Za celoten sistem podatkov bi lahko
uporabljali elektronski medij z elektronskim podpisom, ki je po zakonu
pravno povsem enakovreden klasiËnemu podpisu [2].
Motivacijski dejavniki
V sodobnih in uspeπnih organizacijah postaja projektni naËin dela vse bolj
pogost, saj daje v primerjavi s klasiËnimi metodami boljπe rezultate.
Navadno so projekti za organizacijo zelo pomembni. Pomenijo namreË
procese, ki so drugaËni kakor osnovni, ki jih organizacija opravlja. Navadno
so ti zahtevnejπi od osnovnih in zahtevajo tudi veËje finanËne vloæke.
Glavni sistem æeli doseËi cilje, zastavljene s projektom, zato postavi za
vodjo in Ëlane skrbniπkega sistema tiste sodelavce, za katere meni, da so
s svojim znanjem, pristopom, izkuπnjami in delovnimi rezultati
najzanesljivejπi porok za uspeπno doseganje zastavljenih ciljev. Za svoje
delo, ki je drugaËno od obiËajnega, jih glavni sistem tudi ustrezno
nagrajuje. Kot nagrado seveda lahko razumemo razliËne motivacijske
dejavnike, ki delavcu spodbujajo zagon in energijo ter ga motivirajo za
kakovostno opravljanje danih nalog.
Motivacijski dejavnik zasluæka po Herzbergovi teoriji πtejemo med
vzdræevalne dejavnike dela in ob upoπtevanju paradoksa denarne
stimulacije, ki pravi: veËji je znesek, manj je pomemben v primerjavi
z drugimi motivacijskimi dejavniki [8], je vendarle prav, da v MO RS in SV
najprej ustrezno uredijo vpraπanje plaËil udeleæencem v projektih. Zato je
nujno treba sprejeti ustrezen organizacijski predpis, ki jim bo zagotavljal
omenjen motivacijski dejavnik. Zavedam se, da je plaËilo projektnega vodje
5‡8 odstotkov vrednosti projekta, kot je to navada v trænih organizacijah [3],
za organizaciji, kot sta MO RS in SV, iluzija. Vrednosti projektov so namreË
ogromne, denar pa je last davkoplaËevalcev. Pa vendar lahko navedem
primer iz prakse, ko je moj kolega, projektni vodja v Ministrstvu za
obrambo ZRN, za dobro opravljeno delo dobil enkratno nagrado v znesku
7500 EUR.
1 1 8
Milan Æurman
Neka razumna koliËina finanËnih sredstev za projektnega vodjo in celotno
projektno skupino mora biti zagotovljena, saj je le majhen del sredstev
celotnega projekta; ta je z nemotiviranim skrbniπkim sistemom lahko obsojen
na neuspeh. Po pogovorih in razpravah z vodji in s Ëlani drugih projektnih
skupin bi bil variabilni znesek ‡ v viπini do 40 odstotkov bruto osnovne plaËe ‡
za vodjo ali Ëlane projektne skupine dokaj ustrezen motivacijski dejavnik.
Variabilen zato, ker bi bila sredstva dodeljena posameznikom na podlagi
njihovih prispevkov in rezultatov dela v minulem obraËunskem obdobju.
Podoben sistem imamo v dræavni upravi s tako imenovanim stimulacijskim
osebnim dohodkom, ki po zakonu znaπa do 20 odstotkov plaËe. »eprav je
sistem ocenjevanja in razporejanja sredstev, ki jih ‡ resnici na ljubo ‡ nikoli ni
dovolj, zelo zapleten, se mi zdi tak naËin vseeno boljπi kot avtomatsko
dodeljevanje sredstev za sodelujoËe v projektu. »e bi bilo v projektni skupini
10 sodelavcev (vodjo projekta ocenjuje in mu dodeljuje sredstva glavni sistem)
s povpreËno bruto plaËo 300 000 SIT, znaπa celotna masa plaË 3 000 000 SIT.
Vodja projekta bi ‡ kot fiksen stroπek projekta ‡ za nagrajevanje sodelavcev
tako moral vsak mesec dobiti 1 200 000 SIT, ki bi jih po svoji odloËitvi in glede
na delovne rezultate sodelavcev razporedil med Ëlane projektne skupine. Enak
postopek bi opravljal dræavni sekretar oziroma projektni kolegij za vodje
projektov.
Poleg finanËnega motivacijskega dejavnika je treba za dobro projektno delo
ljudi nagrajevati tudi drugaËe. Pohvale, uradne in neuradne, ki nam vsem
toliko pomenijo, Ëeprav to nekateri neradi priznajo, so le ena izmed oblik
motiviranja; vsekakor pa izredno pozitivno vplivajo na delo ljudi v projektih.
V organizacijah, kot sta MO RS in SV, obstaja cela vrsta priznanj, odlikovanj in
medalj; to je finanËno tako zanemarljiv stroπek, pa vendar ‡ zlasti za vojaπko
osebo ‡ precejπnjega pomena. Najuspeπnejπe sodelavce, ki bi uspeπno izvedli
projekt, bi vsekakor lahko nagradili tudi z eno izmed teh moænosti. Prav tako je
odliËen motivacijski dejavnik napotitev na πolanje v tujino (to je zlasti v SV
skoraj æe redna dejavnost), obiski sejmov ali podobnih dogodkov, doma in v
tujini.
Sodelovanje pri odloËanju, obËutek o pozitivnem sprejemanju predlogov pri
svojih nadrejenih in obËutek vrednosti ter pomembnosti za organizacijo so zelo
pomembni, tako za posameznika kot za organizacijo, saj se tako krepita
inovativnost in ustvarjalnost zaposlenih, vse to pa prinese boljπe poslovne
rezultate organizacije.
1 1 9
VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV
Moænost za napredovanje je vsekakor eden izmed tistih motivacijskih
dejavnikov, ki zlasti pri zdravo ambicioznem sodelavcu lahko prinaπa odliËne
rezultate. V MO RS in SV kot dokaj veliki organizaciji je moænost tako
horizontalnih kot vertikalnih napredovanj vsaj teoretiËno zelo velika. Dobro
opravljeno projektno delo bi lahko vplivalo na napredovanje na rednem
delovnem mestu ali po projektni liniji do projektnega vodje oziroma
menedæerja, Ëlana stalne koordinacijske projektno-svetovalne pisarne. Ena
izmed mogoËih idej o naËinu napredovanja in prepletanju vojaπkih in
projektnih dolænosti je prikazana na sliki 8. »lan stalne koordinacijske
projektno-svetovalne pisarne ali poklicni projektni menedæer bo do tega
poloæaja priπel med gradnjo kariere, tako na vojaπkem kot projektnem
podroËju. Z ustreznim πolanjem iz vojaπkih in projektnih vsebin bi bil po
svojem poloæaju izenaËen z vojaπkim Ëinom polkovnika ali brigadirja.
Vse navedeno je seveda samo del motivacijskih dejavnikov, ki bi lahko
pozitivno vplivali na delo projektnih skupin. Najpomembnejπe pa je, da bi
uvedba takπnih motivacijskih dejavnikov poveËala zanimanje za ne najbolj
priljubljeno delo v projektih MO RS in SV.
SKLEP
Problematiko in reπitve, navedene v prejπnjih poglavjih, bi seveda lahko
opisal πe podrobneje in za doloËene reπitve predlagal tudi alternativne.
Vendar je bil namen strnjeno pokazati na nekatera podroËja projektnega
dela v MO RS in SV, ki bi jih lahko z majhnimi organizacijskimi
spremembami in stroπki ter pozitivnim pristopom precej izboljπali. Uvedba
omenjenih reπitev oziroma izboljπav stanja po mojem mnenju ne bi smela
biti teæavna in bi jo morali celo pospeπiti, da izboljπamo kakovost dela,
poslovanje in racionalizacijo stroπkov.
Za uvedbo sprememb bi glavni sistem lahko doloËil tim, ki bi podrobno
preuËil predloge, ki se tiËejo projektnega dela in izdelal kakovosten predlog
odgovornim organom MO RS oziroma ministru za obrambo.
Predlagani organizacijski predpisi in spremembe, ki imajo za cilj
racionalizacijo in ekonomiËnost, bi morali zaæiveti zelo hitro, saj se bo MO
RS skladno z zakonom o TRP tudi v letih 2003‡2007 intenzivno ukvarjal s
projekti nabav nove oboroæitve in opreme ter njihovega uvajanja v uporabo.
1 2 0
Milan Æurman
Seznanitev s teoretiËnimi
izhodiπËi o projektih ‡
predmet vodenje projektov
Fakulteta
za organizacijske vede
©ola za Ëastnike
(podporoËnik)
Poveljnik voda
(poroËnik)
Projektni tajnik
©tabni teËaj ‡
teËaj za poveljnike baterij, Ëet
Slika 8: Razvoj kadra
s podroËja projektnega
dela
Poveljnik baterije, Ëete
(stotnik)
TeËaj:
Delo v projektnih skupinah
in vodenje projektov
PomoËnik ‡ namestnik
poveljnika bataljona
(stotnik ‡ major)
» lan projektne skupine ‡
vodja dejavnosti,
namestnik vodje projekta
Viπji πtabni teËaj ‡
teËaj za poveljnike bataljonov
Poveljnik bataljona
(podpolkovnik)
ALI
ALI
Vodja projekta
Generalπtabni teËaj ‡
teËaj za najviπje dolænosti
TeËaj:
Projektni menedæment
Polkovniπke in viπje dolænosti
» lan stalne koordinacijske
projektno-svetovalne pisarne
poklicni projektni menedæer
1 2 1
VODENJE PROJEKTOV NABAVE IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME V MO RS IN V SV
L I T E R AT U R A
1. Department of Defense of the USA, Systems Management College,
Defense Systems Acquisition Management Process, DSMC Chart # 3000 R3,
Washington D.C. 1999 (Chapter 1).
2. GriËar, J., Predavanja, Poslovni informacijski sistem, 2000/2001, FOV, marec 2001.
3. Kern, T., Predavanja, Vodenje projektov, 1999/2000, FOV, maj 2000.
4. KovaË, J., ur., Sodobne oblike in pristopi pri organiziranju; Kern, T., Nove smeri projektnega
naËina dela s poudarkom na pripravi projektov prenove poslovnih sistemov s procesnega vidika,
Moderna organizacija, Kranj 1999 (str. 371‡396).
5. Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije; Pravilnik o metodologiji in postopkih opremljanja z
namensko in investicijsko opremo, Ljubljana 1999.
6. Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, spletna stran na internetu (http:/www.mo-rs.si).
7. Rant, M., Jeraj, M., LjubiË, T., Vodenje projektov (druga izdaja), ORFIN Radovljica, d. o. o.,
Radovljica 1998.
8. Uhan, S., Predavanja, Vrednotenje dela, 1998/1999, FOV, december 1998.
9. Zakon o obrambi: Ur. list RS, πt. 82/94, str. 5029.
1 2 2
Simon KavËiË
RA»UNALNI©KO PODPRT
SISTEM PODPORE
ODLO»ANJU
ZA OPTIMIZIRANJE
LOGISTI»NIH POTI
P O V Z E T E K
»lanek obravnava sisteme za podporo odloËanju optimiziranja
logistiËnih poti. To so sistemi, s pomoËjo katerih lahko dobimo vse
predvidljive podatke o nameravani poti. Najpreprostejπi sistemi so
primerni za osebno uporabo, z njimi naËrtujemo izlete ali
popotovanja, profesionalni uporabi pa so namenjeni kompleksnejπi,
veËji sistemi, ki nam brez teæav izraËunajo, prikaæejo in izpiπejo
optimalne poti za ves vozni park velikega prevozniπkega podjetja.
Sistemi za optimizacijo poti sodijo med geografske informacijske
sisteme. Ti nam omogoËajo vidni prikaz podatkov, prostorsko
razumevanje pojavov in procesov ter predstavitev podatkov in
rezultatov raziskav v kartografski obliki. Ker slika pove veË kot
tisoË besed, so kartografski izdelki dobra in razumljiva
predstavitev evidenc, analiz, rezultatov vrednotenj in napovedi.
V zadnjih letih so osebni raËunalniki postali veliko hitrejπi in
zmogljivejπi, shranijo lahko veliko veË podatkov, cenovno pa so
dostopni πirπemu krogu uporabnikov. Zmogljivosti povpreËnih
raËunalnikov so sedaj takπne, da na njih brez teæav obdelujemo
velike geokodirane baze podatkov in obseæen slikovni material.
GIS-okolje je tako postalo dostopno veliko veËjemu krogu
uporabnikov.
1 2 3
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
K L J U » N E
B E S E D E
podpora odloËanju, odloËitveni proces, digitalni model reliefa,
Geografski informacijski sistem (GIS), prostorski podatki, vozliπËe,
povezave, zavijanje, simulacije, modeliranje, sistem, mreæa,
impedanca.
A B S T R A C T
Subject of this article theme are computer based decision support
systems for optimizing logistic paths. With these systems, we can get all
those foreseeing data about paths we intent to make. There are many
ways system can work. Basic system are appropriate for personal use,
planing trips for instance, more complex, bigger systems can do a lot
more. They can calculate and show us optimal paths for whole fleet of
vehicles at the same time.
Decision support systems for optimizing logistic paths are part of
Geographic information systems. Geographic information systems can
make feasible visualization of data, understanding appearances and
processes in space. With GIS tools we can easily present data and
research results in chart form. And because picture can tell more than
thousand words, charts forms are good and understanding
presentation of facts, analyzes, results of valuations and predictions.
In last few years personal computers become faster and more efficient,
can store much more data and cost less. Working capacity of
contemporar y PC is now sufficient enough to process large
geodatabases. GIS environment become available for much more users.
K E Y
W O R D S
decision support, decision process, Digital Elevation Model, Geographic
Information System, space data, node, edge, turn, simulations, modeling,
system, network, impedance.
1 2 4
Simon KavËiË
UVOD
OdloËanje je obiËajno del sploπnega reπevanja problemov in nastopa kot
pomembna miselna aktivnost na vseh podroËjih Ëlovekovega delovanja.
Zahtevnost in zapletenost pri sprejemanju odloËitev izhaja iz:
‡ velikega πtevila dejavnikov, ki vplivajo na odloËitev,
‡ nepoznavanja posameznih razliËic,
‡ velike koliËine razliËic,
‡ nepoznavanja odloËitvenega problema in ciljev odloËitve,
‡ sodelovanja veË ljudi, ki imajo razliËna mnenja in cilje in
‡ omejenih sredstev, vkljuËno s Ëasom, za sprejem odloËitve.
OdloËanje je proces, v katerem izbiramo razliËico, ki nam skladno z naπimi cilji
med danimi najbolj ustreza. »lovek se lahko zelo dobro odloËa v okviru enega
pogleda - parametra. Mnogo teæje pa se odloËamo v primeru veË parametrov. Pri
takem odloËanju potrebujemo pomoË, ki nam jo nudi informacijska tehnologija.
Pri odloËitvenem procesu si lahko pomagamo s sistemi za podporo odloËanju.
To so obiËajno raËunalniπki programi, ki nam olajπajo delo v procesu odloËanja.
OdloËevalec mora dobro poznati problem in tehnologijo za pomoË pri delu.
Informacije, ki jih upoπtevamo pri odloËanju, Ërpamo iz sistema in njegove
okolice (RajkoviË, V).
Problem, ki se nam pojavi pri optimiziranju logistiËnih poti, je problem
trgovskega potnika (ang. Travelling Salesman Problem ‡ TSP). »im hitreje in s
Ëim manj napora je treba obiskati Ëim veË lokacij ter pri tem upoπtevati
spremembo lokacij, Ëasovne (npr. okvare avtomobila) in fiziËne ovire (npr.
zapore cest). Torej gre hkrati za optimizacijo in prilagodljivost. Dodatna teæava
je, da moramo optimizacije in prilagodljivosti nauËiti neæivo snov, raËunalnike,
v nasprotju z æivimi bitji, ki so se optimizacije in prilagodljivosti priuËila skozi
izkuπnje med dolgotrajno evolucijo.
PROCES ODLO»ANJA
Proces odloËanja kot iskanje in izbiranje najprimernejπih alternativ za reπevanje
nekega problema poteka prek analize in sinteze. Analiza in sinteza sta dva
temeljna procesa, ki opredeljujeta Ëlovekov naËin miπljenja in sta prisotna pri
reπevanju kateregakoli problema, ne glede na sestavljenost in kompleksnost
problema, ki sicer terja bolj ali manj zapletene postopke. V procesu odloËanja
kot miselnem procesu pri reπevanju problemov lahko loËimo induktivni
in deduktivni pristop. SoËasna uporaba dedukcije in indukcije ter njuno
1 2 5
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
medsebojno prepletanje ustvarjata moænosti, da se v procesu miπljenja bolj
pribliæamo objektu, ki je predmet naπega zanimanja, s tem pa πele ustvarjamo
pogoje za razreπitev problema, ki je pred nami. Proces odloËanja lahko
analiziramo in prouËujemo na podlagi razliËnih teorij in metodologij
(Jennings D., Waattam S., 1998, str. 56).
Teorije:
‡ teorija opisovanja,
‡ teorija pojasnjevanja,
‡ vedenjska teorija,
‡ ekonomska teorija,
‡ predpisani modeli.
Metode:
‡ linearno programiranje,
‡ verjetnostni raËun,
‡ teorija iger,
‡ metode napovedovanja,
‡ teorija Ëasovnih vrst,
‡ simulacije.
Proces odloËanja ima lahko obeleæje racionalnosti ali pa iracionalnosti:
‡ racionalnost (odloËitve so rezultat logiËne analize in veljavnih informacij),
‡ iracionalnost (odloËitve so rezultat interesa, motivacije, intuicije ali pa
navdiha).
Modeli in metode, ki jih uporabljajo pri odloËanju, so zgrajeni na predpostavki,
da se akterji v procesu odloËanja lahko obnaπajo racionalno ali iracionalno.
Podlage iracionalnemu obnaπanju niso le v osebnih znaËilnostih akterjev,
temveË tudi v okoliπËinah, da je alternativ za reπitev nekega problema vedno
zelo veliko, informacije, ki so dostopne akterjem v procesu odloËanja in so
potrebne za odkrivanje in vrednotenje alternativ, pa niso vedno na voljo.
Racionalnost se zato dosega zlasti v proceduri.
Kako odloËevalci dojemajo problemsko situacijo, je odvisno od :
‡ pozornosti,
‡ spomina,
‡ raziskovalnih, spoznavnih metod,
‡ predispozicij,
‡ dojemljivosti odloËevalcev.
1 2 6
Simon KavËiË
V teoriji se je uveljavila Ëlenitev procesov odloËanja po naslednjih vidikih: po
znaËilnostih problemske situacije, po izbrani strategiji v procesu odloËanja, po
stopnjah ‡ fazah procesa odloËanja, po sestavi in znaËilnostih udeleæencev, po
znaËilnostih druæbenega okolja, po problemskih podroËjih, ki so predmet
odloËanja, po odloËitvenih ravneh (upravljalska, managerska in individualna),
po trajanju posledic ( kratkoroËne, srednjeroËne in dolgoroËne odloËitve).
Po znaËilnostih problemske situacije loËimo:
‡ problemske situacije gotovosti (uporabimo lahko metode linearnega
programiranja),
‡ problemske situacije tveganja ( uporabimo lahko metode verjetnostnega
raËuna, Ëasovne vrste in simulacije),
‡ problemske situacije popolne negotovosti (uporabimo lahko izkuπnje
in intuicijo).
Po izbrani strategiji v procesu odloËanja loËimo:
‡ raËunalniπko strategijo (znan je cilj in tudi naËin ‡ pot za dosego cilja),
‡ strategijo kompromisa (znana je pot ‡ naËin, ni pa operacionaliziran cilj),
‡ strategijo presojanja (znan je cilj ni pa znana pot ‡ naËin za dosego cilja),
‡ inspiracijsko strategijo ( nista operacionalizirana ne cilj in tudi ne pot ‡
naËin za dosego cilja).
Pri prouËevanju procesa odloËanja je treba upoπtevati individualne znaËilnosti
akterjev v procesu odloËanja, znaËilnosti sistema ter priËakovanja in zahteve
okolja.
Na odloËitve v pogojih tveganja in negotovosti imajo pomemben vpliv
naslednje individualne znaËilnosti udeleæencev v procesu odloËanja:
‡ podzavestni procesi,
‡ intuitivni procesi,
‡ teænja k izogibanju negotovosti,
‡ proces odloËanja kot napetost in stres.
Negotovost in tveganje pogosto spremljata akterje pri odloËanju. Dejavniki, ki
pri odloËevalcih pospeπujejo nagnjenost, da sprejmejo tveganje, so:
‡ inteligenca in druge osebne znaËilnosti udeleæencev pri odloËanju,
‡ priËakovanja in potrebe udeleæencev,
‡ obseg relevantnih informacij, s katerimi razpolagajo udeleæenci,
‡ sestavljenost problema in moæne alternative.
Ker je odloËanje izpostavljeno pritisku zaradi negotovosti in tveganja ter
odgovornosti zaradi moænih negativnih posledic neke odloËitve, prevladujejo
med udeleæenci v procesu odloËanja tipiËni vzorci obnaπanja, in sicer:
1 2 7
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
‡ teæijo h kontinuiteti in se izogibajo reπitvam, ki terjajo nujne spremembe,
‡ izogibajo se odloËitvam tako, da odgovornost prenaπajo na druge ali da
z odloËitvami odlaπajo,
‡ radi sledijo dobro organiziranemu iskanju za reπitev problema.
Pri odloËanju se ni mogoËe izogniti prevladujoËim dejavnikom v okolju, kot so :
‡ druæbene norme,
‡ moralno obnaπanje,
‡ legalne prepovedi,
‡ kulturne dimenzije.
Proces odloËanja je miselni proces, ki lahko postane bistveno bolj uËinkovit
z uporabo ustreznih metodologij in tehniËnih sredstev.
OdloËevalec je oseba, ki mora izbrati naËin, metode in sredstva za reπevanje
problema. Dobro mora poznati problem in tehnologijo za podporo odloËanju.
Informacije, ki jih upoπtevamo pri odloËanju, Ërpamo iz sistema in njegove
okolice.
»lovek se lahko dobro odloËa v pogojih enostavnih problemskih situacij
v okviru enega pogleda ‡ parametra. Mnogo teæje pa se odloËamo v primeru veË
parametrov. Pri takem odloËanju potrebujemo pomoË, ki nam jo nudi
informacijska tehnologija.
Problem definiramo kot oviro, ki onemogoËa normalno delovanje in æivljenjski
ciklus sistema.
Cilji odloËanja so:
‡ odloËanje nas mora pripeljati vsaj do dobre, Ëe ne najboljπe odloËitve;
‡ postopek odloËanja mora biti kakovosten glede na Ëas, uporabo dodatnih
virov, enostavnost in usklajevanje razliËnih interesov;
‡ pri odloËanju moramo priti do znanja, s katerim bomo uspeπno sprejeli
odloËitev.
V primerih, ko se odloËamo na osnovi razliËnih pogledov na variante, govorimo
o veËparametrskem odloËanju. Skoraj vsi realni odloËitveni problemi so
veËparametrski.
PreferenËna relacija uredi mnoæico variant po zaæelenosti, ustreznosti oziroma
koristnosti. Z njo doloËamo koristnost variant. Racionalna odloËitev pomeni
izbiro tiste variante, ki je najbolj zaæelena. V sploπnem je takih variant lahko veË.
V odloËitveni praksi obiËajno skuπamo preferenËno relacijo nadomestiti
s funkcijo koristnosti oziroma zaæelenosti.
Racionalna odloËitev je potem izbira variante.
1 2 8
Simon KavËiË
Funkcija koristnosti je kriterijska funkcija. Z njo doloËamo koristnost variant
na osnovi posameznih parametrov oziroma kriterijev in njihove medsebojne
povezave. Pri veËparametrskem odloËanju predpostavljamo opisljivost razliËic
in obstoj ustrezne funkcije koristnosti. Funkcijo koristnosti v praksi postavi
Ëlovek, ki se odloËa na podlagi izkuπenj in znanja.
Sistem mora za svoj obstoj izpolnjevati naslednje cilje:
‡ kakovost storitev in proizvodov,
‡ upoπtevanje rokov izvedbe nalog,
‡ fleksibilnost,
‡ finanËna uspeπnost opravljenih projektov in celotnega sistema,
‡ razvoj sistema skladno z razvojem okolja.
Pri odloËitvenem procesu si lahko pomagamo s sistemi za podporo
odloËanju.To so obiËajno raËunalniπki programi, ki nam olajπajo delo v procesu
odloËanja. V bazah podatkov imamo zbrane podatke, ki jih s pomoËjo
raËunalniπkih programov spremenimo v informacije. RaËunalniπko podprte
metode omogoËajo :
‡ neposredno analitiËno izraæanje funkcij,
‡ parametrizacijo vnaprej pripravljenih funkcij,
‡ definiranje funkcij po toËkah,
‡ zajemanje v grafiËni obliki.
V procesu odloËanja izbiramo:
‡ cilje,
‡ alternative,
‡ metodoloπke omejitve in
‡ omejitve virov.
»e so razliËice slabo ali nepopolno definirane, nastanejo teæave. Prav tako
oteæuje odloËitev veliko πtevilo razliËic. Parametri, ki vplivajo na odloËitev, so
lahko slabo definirani, neznani, spregledani ali teæko merljivi, cilji pa zapleteni,
nepopolni, negotovi, protislovni, neusklajeni. Lahko pa imamo veliko πtevilo
parametrov in se teæko odloËamo, ker jih moramo upoπtevati glede na
pomembnost. Omejitve virov so lahko Ëasovne, kadrovske in druge. Pogosto
imamo teæave zaradi pomanjkljivega poznavanja podroËja. Pri ocenjevanju
kakovosti odloËitve se pojavijo metodoloπke omejitve. Okolje se ves Ëas
spreminja, s tem pa se spreminjajo tudi njegove potrebe in zahteve do sistema.
Sistem se mora ves Ëas prilagajati potrebam okolja. Poleg avtomatizacije
procesov je pomemben del tudi Ëlovek, ki s svojo intuicijo, domiπljijo,
1 2 9
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
kreativnostjo in fleksibilnostjo upravlja sistem. OdloËitveni proces je proces
sistematiËnega zbiranja in urejanja znanja. Zagotovil naj bi dovolj informacij za
primerno odloËitev, zmanjπal moænost, da bi kaj spregledali, pospeπil in pocenil
proces odloËanja ter dvignil kakovost odloËitve. Poteka po spodaj navedenih
fazah, ki se lahko med seboj tudi prepletajo in ponavljajo:
‡ identifikacija problema,
‡ identifikacija kriterijev,
‡ opis alternativ,
‡ obteæitev kriterijev pri izbiri alternativ,
‡ definicija funkcij koristnosti,
‡ vrednotenje alternativ,
‡ analiza in razlaga,
‡ sklep.
Ko smo odgovorili na vsa ta vpraπanja, pridemo do konËne reπitve
odloËitvenega procesa. Pri tem nam lahko izdatno pomagajo raËunalniπka
orodja, ki so za to prirejena tako, da nam omogoËajo natanËnejπo analizo
in sistematiËnost ocenjevanja.
OdloËitvene modele uporabljamo za izboljπanje naπih odloËitev. OdloËitveni
model je boljπi od drugega takrat, ko se z njegovo uporabo bolj pribliæamo
naπim ciljem. OdloËitveni proces je proces sistematiËnega zbiranja in urejanja
odloËitvenega znanja. Ocenjujemo na osnovi kriterijev. Funkcije koristnosti
opredeljujejo vpliv posameznih kriterijev na celotno odloËitev in izraæajo
odloËitveno moË posameznega kriterija. Alternative opiπemo z vrednostmi po
osnovnih kriterijih v listih drevesa. KonËno oceno alternativ dobimo po
vrednotenju (RajkoviË, V).
Geografski informacijski sistemi
Geografski informacijski sistemi so raËunalniπko podprti prostorski informacijski
sistemi za zajem, prikazovanje in distribucijo prostorskih podatkov ter
informacij. To pomeni, da so podatki vezani na prostor, torej do podatkov
pristopamo skozi prostorske koordinate. Podatke shranjujemo v tako imenovane
podatkovne sloje. Vsak sloj nosi v sebi eno vrsto podatkov. Podatki so v grafiËni
obliki. Vsak grafiËni element, poligon, linija ali toËka pa skriva v sebi atributne
podatke, ki ga opisujejo. GrafiËne podatke lahko med seboj prekrivamo
v razliËnih kombinacijah v obliki prosojnic. S tem dobimo nove kombinacije
podatkov, kar pomeni, da podatkom damo novo, dodano vrednost. Take
1 3 0
Simon KavËiË
postopke imenujemo prostorske analize. Izvajanje prostorskih analiz je najveËja
moË prostorskih informacijskih sistemov, saj nam nudijo neizËrpen vir izvedenih
informacij, s pomoËjo katerih lahko izvajamo dela na operativnem podroËju ali
pa uresniËujemo strateπke odloËitve na nivoju vodstva. Torej je uporabnost
GIS-a neizËrpna. Uporabljamo ga tako v dræavni upravi, lokalnih skupnostih kot
v velikih poslovnih sistemih ter manjπih podjetjih (www.monolit.si).
Sistem GIS obsega 5 osnovnih elementov:
‡ strojno opremo,
‡ programsko opremo,
‡ geokodirane baze podatkov,
‡ organizacijo, postopke, metodologijo in
‡ ljudi.
Organizacijsko GIS razdelimo na tri podsisteme :
‡ zajem podatkov, skeniranje, vektorizacijo in geolociranje (doloËitev poloæaja
v prostoru),
‡ manipulacijo s podatki, vzdræevanje, pregledovanje in prostorske analize ter
‡ prezentacijo, izrise, izpise ‡ digitalno kartografijo.
Na voljo je veË definicij geografskih informacijskih sistemov. MogoËe je med
boljπimi naslednja: flGeografski informacijski sistem je organiziran sistem
raËunalniπke strojne in programske opreme, geografsko opredeljenih podatkov,
osebja in naËina dela, ki omogoËa uËinkovit zajem, shranjevanje, urejanje,
posodabljanje, analizo in razliËne predstavitve vseh oblik geografsko
opredeljenih podatkov« (ESRI, 1994). Obstajajo tudi drugaËne, preprostejπe
definicije, kot je na primer: flGeografski informacijski sistem je raËunalniπki
sistem, ki je zmoæen zbiranja, vzdræevanja in uporabe podatkov, ki opisujejo
stanje v prostoru« (ESRI, 1994).
GIS torej predstavlja organiziran sistem po obliki in vsebini razliËnih podatkov,
ki imajo to skupno lastnost, da vsebujejo tudi prostorsko informacijo ‡ so
prostorsko enako opredeljeni. V GIS-okolju je omogoËeno zbrati, povezati
in vzdræevati podatke v smiselni celoti, ki v ustrezno urejenem sistemu
omogoËajo izvajanje in sintezo sekundarnih podatkov. Dobra orodja, ki jih
programska oprema GIS vsebuje, omogoËajo modeliranje in analizo procesov
v prostoru ter ugotavljanje trendov razvoja. GIS je sistem, ki daje odgovore
na vpraπanja, kot so: kje, kaj, koliko, kako, kam. Predvsem pa omogoËa
vizualizacijo podatkov, prostorsko razumevanje pojavov in procesov. S tem je
moËno olajπano razumevanje dogajanj, ki so vezana na prostor. Z GIS-orodji
1 3 1
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
z lahkoto predstavimo podatke in rezultate raziskav v kartografski obliki. In ker
slika pove veË kot tisoË besed, so kartografski izdelki dobra in razumljiva
predstavitev evidenc, analiz, rezultatov vrednotenj in napovedi. Dobro zasnovan GIS pomeni visoko stopnjo organiziranosti. Elementi GIS-sistema niso
samo podatki, temveË tudi raËunalniπka strojna in programska oprema, ljudje,
postopki in organiziranost dela. GIS je sistem v pravem pomenu besede. Vsi
elementi so pomembni, nekateri bolj, drugi manj. Izpad ali slabo delovanje
enega dela sistema ima za posledico slabe rezultate ali nedelovanje celega
sistema. Pogosto se zgodi, da se naËrtovalci GIS-sistema premalo zavedajo
pomembnosti usklajenosti elementov sistema in njihovega delovanja.
NaËrtovanje GIS je zahtevno delo, v okviru katerega je treba predvsem doloËiti
potrebe uporabnikov in skozi ta spoznanja zasnovati in oblikovati vse komponente sistema. GIS-tehnologija se zelo intenzivno uveljavlja na vseh podroËjih,
kjer je prostorska informacija bistvenega pomena. Predvsem so to:
‡ naËrtovanje in urejanje prostora,
‡ evidentiranje naravnih virov,
‡ reπevanje okoljevarstvene problematike,
‡ demografske raziskave,
‡ poslovne aplikacije itn.
Prednost GIS-a je v tem, da ne gre le za zbirko podatkov, temveË za sistem,
znotraj katerega je mogoËe podatke o prostoru analizirati in ustvariti nove
informacije. Vse to je mogoËe le na osnovi kvalitetnih podatkov. Kvaliteto
geografskih podatkov lahko opredelimo kot:
‡ pozicijsko natanËnost,
‡ Ëasovno natanËnost,
‡ atributno natanËnost in
‡ poreklo.
Kot vidimo, na natanËnost in s tem kvaliteto teh podatkov vpliva veË faktorjev.
Pomembna je pravilna lokacija objektov, aæurnost (hitrost zajema sprememb, ki
nastanejo v prostoru), relacija med objekti in atributi (http://www.bf.uni-lj.si).
PROSTORSKE MREÆE
Slehernemu posamezniku se je gotovo æe kdaj pripetilo, da se je izgubil.
V takπnem trenutku se zavemo neprijetnega obËutka, da se ne znajdemo
v prostoru, da se ne moremo orientirati. ©ele tedaj spoznamo pravi pomen
in vlogo prostorskih podatkov, ki nam omogoËajo opredeliti dogodke in osebe
v prostoru.
1 3 2
Simon KavËiË
Informacijska tehnologija iz dneva v dan moËneje vpliva na poslovanje
in delovanje organizacij. Po moËi in velikosti tega vpliva jo lahko primerjamo
z najveËjimi izumi in inovacijami tega stoletja. Uvajanje raËunalniπko podprtih
informacijskih sistemov v poslovanje razliËnih dejavnikov druæbe postaja æe
skoraj obvezno. Z uporabo digitalnih podatkov in novimi povezavami
posameznih podatkovnih nizov med seboj se odpirajo nove razseænosti
in pogoji za nova spoznanja o dogajanju v prostoru. V informacijsko razvitih
okoljih sodeluje vsak dan veË ljudi v procesih uporabe prostorskih digitalnih
podatkov. Da lahko prostor, v katerem bivamo, upodobimo na zaslonu
raËunalnika, ga je treba primerno opisati in strukturirati.
Æe sredi osemdesetih let smo se sreËali s prvimi geografskimi informacijskimi
sistemi (ang. geographical information system), ki so, Ëe jih opredelimo kar se
da ozko, zbirka raËunalniπkih programov, namenjenih obdelavi podatkov
s prostorsko ali kartografsko komponento. Podatki, ki jih povezujemo
in obdelujemo znotraj geografskih informacijskih sistemov, so zbrani
in opredeljeni na podlagi prostorskih poloæajev, zato mora biti tovrstna
programska oprema drugaËna od tiste za obdelavo baz podatkov.
V geografskih informacijskih sistemih se sreËamo s potrebo strukturiranja
podatkov iz realnega sveta z namenom, da bi obdelali in primerjali dogodke
iz vsakdanjega æivljenja. PriËakovati je, da bodo imeli naslednji rodovi
geografskih informacijskih sistemov πe bolj izpopolnjene moænosti analiz
in bodo boljπi tudi od orodij, ki so danes morda πe povsem nepredstavljiva.
Hkrati pa se je treba zavedati, da ti sistemi nikoli ne bodo sami od sebe
reπevali problemov. Preden se spoprimemo z zahtevnimi prostorskimi
analizami, moramo ustvariti primerno bazo geografskih podatkov, ki bo
ustrezala naπim æeljam in potrebam.
Geoinformacijska infrastruktura
Glede na oceno, da je danes veË kot 80 odstotkov informacij geolociranih
oziroma nosijo prostorsko komponento, lahko z gotovostjo trdimo, da so
geografske informacije sestavni del geoinformacijske infrastrukture vsake
dræave. Pod pojmom geoinformacijska infrastruktura razumemo mnoæico
geokodiranih podatkovnih baz, standardov, tehnologije in tehnike pa tudi
metodologije, znanja in veπËin, nadaljnjo organizacijo, upravljanje in vodenje
ter politiko omogoËanja, podpore ter zagotavljanja uspeπnega in uËinkovitega
procesa odloËanja s pomoËjo in na podlagi geokodiranih informacij.
1 3 3
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
Sodobno zasnovan sistem dræavne geoinformacijske infrastrukture namreË
predstavlja garancijo za dosego uËinkovite javne uprave in vzpostavljenega trga
geografskih informacij.
Geoinformacijska infrastruktura mora vsebovati vsaj naslednje elemente:
‡ podatke, ki omogoËajo uporabnikom preprosto nadgradnjo in izmenjavo
med posameznimi skupinami uporabnikov,
‡ komunikacijske naprave in predpise o pravilih komuniciranja,
‡ aplikativno komponento, kjer sploπne zahteve dobijo praktiËno vrednost
v konkretni situaciji.
Izraz geoinformacijska infrastruktura se je prviË pojavil v zaËetku osemdesetih
let v Kanadi, ko je dræavna kartografska agencija zaËela uporabljati prednosti,
ki jih je ponujal razvoj informacijske infrastrukture. Z izmenjavo geodetskih
in kartografskih podatkov v digitalni obliki so zaËeli izboljπevati svojo
uËinkovitost in storilnost.
V industrijsko razvitih dræavah porabijo dræavni organi in gospodarske
organizacije veË bilijonov dolarjev za pridobivanje geografskih informacij ter
za vzpostavitev in vzdræevanje baz geografskih podatkov. Ta podatek nam
najlepπe ponazarja pomen geografskih informacij v procesu razvoja
informacijske tehnologije. Kot primer lahko navedemo hiter razvoj
prostorskega naËrtovanja in upravljanja z zemljiπËi. V vseh teh procesih so
potrebni πtevilni prostorski podatki iz razliËnih virov in razliËnih upravljalcev
podatkovnih baz (vir: Geodetska uprava Republike Slovenije).
Modeliranje infrastrukture
Ekonomski temelj naπega sveta je infrastruktura. Ceste, daljnovodi,
kablovodi in cevovodi omogoËajo gibanje ljudi, blaga, energije, vode in idej.
Ta infrastruktura je modelirana v obliki mreæ, katerih forma, kapaciteta
in uËinkovitost imajo odloËilen vpliv na naËin æivljenja in dojemanje sveta
okoli nas. Geometrijska mreæa omogoËa nov nivo za naravno modeliranje
infrastrukture.
Osnovne koristi geometrijskega mreænega modela so:
‡ Urejanje omreæja je lahko. Pri dodajanju segmenta je mogoËe zagotoviti
prikljuËitev skladno s prikljuËitvenimi pravili.
‡ Segmenti lahko predstavljajo kompleksne dele mreæe, kot so npr. stikala.
To poenostavi urejanje in omogoËa kreiranje preglednejπih shem z manj
segmenti v mreæni predstavitvi.
1 3 4
Simon KavËiË
‡ Serija preprostih in naprednih reπitev analiz mreæe je vgrajenih v aplikacije,
kot je ArcInfo, in so æe pripravljene za uporabo. Analiza mreæe je hitra celo
pri zelo velikih bazah podatkov.
‡ Veliko ljudi lahko simultano ureja isto omreæje v skladu s potrebami svojih
organizacij.
Omreæja so preprosta. Obsegajo dve osnovni komponenti: povezave in vozliπËa.
‡ Povezave so npr. ulice, cevovodi, vodne struge,
‡ vozliπËa pa so cestna kriæiπËa, varovalke, stikala, pipe in stiËiπËa vodotokov.
Slika 1: Shema
omreæja
Vir: www.fgg.unilj.si/~/sdrobne/.
Povezave povezujejo vozliπËa in omogoËajo pretok (avtomobili, voda, elektrika)
na druge povezave. Iz te preproste ideje lahko zgradimo mreæo, ki jo lahko
uporablja katerakoli od πtevilnih aplikacij. Nekaj primerov:
‡ dostavna sluæba optimizira dostavo po uliËnem sistemu;
‡ distributer elektrike lahko ugotovi lokacijo napake glede na prejeti klic
prizadetega odjemalca;
‡ okoljevarstvena organizacija lahko na podlagi vzorcev ugotovi potek
kontaminiranega toka vode;
‡ πola lahko poiπËe optimalno pot πolskega avtobusa;
‡ voznik lahko z uporabo GPS-sistema poiπËe optimalno pot do cilja, glede na
razmere na cesti;
1 3 5
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
PROMETNE MREÆE
Prometni model zahteva velike koliËine podatkov, kot so: prometna mreæna
topologija, mreæni prometni podatki, podatki obmoËja in potovalne matrice. Za
upravljanje teh podatkov je najbolj primerno orodje GIS. Izvajanje prometnega
modela v GIS-u nam lahko prinese veliko prednosti, saj tako laæje upravljamo
s podatki, laæja pa sta tudi kontrola in prikazovanje rezultatov. Zaradi tega je
modeliranje prometa tisto podroËje v prometnem planiranju, kjer je GIS najbolj
uporaben, vendar pa prometni model zahteva zapleteno topologijo. GIS je bil
prvotno namenjen prikazovanju rezultatov prometnega modela in ne kot
aktivno orodje za gradnjo baz podatkov za prometni model.
Topologija v prometnem modelu
Prometni model uporablja dve vrsti podatkov ali spremenljivk: spremenljivke,
od katerih je promet odvisen, oznaËujoË tolmaËene spremenljivke in prometne
podatke, ki jih uporabljamo za ocenjevanje in kalibriranje modelov. TolmaËene
spremenljivke so ponavadi loËene v spremenljivke (ali podatke), ki opisujejo
potrebo po potovanju (potovalni potencial ali zahteva), ter spremenljivke,
povezane s prometno mreæo, ki opisujejo odpor do potovanja (oskrbovalna stran
prometnega modela).
Socioloπko-ekonomske spremenljivke so pogosto vkljuËene v strukturo
podroËja v prometnem modelu in jih vodimo kot podroËne podatke.
Prometna mreæa je lahko opisana kot zapletena topologija, ki vkljuËuje
povezave, vozliπËa, zavijanja in poti. Prometni model vsebuje razliËne mreæe:
na primer avtomobilsko, kolesarsko ali javno transportno mreæo.
Nekatere mreæe so zelo povezane: na isti cesti imamo avtobuse, avtomobile,
kolesarje, peπce.
Nekatere so le delno povezane: na isti cesti so avtobusi, avtomobili, kolesarji
in peπci, vendar loËeno, tako da so avtobusi in avtomobili na cesti, kolesarji
na kolesarskih stezah in peπci na ploËnikih.
Nekatere pa so popolnoma loËene: avtoceste, æelezniπke proge. Za doloËeno
potovanje lahko uporabimo razliËne mreæe: zaËnemo na primer s kolesom do
æelezniπke postaje, nadaljujemo z vlakom do mesta, nato peπ do avtobusne
postaje in nato nadaljujemo z avtobusom do konËne toËke potovanja.
Vsakemu podroËju je dodano vozliπËe, ki pomeni zaËetno in konËno toËko poti
in je povezano s prometno mreæo preko enega ali veË vozliπË v mreæi. Tako
vozliπËe, imenovano prikljuËno vozliπËe ali centroid, je lahko konËno vozliπËe
doloËenega cestnega odseka. Ta cestni odsek opisuje potovalno razdaljo od
zaËetne toËke do glavne prometne mreæe.
1 3 6
Simon KavËiË
Slika 2:
Razmerja med
strukturo podroËja in
prometno mreæo
Vir: www.esri.com.
Slika 2 je primer razmerja med strukturo podroËja in prometno mreæo. Notranja
razdalja je povpreËna razdalja poti znotraj obmoËja. Informacija o potovalnem
vzorcu je Ëesto predstavljena kot potovalna matrica, ki na drugaËen naËin
predstavlja promet med zaËetnim in ciljnim podroËjem vseh potovanj.
Procedure za prikljuËevanje podroËij in prikljuËnih vozliπË na mreæo
Za kalkulacije v prometnem modelu je treba povezati podroËja in prometno
mreæo. To storimo preko prikljuËnih vozliπË (centroidov). Kam postaviti ta
vozliπËa, pa se odloËimo na podlagi zemljevida mreæe in obmoËij. »e proces
vsebuje geografske operacije in upravljanje podatkov, so prednosti, doseæene z
uporabo GIS-a v procesu vzpostavljanja prikljuËnih vozliπË (centroidov) in
navideznih povezav, oËitne. Za avtomatizacijo procesa je bila razvita aplikacija,
katere lastnost je:
1 3 7
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
Slika 3:
VozliπËe obmoËij
Vir: www.esri.com.
‡ izbrati vsa podroËja v obmoËju dosega, ki ga uporabnik doloËi, in vzpostaviti
navidezne povezave med njimi;
‡ izraËunati notranje razdalje podroËja;
‡ doloËiti potovalno hitrost na navideznih povezavah kot funkcijo velikosti
podroËja;
‡ doloËiti identiteto prikljuËnega vozliπËa in navidezne povezave;
‡ osveæiti podatke o lastnostih podroËja, povezave in vozliπËa v tabeli.
»e kreiramo novo vozliπËe na mestu, kjer je na cestno mreæo prikljuËena
navidezna povezava, dobi uporabnik informacijo o identiteti tega vozliπËa,
osveæijo pa se tudi vse topoloπke informacije. Program prikaæe potrditveno listo
sprememb, ki jih mora uporabnik potrditi, preden se uveljavijo.
Glavna prednost aplikacije je, da zelo zmanjπa moænost napake v procesu, saj
je treba veliko koordinacije pri uporabi in osveæevanju treh razliËnih tabel
znakov.
a) Notranja razdalja podroËja
Notranja razdalja podroËja je mera povpreËne razdalje med dvema lokacijama
v podroËju. Uporablja se za izraËun πtevila potovanj, ki imajo zaËetek in cilj
v istem podroËju. Ta potovanja, glede na dejstvo, da se vsa potovanja zaËenjajo
in konËujejo v prikljuËnih vozliπËih (centroidih), nikdar ne doseæejo nobenega
1 3 8
Simon KavËiË
dela cestne mreæe. Pomembno pa jih je upoπtevati, ker je njihov obseg lahko
precejπen, to pa vpliva na ostala potovanja v veËini prometnih modelov.
b) Hitrost na navideznih povezavah
Hitrost, dodeljena navidezni povezavi, je odvisna od lastnosti podroËja.
PovpreËna potovalna hitrost od prikljuËnega vozliπËa do prometne mreæe je
drugaËna v podeæelskem okolju kot v gosto naseljenih podroËjih. Ta
informacija je dostopna v veËini prometnih modelov. Uporablja se preprosto
pravilo: Ëe je podroËje manjπe od 1,8 milijona kvadratnih metrov, je hitrost
omejena na 5 km/h, Ëe pa je veËje, pa 15 km/h.
Proces gradnje topologije flpovezava ‡ vozliπËe ‡ zavijanje«
in dodajanje podatkov
Mnogi obstojeËi prometni modeli poenostavljajo cestno mreæo v topologijo
flpovezava ‡ vozliπËe«, vendar zastoji pri zavijanju predstavljajo znatno
podaljπanje potovalnih Ëasov in so tudi upoπtevanja vreden dejavnik pri izbiri
poti skozi urbano naselje. Poleg teoretiËnih problemov dodajanja zavijanj
prometnemu modelu je treba veliko delovnih naporov in vloæenega truda za
pridobitev podatkov o Ëasu, ki je nujen za zavijanje v doloËenem kriæiπËu.
VeËina prometnih modelov uporablja povezavo do podatkov, kjer so æe narejene
ocene Ëasa za potrebna kriæiπËa in zavijanja. KriæiπËa so razvrπËena v grupe,
na primer:
‡ prednostna,
‡ neprednostna,
‡ semaforizirana,
‡ trismerna kriæiπËa in
‡ πtirismerna kriæiπËa.
Za vsako so doloËene prednostne smeri in povpreËen Ëas za vsako smer
zavijanja. Podatke je bilo treba razvrstiti v 9 osnovnih razredov:
‡ ceste, ki povezujejo avtoceste ali hitre ceste in navadne ceste,
‡ ceste, ki povezujejo avtocesto ali hitro cesto z drugo avtocesto ali hitro cesto,
‡ lokalne ceste, ki vodijo do posameznih hiπ,
‡ podeæelske ceste, glavne ceste na podeæelju,
‡ ulice v urbanih naseljih,
‡ hitre ceste,
‡ avtoceste,
‡ trajekti, ki so pomembna povezava v deæelah z veliko otoki,
‡ navidezne povezave.
1 3 9
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
Slika 4 prikazuje primere razliËnih osnovnih tipov cest. Kot se vidi, je zelo
pomemben podatek ali je cesta enosmerna ali dvosmerna.
Med cestami se lahko pojavijo sledeËe vrste vozliπË:
‡ prednostna kriæiπËa ( tri- ali πtirismerna kriæiπËa in Y-kriæiπËa),
‡ semaforizirana kriæiπËa ( tri- ali πtirismerna kriæiπËa in Y-kriæiπËa),
‡ kroæni promet,
‡ kriæiπËa s stranskimi cestami,
‡ neprednostna kriæiπËa,
‡ nekvalitetni menjalni pasovi,
‡ povezave s prikljuËki na avtoceste,
‡ obraËaliπËa s svojo lastno poravnavo.
Opisani so primeri vozliπË razliËnih cest, obstajajo pa tudi druge vrste vozliπË,
kot so æelezniπki prehodi, carine, dviæni mostovi Ëez reke in prehodi za peπce.
Ta vozliπËa moramo obravnavati posebej zaradi njihovih posebnih lastnosti.
Nekatera vozliπËa se redko pojavljajo v prometnih modelih, na primer
Y-kriæiπËe, ker je malo moænosti, da tam nastanejo zastoji. Najbolj je treba
upoπtevati tri- in πtirismerna, semaforizirana in kroæna kriæiπËa.
Pri vsej tej poenostavitvi je πe vedno zelo veliko dela pri vkljuËitvi
pomembnega kriæiπËa v prometni model. Za avtomatiziranje procesa je v zelo
veliko pomoË uporaba karakteristik in lastnosti cest.
Slika 4:
Primeri cestnih povezav
v prometnem modelu
Vir: www.esri.com.
1 4 0
Simon KavËiË
Slika 5:
Primeri razliËnih kriæiπË
Vir: www.esri.com.
V prometnem modelu se za avtomatizacijo procesov uporabljajo naslednje
lastnosti cest:
‡ klasifikacija ceste,
‡ πtevilo voznih pasov,
‡ kapaciteta ceste,
‡ hitrost (uporabnejπa je hitrost, ki jo cesta dovoljuje, kot predpisana hitrost;
v gosto naseljenih krajih je hitrost voænje niæja od predpisane, izven naselij
pa je ponavadi viπja),
‡ gostota prometa,
‡ eno- ali dvosmerna cesta,
‡ geometrija ceste (ravna ali veliko ovinkov).
Prvi korak v procesu je doloËiti prednost v kriæiπËu. V trismernem kriæiπËu
prednosti ne moremo doloËiti glede na geometrijo, ampak glede na lastnosti
cest in πele nato uporabimo geometrijo.
V πtirismernem kriæiπËu je jasno, da dve nasprotni povezavi tvorita preËkajoËo
cesto, razen kadar je to z znakom drugaËe predpisano, in treba je samo doloËiti
prednostno cesto.
1 4 1
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
Slika 6:
»as zavijanja
v trismernem kriæiπËu
je odvisen od
prednosti cest.
Vir: www.esri.com.
Ko doloËimo prednost, uporabimo cestni standard za doloËitev, ali je kriæiπËe
semaforizirano ali ne. Cestni standard za podeæelske ceste in urbana naselja je
razliËen. Glede na klasifikacijo kriæiπËa je promet glavna spremenljivka. Dobro
je shraniti informacije o vsakem vozliπËu zaradi avtomatske klasifikacije (ali
ima kriæiπËe ravno dovolj prometa za postavitev semaforjev ali pa veË kot
dovolj).
Slika 7:
Princip doloËanja prednosti
v trismernem kriæiπËu
Vir: www.esri.com.
1 4 2
Simon KavËiË
Tabela 1: Distribucija tipov vozliπË
Tip vozliπËa
©tevilo vozliπË
PrikljuËno vozliπËe
296
Prednostna trismerna kriæiπËa
417
Prednostna πtirismerna kriæiπËa
14
Semaforizirana trismerna kriæiπËa
436
Semaforizirana πtirismerna kriæiπËa
386
VozliπËa z veË kot πtirimi povezavami
16
VozliπËa z manj kot dvema cestnima povezavama
334
Ostala vozliπËa (nerazporejena)
525
Skupaj
2424
Vir: www.esri.com.
Tabela 1 prikazuje rezultate avtomatske klasifikacijske procedure za prometno
mreæo v Kopenhagnu.
Koordinacija cestne mreæe in mreæe javnega transporta
Mnogo tradicionalnih prometnih modelov predstavlja mreæo javnega transporta
na naËin, ki ga je teæko predstaviti grafiËno. TipiËen primer je, da so poti
javnega prevoza shranjene kot seznam, v katerem so shranjena samo vozliπËa,
kjer lahko potniki prestopijo na drugo linijo ali drugo vrsto prevoza. »e te poti
prenesemo v aplikacijo ArcInfo, jih ta lahko spoji s prometno mreæo.
Metoda je bila najprej razvita za podoben, bolj preprost, vendar tudi bolj
specializiran problem, geografsko koordinacijo dveh cestnih omreæij, ki izhajata
iz istega obroËa. Izkazalo se je, da je z manjπimi modifikacijami zelo primerna
za integracijo mreæe javnega transportnega omreæja v prometno mreæo. Prvi ali
drugi mreæi se doda ali odvzame razliËne polilinije in odstrani vse viπinske
toËke in identifikacije.
Za dodajanje ali odstranitev polilinije se odloËa za vsako mreæo posebej,
odvisno od odloËitve, ali bo vkljuËena v usklajeni model. Potrebno delo je
v veliki meri opravljeno roËno v aplikaciji ArcEdit. Cilj usklajevanja je prenesti
viπinske toËke z mreæe, ki jih πe vedno ima, na drugo.
1 4 3
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
Slika 8:
Princip doloËanja prednosti
v πtirismernem kriæiπËu
Vir: www.esri.com.
Postopek prevaja model prometne mreæe v smislu predstavitve poti javnega
transporta v geografsko pravilni obliki, ki vkljuËuje vse cestne odseke,
æeleznico in vse ostale javne transportne poti.
Mreæno pokrivanje vsebuje eno polilinijo na kombinacijo poti in zaËetnega ali
konËnega vozliπËa. Vsaka polilinija je dodeljena identifikaciji ceste. Predvideva
se, da se veliko πtevilo vozliπË iz dveh obsegov delovanja popolnoma ujema, ker
izvirajo iz istega izvora. Kadar se prometni model uporablja za ocenjevanje
projekta, je zelo verjetno, da bodo raziskane πtevilne alternative tega projekta.
Najbolj pogosta metoda ustvarjanja alternative je posnemanje obstojeËega
prometnega podatkovnega modela.
1 4 4
Simon KavËiË
Slika 9:
Dve verziji iste mreæe.
Temnejπa je geografsko pravilna.
Vir: www.esri.com.
Pretvarjanje podatkov iz GIS v prometni model
V teoriji je prometni model predstavljen kot grafikon, kjer se pokaæe najboljπa
izvedba algoritma flvse ‡ niË«. V nekaterih GIS vozliπËa in povezave v
topoloπkem smislu sploh niso povezane. Zelo teæko je izvesti uËinkovit
algoritem flvse ‡ niË«, ker bi zahteval nov algoritem za prikaz topoloπkih
povezav koordinat vozliπË in povezav. V aplikaciji ArcInfo obstaja topoloπka
povezava med vozliπËi in povezavami. Polilinijska tabela lastnosti vsebuje
informacije o πtevilkah vozliπË; nasprotne informacije, na katerih povezavah so
povezana na druga vozliπËa, pa ni v tabeli lastnosti vozliπË, zato je nujno
pretvoriti iz mreæne predstavitve v matematiËni grafikon, preden lahko
uËinkovito zaæenemo algoritem flvse ‡ niË«. Kljub teoretiËnim teæavam pri
mreæni predstavitvi je pretvorba nujna tudi zaradi pospeπitve Ëasa
preraËunavanja, saj veliko Ëasa vzame æe dostop do polilinijske tabele lastnosti
in tabele lastnosti vozliπË za vsako posamezno povezavo ali vozliπËe, dokler ne
preraËuna vseh.
Da bi promet pravilno postavili na mreæo, mora algoritem flvse ‡ niË« veËkrat
preraËunati poti med vsemi zaËetnimi vozliπËi vseh podroËij. V modelu
Kopenhagna je potrebnih 1000 vzajemnih delovanj med 267 podroËji na mreæi
z 2700 povezavami in 2400 vozliπËi, kar znese 71 289 000 poti flvse ‡ niË«.
UËinkovitost algoritma flvse ‡ niË« in mreænega grafikona je bistvena za Ëas
preraËunavanja prometnega modela (Nielsen, 1997, str.19).
Preprosta mreæa flpovezava ‡ vozliπËe«
Topologija prometne mreæe v GIS je sestavljena vsaj iz vozliπË in povezav.
Povezave vsebujejo le podatke o skupnem prometu v obeh smereh, ne pa za
vsako smer posebej. V grafikonu mora vsaka povezava vsebovati informacije
1 4 5
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
Slika 10:
Pretvorba iz GIS-topologije
v matematiËni grafikon
Vir: www.esri.com.
o sebi, svoji identifikaciji in od katerih do katerih vozliπË poteka. Vsako
vozliπËe mora vsebovati podatke o sebi, svoji identifikaciji ter kakπna povezava
vodi do njega.
Ker aplikacija ArcInfo prepozna samo relacije flpovezava ‡ vozliπËe«, ne pa tudi
flvozliπËe ‡ povezava«, je treba podatke prevesti v grafikon, preden zaæenemo
prometni model.
flPovezava ‡ vozliπËe« z dvosmernimi povezavami
V tej vrsti mreæe so le nekateri podatki o povezavah odvisni od smeri, zato so
razvrπËeni v tri strukture: naprej, nazaj in skupaj. VozliπËa vsebujejo iste
informacije kot v preprostih mreæah, Ëeprav se sklicevanje na povezavo lahko
nanaπa na strukturo naprej ali nazaj.
flPovezava ‡ vozliπËe ‡ zavijanje«
Najbolj zapleten tip prometne mreæe vsebuje dodaten topoloπki element:
zavijanje. Pri naËrtovanju mreæe v urbanem okolju ga je priporoËljivo
vkljuËiti na operacijskem, taktiËnem in celo na strateπkem nivoju. To πe
posebej velja za prenatrpane mreæe. V Kopenhagnu se porabi 30 odstorkov
potovalnega Ëasa v kriæiπËih, kjer je zadræevanje lahko geometrijsko
(zaviranje, zavijanje, pospeπevanje) ali pa zaradi Ëakanja v koloni na prosto
smer (Nielsen, 1997, str. 20).
Vsaka smer v povezavi (naprej in nazaj) se mora nanaπati na vsa zavijanja, ki
zapuπËajo povezavo. Struktura zavijanja mora vsebovati podatke, kje se
zavijanje prikljuËi na povezavo, kam vodi in v katerem vozliπËu je locirano.
Zavijanja delimo na tipe: levo, desno, naravnost in polkroæno. Informacija se
lahko generira polavtomatsko glede na informacije vozliπËa.
1 4 6
Simon KavËiË
Med procesom gradnje mreæe je treba preveriti topoloπka razmerja. »e za
vozliπËa ne definiramo zavijanj ali Ëe zavijanja niso dovoljena na obeh koncih
ceste, jih ne moremo ovrednotiti.
Pretvarjanje topologije flpovezava ‡ zavijanje ‡ vozliπËe« v grafikon
Kot v preprosti topologiji flpovezava ‡ vozliπËe«, je mreæa pretvorjena
v orientiran graf. VozliπËe je razdeljeno v 8 izmiπljenih vozliπË. Ta razdelitev je
nujna zaradi prepreËevanja nedovoljenih zavijanj v algoritmu flvse ‡ niË«.
Kot se vidi na sliki, grafiËni prikaz poveËa πtevilo vozliπË za 7 in πtevilo povezav
za 12. RaËun je lahek, Ëe uporabimo algoritem flvse ‡ niË«, kot je Dijkstra. To
je ena izmed najbolj znanih in boljπih tehnik za iskanje najkrajπe poti. Podatke
navadno prostorsko omejimo (z elipso) med zaËetnim in konËnim vozliπËem.
Algoritem najprej raziπËe razdalje po vseh moænih linijah med zaËetnim
vozliπËem prek vmesnih vozliπË, v smeri proti konËnemu vozliπËu. V prvem
koraku je ugotovljenih dvoje ali veË razdalj do vmesnih vozliπË. Algoritem nato
zavræe daljπe razdalje ter obdræi najkrajπo do potrjenega vozliπËa. Iskanje
Slika 11:
©tirismerno kriæiπËe, predstavljeno v GIS
Vir: www.esri.com.
Slika 12:
Cestna mreæa prevedena v orientiran graf
Vir: www.esri.com.
1 4 7
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
Slika 13:
Razdelitev vozliπËa
Vir: www.esri.com.
najkrajπe razdalje se nadaljuje po vseh moænih linijah od potrjenega
(vmesnega) vozliπËa proti ciljnemu, dokler algoritem ne najde naslednjega
vmesnega vozliπËa. Algoritem poiπËe najkrajπo pot do ciljne toËke s
ponavljanjem omenjenih korakov znotraj elipse omejitve. V najslabπem
primeru algoritem izraËuna najkrajπe razdalje do vseh vozliπË v mreæi. Glede na
proces kalkulacije je naloga opravljena na grafikonu, kjer ni pomembno, ali so
Ëas in stroπki povezani s fiziËno ali z izmiπljeno povezavo, ki predstavlja
zavijanje v kriæiπËu. Kot del algoritma je potovalni Ëas realne povezave
posodobljen glede na krivuljo hitrosti, medtem ko je potovalni Ëas zavijanja
posodobljen glede na model Ëakalnih Ëasov kriæiπËa (Drobne, S.)
VozliπËe ‡ toËke konflikta in model Ëakalnih Ëasov kriæiπËa
Glede na predpis prepustiti prednost prihajajoËemu prometu, je model
Ëakalnih Ëasov kriæiπËa zelo zapleten, ker mora upoπtevati vse zastoje na vseh
toËkah konflikta v kriæiπËu. Posledica tega je, da so vsa zavijanja razvrπËena
glede na prednost.
Model Ëakalnih Ëasov kriæiπËa vsebuje:
KriæiπËe prednostne ceste = zaviranje + stanje v koloni + Ëakanje na zavijanje +
+ Ëas voænje v kriæiπËu + pospeπevanje.
Semaforizirano kriæiπËe = zaviranje + Ëakanje na zeleno luË + Ëakanje na zavijanje +
+ Ëas voænje skozi kriæiπËe + pospeπevanje.
1 4 8
Simon KavËiË
Slika 14:
Prednost pri zavijanjih v πtirismernem kriæiπËu
Vir: www.esri.com.
Pretvarjanje zaËetnih vozliπË obmoËja
v topologijo flpovezava ‡ vozliπËe ‡ zavijanje«
V topologiji flpovezava ‡ vozliπËe« je pretvarjanje mreæe GIS v grafikon
preprosto. ZaËetna vozliπËa obmoËij se upoπtevajo enako kot povezave in
vozliπËa. V topologiji flpovezava ‡ vozliπËe ‡ zavijanje« pa je pretvarjanje veliko
bolj zapleteno. »e je zaËetno vozliπËe obmoËja prikljuËeno na πtirismerno
kriæiπËe, mora biti prikljuËeno na vsa πtiri navidezna vozliπËa izhajajoËih
navideznih povezav, drugaËe bi bilo veliko preveË prometa na enem od
zavijanj, kar bi povzroËilo zelo veliko gneËo in Ëakanje na tem zavijanju, s tem
pa tudi prekinitev tokov v kriæiπËu. Prvi korak pri pretvarjanju v diagram pri
topologiji flpovezava ‡ vozliπËe ‡ zavijanje« je loËiti vsa zaËetna vozliπËa
podroËij od pravih vozliπË in jih nato povezati z navideznimi povezavami.
KriæiπËe se razdeli na navidezna vozliπËa in povezave, ki jih prikljuËimo na
zaËetno vozliπËe podroËja z osmimi navideznimi povezavami. Vse dohodne in
izhodne povezave so povezane na dve zaËasni vozliπËi.
Nazadnje se zaËetno vozliπËe podroËja razdeli na dva dela, del za dohodne
povezave in del za izhodne povezave. »e se izognemo temu zapletenemu
procesu, bo dodelitveni model dodal poti preko navideznih povezav, da bi se
izognili Ëas izgubljajoËemu levemu zavijanju, ali pa ga povezal na cesto preko
dveh navideznih povezav in jih uporabil kot bliænjice. Algoritem iskanja poti se
lahko izvede tako, da se temu izogne z uporabo logike, da ponavljanje
1 4 9
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
zaËetnega vozliπËa podroËja ni dovoljeno, vendar bi to zahtevalo veliko porabo
Ëasa, upoπtevajoË vsa vozliπËa in povezave za problem, ki zadeva le manjπi del
grafikona.
Javna transportna mreæa
Ker javni prevoz uporablja tudi cestno mreæo z vsemi povezavami, zavijanji
in vozliπËi, potrebuje topoloπke podatke te vrste, da ne bi priπlo do napaËne
razlage (æelezniπke kretnice se lahko razlagajo kot vozliπËa ali zavoji). Potniki
lahko na avtobus ali vlak dostopajo le na postajah, vmes pa ne. Cestni odsek
lahko vsebuje mnogo povezav, vozliπË in zavojev v fiziËni mreæi, nasprotno kot
v organizacijski mreæi, kjer je to le en segment. S potniπkega zornega kota je to
organizacijska mreæa cestnih segmentov, terminalov in sprememb (sprememba
v topoloπkem smislu pomeni postanek na avtobusni ali æelezniπki postaji).
Lahko je vabljivo modelirati javni prevoz kot individualni transport z uporabo
povezav, zavojev in vozliπË, ki predstavljajo cestne segmente, spremembe
in terminale, vendar lahko fiziËna povezava in zavijanje vsebujeta veË cestnih
odsekov in vsako zavijanje iz ene povezave na drugo vsebuje veË sprememb.
Npr. cesta in æeleznica lahko peljeta po isti poti vzporedno, vendar so Ëasi
postankov in cilji poti na mreæi popolnoma razliËni. Med javnim prometom in
drugimi oblikami prometa lahko nastane medsebojno delovanje na vsaki
povezavi vzdolæ poti in podatki so lahko predstavljeni na nivoju povezave in ne
na nivoju cestnega odseka (potovalna hitrost, kapaciteta, oddaljenost kot
lastnost povezav vzdolæ cestnega odseka). Na ta naËin se topologija javne
transportne mreæe, vsebujoË poti, spremembe in terminale, nanaπa na fiziËno
mreæo, ki vsebuje povezave, zavijanja in vozliπËa.
Povezave, zavijanja in vozliπËa so organizirani enako kot v cestni mreæi.
‡ Cestni odsek predstavlja pot od enega do drugega konca. Vsak cestni odsek
mora vsebovati identifikacijo ceste in identifikacijo odseka.
‡ Sprememba opozarja na spremembe konËne strani odseka poti (cesta je
definirana kot enosmerna).
‡ Podatek vsebuje informacije o cestnem odseku. Nekateri vsebujejo tudi
strukturo podatkov celotne poti.
Polilinijski segment opisuje elemente vzdolæ poti. Vsak element je lahko
drugaËnega tipa, npr. povezave, zavoji in vozliπËa. RazliËne poti smejo dodati
nekaj podatkov vsakemu fiziËnemu elementu, npr. Ëasovna tabela dodana
vozliπËu in tokovi dodani povezavi. Ob doloËanju cestnega odseka so lahko
1 5 0
Simon KavËiË
v principu fiziËne tabele obraËanja odveËne za opis poti, toda nato ne bi bilo
mogoËe vzdræevati pripadajoËih lastnosti povezav in vozliπË vzdolæ poti.
Spremembe so nov tip topoloπkih podatkov v povezavi s cestnimi odseki
in terminali. Vsaka povezava vsebuje veË poti in vsak terminal lahko vsebuje veË
sprememb med potmi. Atribut sprememb lahko predstavimo z urniki ali z oceno
gostote prometa na razliËnih poteh. Spremembe doloËimo iz podatkov: od kod,
kam in iz terminala. Spremembam lahko dodamo doloËene podatke, kot je npr.
Ëakalni Ëas, ne potrebujejo pa identifikacije, ker so doloËene samo z zgornjimi
podatki. Obstajata dve osnovni vrsti sprememb: nadaljevanje po isti poti ali pa
sprememba poti. Slediti prvi pomeni potrebovati podatek o Ëasu postanka na
terminalu, slediti drugi pa podatke o Ëakalnem Ëasu na naslednjo obliko prevoza,
vkljuËno z odpustnim Ëasom na terminalu in nevπeËnostmi ob spremembi.
Terminali so tudi nov tip topoloπkega podatka, povezanega z vozliπËi,
spremembami in cestnimi odseki. Vsak terminal je lociran v vozliπËu in se
nanaπa na vse spremembe v njem. VozliπËe je lahko terminal za nekatere poti
in navadno vozliπËe za ostale, npr. ekspresne vlake, ki ne ustavljajo na lokalnih
postajah.
Glede na model naloge cestni odsek nekoliko poenostavi mreæo, Ëe se lahko
πteje kot povezava po algoritmu flvse ‡ niË«, vendar je v velikih javnih
prometnih mreæah z veliko potmi in terminali ocenjena mreæa veliko veËja kot
avtomobilska mreæa za isto obmoËje analize.
Aplikacija ArcInfo lahko upravlja samo πtiri od πestih vrst podatkov v predlagani
topologiji za javno transportno mreæo. FiziËne povezave, vozliπËa, zavoji in poti
so opisani kot zaporedje povezav. Mnogi prometni modeli pa so zmoæni
upravljati povezave javne transportne mreæe v fiziËni mreæi. Poti so opisane kot
zaporedje vozliπË v fiziËni mreæi (urnik je povezan z vozliπËem), medtem ko
lahko notranja logika poveæe pot na fiziËno mreæo, ravno tako kot lahko raËuna
Ëakalne Ëase ob spremembah. Na primer, prometni model se uporablja za
vzdræevanje topologije javne transportne mreæe in GIS, po prevajanju topologije
prometnega modela iz povezav v poti. Osupljivo je, da se za vzdræevanje
geografskih informacij uporablja prometni model, ker GIS tega ni sposoben.
Potovalne matrice
Potovalne matrice so element podatkov, ki jih GIS ne upravlja. Matrice je treba
vzdræevati s pomoËjo drugih programskih produktov in jih uporabljati za
urejanje in analiziranje matric za geografske analize in razliËne matriËne
1 5 1
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
operacije. Samo konËne rezultate teh preraËunavanj in analiz se lahko predstavi
s klasiËnimi GIS-paketi. Nadleæno je, ne samo zaradi razliËnih delovnih
procesov, ampak tudi, ker topoloπka razmerja flmatrica ‡ vozliπËe ‡ podroËje«,
niso vzdræevana avtomatsko, ker je preveË moænosti napak. Potovalne matrice
vsebujejo geografske podatke in so lahko zelo velike, na primer 1000 × 1000
elementov, kar pomeni, da niso praktiËne za upravljanje v razπirjenih tabelah.
RaËunalniπko podprt sitem podpore odloËanju
za optimiranje logistiËnih poti
POTI se imenuje raËunalniπko podprt sistem podpore odloËanju za optimiranje
logistiËnih poti, ki ga, za delovanje v Sloveniji, prirejata g. Janko Rozman in g.
Marijan Slak, zaposlena v oddelku za raËunalniπko grafiko in GIS Sluæbe za
informatiko Ministrstva za obrambo.
Kot platforma za program Poti je uporabljen programski paket ArcInfo
ameriπkega podjetja ESRI (Environmental Systems Research Institute) iz
Redlandsa v Kaliforniji, ZDA, ki se poganja v Unix okolju. ArcInfo je eden od
mnoæice raËunalniπkih programov, ki omogoËajo vzpostavitev GIS-a. Treba pa je
poudariti, da je to najbolj razπirjen program in je po doseæeni prodaji in πtevilu
dræav, ki so ga sprejele kot standardno orodje za vzpostavitev GIS, svetovna
uspeπnica πtevilka ena. Proizvajalec omenjenega programa, ameriπka firma ESRI,
se s konceptom in razvojem GIS-a ukvarja æe veË kot dvajset let. Rezultat tega
razvoja je raËunalniπki paket programov, ki se odlikuje predvsem zaradi:
‡ dobre organiziranosti geografskih podatkov z uporabo relacijskega in
topoloπkega modela;
‡ moænosti pretvarjanja mnoæice æe obstojeËih standardnih grafiËnih formatov
v obliko, ki jo sistem razume;
‡ univerzalnosti v smislu strojne opreme; ArcInfo teËe na poljubnem
raËunalniku, tako na flnajveËjem« super raËunalniku kakor tudi na
najmanjπem IBM kompatibilnem osebnem raËunalniku;
‡ univerzalnosti v smislu programske opreme; grafiËne in atributivne podatke
lahko prenesemo iz skoraj vseh æe obstojeËih programskih orodij.
ArcInfo je zasnovan tako, da omogoËa kompleksne obdelave po grafiËni in
atributivni bazi podatkov. Programski moduli so napisani v programskem jeziku
FORTRAN, sistem pa deluje preko interaktivnega vnosa ukazov neposredno
preko tipkovnice ali preko posebne datoteke, napisane v SML-jeziku (pri
PC-verziji) ali AML-jeziku (pri veËjih instalacijah). SML in AML sta makro
1 5 2
Simon KavËiË
jezika, ki ju ArcInfo razume. Zaradi takega naËina vnosa ukazov lahko napravimo
svoje aplikacije v GIS-u, oziroma omogoËimo povezavo podatkov v GIS-u preko
posebnih vmesnikov s posameznimi aplikativnimi strokovnimi programi.
Programski paket PC ArcInfo je sestavljen iz naslednjih programskih modulov:
‡ ArcInfo Starter kit, ki vsebuje operacije za izdelavo atributivne in topoloπke
baze podatkov, izdelavo operacij prekrivanja, generiranja vplivnih okolij,
transformacij med razliËnimi kartografskimi projekcijami ter konverzijo
podatkov;
‡ ArcEdit je modul, ki omogoËa vnos in popravljanje grafiËne baze podatkov;
‡ ArcPlot je modul za prikazovanje vneπenih podatkov ter izdelavo kart in
zemljevidov;
‡ ArcGrid omogoËa izraËun prehodnosti na odprtem terenu;
‡ Network omogoËa modeliranje in analiziranje omreæij;
‡ Data conversion, kot ime samo pove, za pretvorbo razliËnih vrst grafiËnih
formatov v obliko, ki jo ArcInfo razume;
‡ TIN (Triangulated Irregular Network) za tridimenzionalno modeliranje
in analiziranje terena ter
‡ COGO, ki vsebuje zbirko programskih orodij za pripravo in obdelavo
geodetskih podatkov (Æagavec, D., 2001).
Aplikacija deluje tako, da poiπËe po Ëasu najugodnejπo pot do cilja. Iskanje poti
poteka z uporabo heuristiËne procedure, metode problema trgovskega potnika
(ang. Travelling Salesman Problem ‡ TSP). Gre za problem potnika, ki bi rad
v najkrajπem Ëasu obiskal N mest. Lahko sicer izbira med (N-1)! moænimi
obhodi, æeli pa si, da bi potoval Ëim hitreje in s Ëim manj napora. Pri obhodu
mest pa mora raËunati πe na spremembo lokacij, ki jih mora obiskati, na
Ëasovne ovire (npr. okvare avtomobila) in fiziËne ovire (npr. poplave). Torej gre
hkrati za optimizacijo in prilagodljivost (http:// maja. uni-b.si/ internet/ slo/
mehatron/ probtrg. htm).
Kot osnovno bazo podatkov za aplikacijo POTI lahko uporabimo digitalni
model reliefa ali vektorske podatke o cestah. Baza podatkov je razdeljena na
podatkovne plasti, v katerih se nahajajo objekti istega tipa. Podatkovne plasti
(flLAYERJI«) se delijo na: vektorske, rasterske in gridne. Karakteristike
posameznih tipov pa so:
‡ Vektorske (atributne) podatkovne plasti, so baze podatkov, ki so v glavnem
prostorsko orientirani (geokodirani). Podatki vsebujejo poljubno πtevilo
atributov poljubnih tipov, odvisno od potrebe uporabnika, in sicer:
numeriËne, alfanumeriËne in objektne, ki pa se dalje delijo na veË podtipov.
1 5 3
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
Atributi imajo lahko prirejene tudi doloËene pomene in pogoje, numeriËni
pa tudi pripadajoËe πifrante ali formule. Geokodirani objekti morajo
vsebovati atribute, ki definirajo njihovo prostorsko pozicijo. To je lahko ena
koordinata za toËkovno oziroma dve za linijsko opredeljene objekte.
‡ Rastrske podatkovne plasti ne vsebujejo atributov, ampak sluæijo samo
grafiËni predstavitvi podatkov (kart). PraktiËno so to mreæe skeniranih kart
enakega tipa, ki sluæijo uporabniku kot grafiËna podloga izbranega
podroËja. Za tako podatkovno plast je treba definirati izhodiπËe
in dimenzije mreæe kart, nato pa se æelene karte skenira, kalibrira in vstavi
na pravilne pozicije v prostor.
‡ Mreæne (grid) podatkovne plasti vsebujejo objekte z numeriËnimi atributi za
fiksno (mreæno) doloËene lokacije. PraktiËno so to numeriËni podatki,
doloËeni za vsako vozliπËe poljubno definirane mreæe in se lahko grafiËno
predstavijo kot kvadratki doloËene barve (vezane na njihov numeriËni
atribut). Za tako podatkovno plast je treba definirati izhodiπËe in dimenzije
mreæe kart ter numeriËne atribute, ki naj jih vsebuje. Nato je treba æelene
podatke vnesti, vendar skoraj nikoli roËno, temveË s konverzijo vektorsko ali
rastrsko podanih podatkov.
Digitalni model reliefa je uporaben za prikazovanje terena z uporabo plastnic,
viπinskih rezin, hipsometriËnih prikazov (razliËno obarvane viπine), senËenja
reliefa, orientacije (v katero smer je obrnjen del terena), aksonometriËnih
prikazov. OmogoËa nam razliËne analize prostora: prehodnost, optiËno
vidljivost, analizo pokritosti z radiosignali, radarske analize, vpliv reliefa na
taktiËne situacije, simulacije. V praksi to pomeni, da je mogoËe dobiti profil,
po katerem se bo gibala enota, flpogledati« s strateπko pomembne toËke,
v realnem Ëasu leteti nad digitalnim ozemljem Slovenije. Vse to na modelu,
ki je natanËnejπi od obiËajnih vojaπkih zemljevidov, seveda pa mu hkrati
manjkajo marsikateri podatki, ki jih ponuja geografska karta. Digitalni model
reliefa in ortofoto posnetki namreË predstavljajo le temeljno vsebinsko plast
za geografske informacijske sisteme, so osnova, na katero po potrebi
dodajamo (Rozman, J., 2000).
Vektorsko shranjevanje podatkov sloni na domnevi, da je mogoËe vse pojave
v prostoru definirati z doloËenim zaporedjem koordinatnih parov. Seveda
moramo pri doloËitvi pojavov v prostoru in zapisu njihovih koordinat poiskati
vsaj πe njihova imena oziroma tako imenovane atribute, oziroma, povedati
moramo, kaj neko zaporedje koordinat predstavlja. Linijske pojave v prostoru
1 5 4
Simon KavËiË
Slika 15:
Digitalni model reliefa
Vir: www.esri.com.
opiπemo z zaËetnim koordinatnim parom (x, y), ki mu sledi vrsta novih
koordinatnih parov. Linijski podatki ne pomenijo nujno ravne Ërte, zato
moramo krivuljo drobiti v drobne intervale.
Slika 16:
Shranjevanje kartografskih podatkov v raËunalnik:
a) vektorski naËin,
b) rastrski naËin.
Vir: Kvamme, K., et al., Geografski informacijski
sistemi, str. 50.
1 5 5
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
Usmerjeni graf je vektorski naËin zapisa, ki reπi veËino teæav celotne
poligonske strukture. Segmenti so doloËeni kot linijski deli, vozliπËa pa so
konËne toËke segmentov ali preseËiπËa veË segmentov v isti toËki.
Poligonsko obmoËje definiramo kot skupino segmentov, ki ga v celoti
oklepajo. Linijske objekte definiramo z mnoæico segmentov, ki pa ne
oklepajo obmoËja (zaËetek prvega in konec zadnjega segmenta nista
sklenjena). ToËkovne podatke pa sestavljajo samo vozliπËa. Ena od velikih
prednosti usmerjenega grafa je, da je poloæaj objektov v prostoru
digitaliziran in shranjen samo enkrat. Podatkovna struktura usmerjenega
grafa pomeni bistven napredek v primerjavi s celotno poligonsko strukturo,
treba pa je poudariti, da je lahko pri definiranju kompleksnejπih pojavov
v prostoru dokaj zahtevna. KoliËina podatkov in njihova kompleksnost se pri
tem zelo poveËata. Æe preproste analize kompleksnih podatkov so zato pri
tej strukturi dokaj dolgotrajne in raËunalniπko zahtevne.
Rastrski GIS je dokaj lahko razumeti. Zamisliti si moramo le mreæo, navadno
sestavljeno iz kvadratkov, ki jo poloæimo Ëez obravnavano obmoËje. Vsak
element v kvadratku mreæe predstavlja segment realnega sveta, ki ga potem
v raËunalniku registriramo. Pri rastrskih sistemih se poloæaj objektov ne
shranjuje tako natanËno kakor pri vektorskih. Prostorski poloæaj objekta je
definiran zgolj s poloæajem vrstice in stolpca v dani mreæi. Poloæaj nekega
elementa realnega sveta torej ni podan s prostorskimi koordinatami, temveË le
s πtevilko vrstice in stolpca v rastrski mreæi. S tem, ko podamo ustrezen poloæaj
vrstice in stolpca ter velikost posameznega kvadratka oziroma celice mreæe,
lahko celice poveæemo s poloæajem v prostoru. NatanËnost doloËanja poloæaja
je moËno odvisna od velikosti celice. »e je ta na primer velika sto krat sto
metrov, poloæaja ne moremo doloËiti natanËno. V vsako celico mreæe rastrskega
GIS se zapiπe njen atribut. Predpostavimo, da æelimo v rastrskem sloju shraniti
podatke o krajih v prostoru, kjer so opaæene doloËene æivalske vrste. Vse
obmoËje dela se razdeli na mreæo kvadratov, v vsak kvadrat pa se zapiπe, ali so
na obmoËju tega kvadrata opaæene doloËene æivali ali ne. Zapiπeta se podatek
in nepodatek. Tak zapis zahteva veliko pomnilnega prostora.
V primerjavi z vektorskim GIS ima rastrski nekaj pomanjkljivosti, saj je zaradi
svoje zapolnjene rastrske strukture sposoben le enega tematskega prikaza
naenkrat. Kadar je potreben hkraten prikaz veË rastrskih slojev za isto obmoËje,
moramo ponavadi odpreti na zaslonu veË oken. Druga moænost je izdelava
logiËne kombinacije dveh slojev in prikaz rezultata tega procesa. VeËina
1 5 6
Simon KavËiË
rastrskih GIS pa pri prikazovanju dovoljuje prekrivanje enega rastrskega sloja
z enim ali veË vektorskih. Zapisa podatkov v vektorskem in rastrskem naËinu
se v marsiËem razlikujeta. Prvi temelji na zapisu podatkov za vse obmoËje,
drugi pa zgolj na zapisu krajev posameznih dogodkov. »e si za zgled ogledamo
cestno omreæje, bi v vektorskem naËinu dobili zapisane poloæaje cest in druge
atribute, v rastrskem naËinu pa bi v nekaterih celicah pisalo, da so tam reke,
v drugih pa da tam rek ni (Kvamme, K., et al., 1997, str 50‡63).
Æe leta 1995 je imel MO RS na voljo digitalni model reliefa (DMR), ki pa
s svojo resolucijo 100 metrov ni zadoπËal potrebam. Dodatna pomanjkljivost je
bila, da je pokrival izkljuËno obmoËje znotraj slovenskih meja. Zato je stekel
projekt, katerega namen je bila izdelava DMR z resolucijo 20 metrov in ortofoto
posnetkov (popravljenih zraËnih posnetkov) z resolucijo 10 metrov. Model bi
moral segati 80 kilometrov Ëez skrajne toËke Republike Slovenije. Zemljevidi
zaradi nepopolnosti in zastarelosti niso bili primeren vir podatkov za digitalni
model. Neposredno terensko merjenje oziroma radarska ali laserska izdelava
profilov bi bila Ëasovno prezahtevna in v tujini nemogoËa. Potrebni so bili tudi
kar najnovejπi ortofoto posnetki, ki bi pokrivali ozemlje na drugi strani meje.
Novembra 1995 je bilo za izvedbo projekta izbrano francosko podjetje SPOT
Image, ki træi podatke z nacionalnih satelitov SPOT. Projekt je bil konËan 1999.
Slovenska vojska ima od takrat na voljo tridimenzionalni model in ortofoto
poslikavo celotne dræave ter njene bliænje okolice, saj Slovenija predstavlja le
16 odstotkov obravnavane povrπine (Rozman, J., Slak, M., 1999, str.73‡83).
IzraËun poti na odprtem terenu
Modul GRID nam omogoËa izraËun poti na odprtem terenu. Tako imamo
moænost uporabljati modul Network za voænjo po cestah, v primeru fiziËnih
ovir, npr. podrtega mostu ali poplave, pa poiskati pot do naslednje proste ceste
kar preko odprtega terena.
Digitalni model reliefa rastrsko prikazuje relief terena, razdeljen z mreæo na
manjπe dele, imenovane piksel. Piksel je najmanjπi moæni slikovni element
podobe, ki se πe lahko samostojno obdeluje in prikazuje. Vsak piksel ima
doloËene svoje atribute. Pomembni atributi za vsako podroËje so naklon
zemljiπËa, poraπËenost tal, nosilnost tal, prisotnost vode in ceste. Tako kot
doloËimo atribute terenu ali cestam, jih je treba doloËiti za vozila. Za voænjo po
terenu sta najpomembnejπa skupna teæa, naklon terena, ki ga vozilo zmore,
in najveËji boËni naklon, da se vozilo ne prevrne.
1 5 7
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
Slika 17:
IzraËun prehodnosti na odprtem
terenu
v GRID-modulu
Vir: MO RS.
Da je neko podroËje prehodno za vozila, mora zadostovati doloËenim
kriterijem, na primer:
1. V (voda) = 0
2. G (gozd) = 0
3. N (naklon) < 15 %
4. Nt (nosilnost tal) 1t
V = 0 in G = 0 in N < 15 % in Nt > 1t
ZemljiπËe, katerega atribute lahko napiπemo na zgornji naËin, je torej prehodno
za obiËajna vozila. »e pa se kateri od atributov razlikuje od vrednosti,
prikazanih na primeru, to pomeni neprehodnost.
Optimiziranje poti
»e uporabljamo v modulu GRID digitalni model reliefa rastrsko, pa je za
modul NETWORK potrebno, zaradi natanËnosti, imeti vektorske podatke
o cestah in v tem primeru se uporablja prekrivanje rastrskega sloja prostorskih
podatkov z vektorskimi sloji.
NatanËnost vektorskega naËina prikazovanja prostorskih podatkov pride do
veljave takrat, ko je to predpogoj za njegovo uporabnost. Tako je na primer
treba pri katastrskih podatkih imeti Ëim natanËnejπe podatke o mejah
1 5 8
Simon KavËiË
Slika 18:
Osnovno cestno
omreæje, ki tvori skelet
modela
za optimizacijo poti
Vir: MO RS.
in poloæajih zemljiπkih parcel. Podobne so tudi zahteve katastra komunalnih
vodov, v katerem so zapisani podatki o plinski, elektriËni, vodovodni,
kanalizacijski in poπtni napeljavi ter cestah. Ob prekinitvi doloËene
komunikacijske napeljave je treba zelo natanËno doloËiti, kje je na primer treba
kopati, da pridemo do napeljave, in na katere druge napeljave moramo biti
pozorni. Medtem ko rastrski naËin omogoËa le grobo iskanje, saj so velike
omejitve glede velikosti celic, pa vektorski naËin dovoljuje zelo natanËno
iskanje (Kvamme, K., et al., 1997, str.62 ).
Programsko orodje ArcInfo vsebuje v programskem modulu NETWORK
nekatere funkcije, ki jih lahko neposredno uporabimo pri izdelavi prometnih
analiz. Te so:
‡ DoloËanje optimalnih poti je ena najbolj kompleksnih operacij pri vodenju
in usmerjanju prometa. Z uporabo primerne funkcije ArcInfo jo lahko
doloËimo v odvisnosti od:
‡ podane lokacije zaËetka in konca potovanja ter vmesnih ovir,
‡ trenutnega stanja v prometnem sistemu in
‡ kriterijev, po katerih doloËamo optimalnost poti. Ti temeljijo na dolæini
cestnih odsekov, na uporih voænje, na potovalnih Ëasih ali na drugih
ekonomskih ali prometnih kriterijih, ki jih uporabnik definira v
odvisnosti od danega primera.
1 5 9
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
‡ DoloËanje alokacije objektov javnih sluæb (gasilci, policijske postaje,
reπevalne sluæbe in podobno). To funkcijo lahko uspeπno uporabljamo pri
doloËanju alokacije objektov javnih sluæb (πole, intervencijske postaje,
zdravstvene ambulante) ter povrπin in objektov, namenjenih javni rabi. Zelo
primerno jo je uporabljati pri doloËevanju prihodnje rabe prostora v
odvisnosti od potreb po prometnem prostoru (na primer parkirni prostori)
posameznih vrst dejavnosti, za katere iπËemo prostor na urbanih povrπinah.
‡ DoloËanje vplivnih podroËij. Vplivna podroËja posameznih postajaliπË
mestnega javnega potniπkega prometa v mestu so podana z izohronami
5-minutne peπ hoje do najbliæjega postajaliπËa. S pomoËjo doloËanja vplivnih
podroËij je razvidno, kako je celotno obmoËje mesta pokrito s postajaliπËi
javnega potniπkega prometa, kar pa ni edini pokazatelj kvalitete linij
javnega potniπkega prometa. Od kvalitete javnega potniπkega prometa je
odvisna tudi izbira prometnega sredstva v mestu.
‡ Druge moænosti, ki omogoËajo aæurno, skoraj hipno posredovanje pri
spremembah v cestnem omreæju.
Shema prometne mreæe je osnova za izdelavo vhodne datoteke. Priprava in
izdelava sheme sta odvisni od kvalitete podatkov o obremenitvah in
prepustnosti (Æagavec, D., 2001).
Za iskanje poti so potrebne πtiri komponente. Te komponente so: mreæne
povezave, mreæna vozliπËa, zavijanja in postanki. Vsak od elementov vsebuje πe
atribute, potrebne za iskanje poti. Mreæni ukazi so vkljuËeni v ArcPlot in tako
sodelujejo v procesu modeliranja.
Mreæne povezave so polilinije, primerne za potencialne dele poti. V tem
postopku se uporablja atribute polilinij, ki so v mreænem modelu namenjeni
tudi doloËanju vrednosti impedance. Impedanca nas tudi opozori na morebitne
teæave pri potovanju preko katerekoli polilinije. Pot se doloËa s pomoËjo
najmanjπe moæne impedance od ene do druge toËke poti in tako kumulativna
impedanca predstavlja najkrajπo moæno razdaljo. Ostali atributi, ki doloËajo
impedanco, se lahko uporabijo kot druga moænost za razdaljo. Eden od naËinov
izraËuna Ëasa potovanja za vsako polilinijo je deljenje razdalje z atributom
omejitve hitrosti.
Mreæna vozliπËa so preprosto vozliπËa, ki doloËajo konËne toËke mreænih
povezav. Predstavljajo kriæiπËa, ki povezujejo tako povezave kot tudi konËne
toËke povezav. »e æelimo v te toËke vkljuËiti impedanco, mora biti ta prikazana
v tabeli obraËanja, ki prikazuje vsa mogoËa zavijanja z ene na drugo polilinijo.
1 6 0
Simon KavËiË
Slika 19:
Meni za definiranje in editiranje postankov
Vir: MO RS.
Slika 20:
Vnos in editiranje
postankov
Vir: MO RS.
Slika 21:
Postanki
Vir: MORS.
Zadnji element pri doloËanju poti je postanek. Postanki predstavljajo lokacije,
ki jih je treba obiskati vzdolæ zaæelene poti. VozliπËa zdruæujejo vse podatke o
postankih, ki se nanaπajo na lokacijo vozliπËa. Atribut povezave dovoljuje
uporabniku loËitev postankov na veË kot eno povezavo. Potreben je atribut
zaporedja natovarjanja ali raztovarjanja za doloËitev zaËetka in konca postanka,
za vsako povezavo ali vozliπËe. Z doloËitvijo postankov po vnaprej doloËenem
1 6 1
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
Slika 22:
Osnovni meni
aplikacije Poti
Vir: MO RS.
Slika 23:
Izpis poti
Vir: MO RS.
1 6 2
Simon KavËiË
Slika 24:
Izrisana pot,
Ëe so postanki fiksni
Vir: MO RS.
Slika 25:
Izris poti, Ëe so
postanki prosti
Vir: MO RS.
vrstnem redu doloËimo smer poti. Atribut impedance lahko vkljuËimo tudi
v postanke kot tako imenovani atribut izmenjave. Izmenjava se navezuje na
koliËino naloæenega in razloæenega blaga pri doloËenem postanku, na primer
πtevilo potnikov, ki so vstopili in izstopili (Plumb, G.).
1 6 3
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
Postanek je na cesti s πtevilko ceste_id, impendanca pomeni Ëas, ki ga
porabimo za nakladanje ali razkladanje, transfer ‡1 pomeni nakladanje,
transfer 1 pa razkladanje.
Iskanje poti v modulu Network se izvede s pomoËjo ukaza POT. Ukaz
FIKSIRAN uporabimo, Ëe iskanje poti sledi vnaprej doloËenemu zaporedju
postankov pri iskanju najmanjπe impedance med vsakim uspeπnim postankom.
Ukaz PROST pa prerazporedi zaporedje postankov v æelji najti najniæjo skupno
impedanco, tako da sta fiksna le zaËetni in konËni postanek.
Rezultat, ki ga dobimo, je flizpis poti«. Ta nam preprosto pokaæe seznam πtevil,
ki predstavljajo cestni odsek. Tabela preseka vsebuje po vrstnem redu
razporejene polilinije, ki predstavljajo doloËen cestni odsek. Tudi datoteka
postankov je obnovljena z dodatnimi atributi, ki predstavljajo kumulativno
impedanco, kumulativni prenos in v primeru uporabe ukaza PROST
popravljeno zaporedje nakladanj.
Sposobnost iskanja poti v modulu Network je zelo velika, po drugi strani pa je
uporaba lahko omejena ali zavajajoËa, Ëe podatkovni elementi, navedeni zgoraj,
niso primerno prikazani ali vzdræevani (obnavljani).
Osnovni razlog za izdelavo tabel zavijanj v aplikacijah za iskanje poti je
vkljuËitev impendanc v mreæna vozliπËa. Tvorba in vzdræevanje vrednosti
impendance je zelo teæka naloga. Imamo na primer 16 zapisov, povezanih
s πtirismernim kriæiπËem, vsaka mreæna povezava, ki je prikljuËena na kriæiπËe
(vozliπËe, ki predstavlja kriæiπËe), ima moænost zavijanja levo, desno, voænje
naravnost in polkroænega zavijanja. Impedanca se spreminja z menjavo
karakteristik kriæiπËa. Potreben je znaten napor, da se pravilno dodeli vrednosti
impedanc velikemu πtevilu zapisov v tabeli obraËanja. »e se topologija
pokrivanja polilinij kadarkoli spremeni, postanejo tabele obraËanja neuporabne
in vse delo dodajanja vrednosti impedanc je treba ponoviti.
Tabela 2 je tabela atributov in prikazuje na primeru petih dogodkov vse
razliËne tipe kriæiπË in njihove vrednosti impedanc. Atributi vsebujejo besedni
opis vsake vrste kriæiπËa, πtevilko kriæiπËa in vrednosti impedanc (v minutah) za
zavijanje levo, desno, voænjo naravnost in polkroæno zavijanje. Vrednost ‡1
pomeni, da zavijanje ni mogoËe ali dovoljeno.
Model iskanja poti mora seveda pri enosmernih cestah onemogoËati potovanja
v napaËno smer. Najlaæji naËin vkljuËevanja prikaza sta dve vrednosti
impedance za ustrezno smer potovanja. NapaËna smer ima vrednost
impedance ‡1. Pri poliliniji, ki predstavlja dvosmerno cesto, pa je vrednost
impedance enaka v obe smeri.
1 6 4
Simon KavËiË
Tabela 2: Tabela zavijanj v kriæiπËu: vrednosti impedance so v minutah
©tevilka kriæiπËa
levo
desno
naravnost
polkroæno
opis
1.
0,2
0,2
0,13
‡1
kriæiπËe enakovrednih cest
2.
0,3
0,2
0,26
‡1
kriæiπËe s prednostno cesto
3.
0,1
0,05
0
‡1
prednost
4.
‡1
‡1
‡1
5.
‡1
‡1
0
0,15
‡1
slepa ulica
navidezno vozliπËe
Vir: Plumb, G., Preparing Networks for Routing Applications.
ArcInfo dovoljuje le postanke na vozliπËih. Ker so zaæeleni postanki ponavadi
vzdolæ cest, je teæava reπena tako, da so tam, kjer æelimo postanek, dodana
navidezna vozliπËa. Tem navideznim vozliπËem so ravno tako dodane vrednosti
impedance, ki namensko ne dovoljujejo zavijanj, temveË samo ustavljanje.
Podobno kot lahko vnaπamo postanke, ima program tudi moænost vnaπanja ovir.
»e æelimo, da bo izpis poti vedno optimalen, morajo biti podatki o cestah
aæurni. Ko se zaradi takega ali drugaËnega razloga zgodi, da kakπna cesta ni
prevozna, v program preprosto vnesemo oviro in program nam bo izraËunal
alternativno pot.
Vir podatkov o cestah je Dræavna direkcija za ceste. Ti podatki vsebujejo
razdalje med vozliπËi, nosilnost cest, πirino cest, naklone pa tudi mostove,
nadvoze, predore in njihove viπine. Ta podatek je zelo pomemben, kadar
vozimo tovore, ki bi lahko bili viπji od viπine nadvoza. Baza podatkov direkcije
za ceste pa ima pomembno pomanjkljivost. V njej ni cest, ki so v obËinski
pristojnosti, zato ima aplikacija vgrajeno moænost dopolnjevanja podatkov.
Podatke o cestah dopolnjujemo s pomoËjo sistema GPS. Med voænjo po cesti,
Slika 26:
Meni za dodajanje in brisanje ovir postankov
Vir: MO RS.
1 6 5
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
Slika 27:
Izris poti, Ëe se
upoπtevajo tudi ovire
(pred Cerknico v rdeËi
barvi)
Vir: MO RS.
ki ni zabeleæena, prenesemo podatke o poteku iz GPS v bazo in jo tako
osveæimo. Cesti nato doloËimo πe atribute in vnos je konËan.
Ta moænost je ena od velikih prednosti programa. Glede na to, da je vsako leto
zgrajenih na desetine kilometrov novih cest, bi bilo brez te moænosti treba
vsako leto na novo vzpostaviti celo bazo podatkov, tako pa nove podatke
o cestah preprosto dodamo æe obstojeËim podatkom.
SKLEP
©tevilo sistemov za optimizacijo logistiËnih poti v svetu in pri nas je v porastu.
Po zaËetnih dvomih so se ob preizkusih pokazale velike moænosti njihove
uporabe.
Do sedaj najbolj znana uporaba programa za iskanje poti je bila uporaba v
kriznih razmerah. Pred leti je potres v San Franciscu povzroËil precej πkode,
reπevalci in gasilci so imeli veliko teæav, ko so poiskuπali priti z vozili do
ponesreËenih, ki so ostali ujeti v ruπevinah. Potres je onemogoËil prevoznost
πtevilnih cest. V ameriπkih mestih te namreË pogosto potekajo v nadstropjih.
Na sreËo je mesto takrat æe imelo digitalne karte ozemlja. Vozniki so, ko so
pripeljali do ovir, sporoËili svoj poloæaj, v bazo podatkov je bila vnesena
lokacija ovire in program iskanja poti je izraËunal oziroma poiskal novo pot.
1 6 6
Simon KavËiË
Postopek so ponovili kolikorkrat je bilo treba, da so priπli do cilja. Ugotovili so,
da je na ta naËin pomoË priπla precej hitreje, kot Ëe bi vozniki poskuπali pot
najti sami.
PouËeni z izkuπnjami ameriπkih reπevalcev so svoj sistem optimizacije poti za
primer potresov zaËeli razvijati tudi na Japonskem, ki je ena potresno najbolj
aktivnih dræav. Skoraj vsako veËje mesto je razvilo svoj sistem prav za primere
neprehodnosti cest ob potresih.
Naslednji korak v razvoju je bil preskus uporabnosti sistemov za optimiranje
poti pri bolj vsakdanjih opravilih. Prvi poskusi so æeleli optimizirati voænje
πolskih avtobusov. Pot njihove voænje so optimizirali tako, da je program
izraËunal smer voænje z najmanjπo impedanco ter doloËil optimalna mesta
postankov, tako da nobenemu od πolarjev ni bilo treba peπaËiti od doma do
postajaliπËa veË kot pet minut.
Slovenija v tem razvoju ne zaostaja za svetom. Po moji oceni je pri nas vodilno
podjetje na tem podroËju podjetje Monolit, ki æe uspeπno træi veË svojih
sistemov. Naj omenim le dva: sistem optimizacije poti za pobiranje odpadkov
in sistem optimizacije poti za razvoz kurilnega olja. Prikaz delovanja njihovih
sistemov si je bilo zelo zanimivo ogledati na letoπnjem INFOS-u. Monolit træi
svoje sisteme s prodajanjem storitev. Tako uporabnikom ni treba investirati
v drago programsko in strojno opremo, ki je potrebna za delovanje sistema. Vse
podatke lahko dobijo iz operativnega centra ponudnika storitve.
Tudi na Ministrstvu za obrambo potrebujemo podoben sistem. Ob analizi æe
obstojeËih sistemov se je pokazalo, da nobeden ne ustreza zahtevam.
Projektirani so bili za drugaËne potrebe, za predelavo pa bi bilo treba vloæiti
ravno toliko truda in sredstev kot za postavitev novega. VeËinoma pokrivajo le
glavne ceste ter mestne ulice in v njihovih bazah ni podatkov o drugih cestah.
»e hoËemo, da bo sistem popolnoma funkcionalen in uporaben za Slovensko
vojsko in Upravo za zaπËito in reπevanje, mora imeti v svoji bazi podatkov vse
geografske podatke in vsako πe najmanjπo cesto na ozemlju Republike
Slovenije. Ta baza je veliko veËja kot pri komercialnih programih, ki vsebujejo
le najnujnejπe podatke.
Na podlagi teh ugotovitev je priπlo do odloËitve, da Ministrstvo za obrambo
potrebuje popolnoma svoj sistem optimiranja logistiËnih poti, ki mora biti
prirejen vsem potrebam Slovenske vojske in Uprave za zaπËito in reπevanje
v miru kot tudi v vojnih in vseh ostalih kriznih situacijah ali naravnih nesreËah.
Pripraviti tak sistem za delovanje pomeni ogromno dela. Treba je zbrati
1 6 7
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
in preveriti vse potrebne atribute, jih zapisati v bazo podatkov in tudi redno
obnavljati. Veliko podatkov je treba izmeriti in izraËunati. Ker æivimo na æe kar
gosto poseljenem obmoËju, je zelo pomemben podatek ali atribut za trajanje
potovanja Ëas, ki ga potrebujemo za zavijanje in voænjo skozi kriæiπËa.
Pred leti je bila teæava in pomanjkljivost GIS-aplikacij shranjevanje velikih
koliËin geografskih podatkov. PovpreËna velikost trdih diskov je bila takrat
10 ali 20 Mb. Danes to ni veË aktualno. Velikost danaπnjih trdih diskov æe
presega 160 Gb, kar pomeni, da so geografski podatki lahko veliko bolj
podrobni, s tem pa se πe bolj poveËata uporabnost in koristnost geografskih
informacijskih sistemov.
Ko je sistem popolnoma pripravljen in operativen, hitro povrne ves vloæen trud
in denar. Ne da bi se katerokoli vozilo sploh premaknilo, dobimo z nekaj kliki
vse za odloËitev potrebne podatke. Program nam ponudi veË moænih razliËic
poti, za vsako toËno razdaljo, porabljen Ëas, glede na Ëas odhoda izraËunan Ëas
prihoda na cilj, porabo goriva ipd. Izmed vseh ponujenih moænosti lahko
izberemo in nato uporabimo tisto, ki nam najbolj ustreza glede na naπe zahteve
ali priËakovanja. Naπa odloËitev ni veË odvisna od sreËe in nakljuËij, temveË je
plod velike koliËine podatkov, ki nam odloËitev olajπajo.
Razvoj informacijske tehnologije je zelo hiter in samo od nas je odvisno, kako
bomo izkoristili vse moænosti, ki nam jih ponuja.
L I T E R AT U R A
1. Drobne, S.: ©tudijsko gradivo, Fakulteta za gradbeniπtvo in geodezijo, Ljubljana, www.fgg.unilj.si/~/sdrobne/.
2. Hudej, F.: OdloËitveni modeli, Visoka πola za upravljanje in poslovanje, Novo mesto 2000.
3. Jennings, D., Waattam, S.: Decision Making, An Integrated Approach, Financial Times, Pitman
Publishing, London 1998.
4. Kvamme, K., et al.: Geografski informacijski sistemi, Znanstvenoraziskovalni center SAZU,
Ljubljana 1997.
5. Nielsen, O., et al.: GIS-based method for establishing the data foundation for traffic model,
Tehnical University of Denmark, Lyngby 1997.
6. Plumb, G.: Preparing Networks for Routing Applications, East Tennesse State University,
www.esri.com/library/userconf/proc96/TO150/PAP125/P125.HTM.
7. RajkoviË, V.: OdloËitvene metode in sistemi, ©tudijsko gradivo, Fakulteta za organizacijske vede,
www.krofek.net.
8. Rozman, J., Slak, M.: Mapinfo 4.0 in aplikacija Nika 1.0, Vojstvo 4, (1999), str.73‡ 83.
9. Rozman, J.: Digitalni model reliefa in satelitske ortofoto karte, www.mo-rs.si/ mors/ slo/
page1.htm, 2000.
10. Zeiler, M.: Modeling our World, ESRI PRESS, Redlands 1999.
11. Æagavec, D.: CEPIS, 2001, http://users.volja.net/damijanz/cepis.htm.
1 6 8
Simon KavËiË
VIRI
1. www.bf.uni-lj.si/cpvo/tshxis02.htm.
2. www.bfro.uni-lj.si/zoo/org/centre/slov/govedo/objave/olap/main.htm.
3. www.esri.com.
4. www.fgg.uni-lj.si/~/sdrobne/.
5. www.gov.si:80/gu/.
6. www.gisdata.si.
7. www.monolit.si.
8. www.sledenje.com.
9. ESRI ArcNews.
1 6 9
1 7 0
Urπa Brodnik in Marjana Trontelj
P R O B L E M AT I K A O S R E D N J E G A
VA D I © » A S L O V E N S K E V O J S K E
POSTOJNA
P O V Z E T E K
Negativni vplivi vojaπkih dejavnosti na okolje so izhodiπËe za
zmanjπevanje vplivov naËrtovanih dejavnosti, pri Ëemer velja
opozoriti tudi na pozitivne vplive. Osrednji poligon Slovenske
vojske Postojna (OSPO) je namenjen vsem enotam in poveljstvom
SV, saj gre za najveËje vadiπËe, ki edino omogoËa izvajanje bojnih
streljanj s tankovskim in artilerijskim oroæjem, streljanja na
zemeljske cilje s protiletalskimi topovi in izvajanje taktiËnega
bojnega streljanja Ëete in bataljona.
OSPO leæi na vplivnem obmoËju regijskega parka Sneænik
v ustanavljanju, kar postavlja MO RS in predvsem SV v novo
vlogo. VadiπËa, kot je OSPO, v Sloveniji ni mogoËe nadomestiti
z drugim enako primernim obmoËjem, zato se ustanovitev regijskega
parka Sneænik ponuja kot most k hitrejπemu uveljavljanju
okoljevarstvene prakse v SV na eni strani, na drugi pa SV
z doseganjem zastavljenih ciljev lahko prispeva k uresniËevanju
mednarodnih smernic in nalog na okoljevarstvenem in
naravovarstvenem podroËju.
K L J U » N E
B E S E D E
osrednji poligon Slovenske vojske, ogroæenost okolja, okoljska
sprejemljivost, ukrepi varovanja okolja, regijski park
1 7 1
P R O B L E M AT I K A O S R E D N J E G A VA D I © » A S L O V E N S K E V O J S K E P O S T O J N A
A B S T R A C T
The negative effects of militar y activities on the environment are the
points of departure for reducing the impact of planned activity, in
which attention should also be drawn to positive effects. The SAF
central training area in Postojna (OSPO) is intended to ser ve all
units and commands of the SAF because it is the largest training
area that uniquely makes it possible to carr y out combat practice
firing with tank and artiller y weaponr y, firing at land targets with
anti-aircraft guns and carr ying out tactical combat practice firing
at the company and battalion levels.
The OSPO is located within the sphere of influence of the Sneænik
Regional Park currently being established, which presents a new role
for the MoD of the RS and especially the SAF. In Slovenia it is not
possible to relocate a training area like the OSPO to an equally
suitable region. The establishment of the Sneænik Regional Park
thus offers, on the one hand, a means of more quickly putting into
force SAF environmental protection practices and, on the other
hand, an opportunity for the SAF to contribute to realising
international guidelines and tasks in environmental protection and
nature protection by attaining the goals that have been set.
K E Y
W O R D S
SAF central training area, threats to the environment, environmental
acceptability, environmental protection measures, regional park
UVOD
Raba prostora za obrambo oziroma vojaπko usposabljanje je kontroverzna zaradi
omejitev drugih naËinov rabe prostora, omejevanja dostopa in lokalnih
okoljskih vplivov trajnejπe vojaπke rabe, kot so hrup, promet teækih tovornih
vozil, krajinsko razvrednotenje, pa tudi neposredni uËinki eksplozij v krajini
in habitatih.
1 7 2
Urπa Brodnik in Marjana Trontelj
Vrednotenje stanja obrambnega sistema z vidika vplivov na okolje izhaja na eni
strani iz okoljevarstvenih ciljev in na drugi iz znaËilnosti posameznih dejavnosti
v okviru obrambnega sistema, glede na njihove vplive na okolje.
Negativni vplivi vojaπkega deovanja na okolje so izhodiπËe za zmanjπanje
vplivov naËrtovanih objektov in dejavnosti, pri Ëemer velja opozoriti tudi na
pozitivne vplive. Posebnost obrambnega sistema je, da zaradi posebnih zahtev
tega sektorja, predvsem pa zaradi omejevanja drugih rab prostora, obiskanosti
in prehodnosti posameznih obmoËij, pogojujejo razvoj nekaterih pozitivnih
sprememb v okolju, kot je visoka stopnja ohranjenosti okolja oziroma visoka
biotska raznovrstnost (KoËevsko, Mlake v Vipavski dolini).
Na obmoËju Osrednjega poligona Slovenske vojske Postojna (v nadaljevanju
OSPO) je potekala vojaπka dejavnost æe v Ëasu Marije Terezije, prisotna je bila
v Ëasu Italije ter nekdanje Jugoslavije, ko je bila tudi najbolj obseæna. Posledica
dejavnosti v preteklosti je sedanje stanje okolja, ki je do neke mere
degradirano, kar je razvidno iz presoj posameznih okoljskih sestavin. Od leta
1991, ko je lastniπtvo poligona prevzela Slovenska vojska, se je obseg vojaπkih
dejavnosti znatno zmanjπal, okolje pa se je v veliki meri popravilo.
GEOGRAFSKI ORIS
OSPO leæi ob vznoæju jugozahodnih poboËij Javornikov, v submediteranskem
fitogeografskem obmoËju, ki v najbolj vzhodnih predelih vadiπËa prehaja v
dinarsko fitogeografsko obmoËje. Posledica mejne lege je velika vrstna pestrost
æivega sveta, ki jo omogoËa tudi intenzivno prepletanje razliËnih ekosistemov
(HabiË, ©., 1998).
Slika 1:
Osrednji poligon SV
Postojna
Vir: Pregledna karta
Slovenije 1 : 250 000,
Geodetski zavod
Slovenije.
1 7 3
P R O B L E M AT I K A O S R E D N J E G A VA D I © » A S L O V E N S K E V O J S K E P O S T O J N A
Obsega samo kraπki relief, razËlenjene uravnave in poboËja visokega krasa
Javornikov. Povrπje je najniæje v juænem delu, v viπinah od 530‡600 m, z najniæjo
toËko v Jerodovcah (538 m), in se vzpenja proti severu in vzhodu. Najviπje je
v poboËjih Sv. Trojice (nad 800 m), Kamene gore (1038 m) in Babe (1038 m).
Pojavljata se dva reliefna tipa: prvi, visoki vrhovi Javornikov in njihova poboËja
ter drugi, niæji, bolj uravnan planotast svet obrobja Javornikov oziroma obrobja
kraπkega dela Pivπke kotline.
MoËno zakraselo povrπje priËa o apnenËasti geoloπki podlagi, na kateri so se
razvile predvsem razliËne oblike plitvih rendzin, precej skeletnih prsti.
Skalovitost povrπja se spreminja na majhnih razdaljah v odvisnosti od pretrtosti
matiËne podlage, oblikovanosti povrπja in globine prsti.
Najpogostejπe reliefne oblike so vrtaËe, ki so razporejene v nizih med
kopastimi vrhovi ali pa nepravilno po uravnanem povrπju. Dosegajo gostoto
okoli 50 na km2.
Gre za tipiËen kraπki vodonosni sistem s hitrim pretakanjem podzemne vode
po kanalih in razpokah. Povrπinsko tekoËih voda ni in padavinska voda hitro
odteËe v podzemlje. Za taka obmoËja je znaËilna majhna samoËistilna
sposobnost, posledica pa je veËja nevarnost πirjenja onesnaæenja (ZRC SAZU
Inπtitut za raziskovanje krasa, Postojna 1997).
Sledilni poskus pretoka podzemnih voda z obmoËja PoËka, opravljen leta 1997,
je dokazal najboljπo povezavo obmoËja OSPO z MalenπËico, dobro povezavo pa
s podzemno Pivko v Planinski jami in Vipavo. Dejstvo, da sta izvira MalenπËice
in Vipave zajeta za oskrbo prebivalstva s pitno vodo, narekuje veliko previdnost
pri naËrtovanju aktivnosti na obmoËju OSPO ( Kogovπek, 1999).
ObmoËje OSPO je 60 odstotkov poraslo z gozdom. VeËji del kompleksa se
intenzivno zaraπËa. Celotno obmoËje je bilo v preteklosti pod moËnim
Ëlovekovim vplivom. Zaradi spreminjanja rabe prostora prihaja do dinamiËnih
sprememb v okolju, preteæno v dve smeri: hitro, naravno sukcesijsko zaraπËanje
na eni strani in ustvarjanje degradiranih obmoËij, ki so posledica vojaπkih
dejavnosti (Polak, 1997).
Prav vojaπka dejavnost lahko ob naËrtovani rabi in s prilagojenim naËinom
upravljanja vadiπËa prispeva k upoËasnitvi procesa zaraπËanja.
UPORABA OSPO
Poligon je namenjen usposabljanju vseh enot in poveljstev SV, saj gre za
najveËje vadiπËe, ki edino omogoËa izvajanje bojnih streljanj s tankovskim
in artilerijskim oroæjem, streljanja na zemeljske cilje s protiletalskimi topovi
1 7 4
Urπa Brodnik in Marjana Trontelj
in izvajanje taktiËnega bojnega streljanja Ëete-bataljona. Na drugih vadiπËih
v Republiki Sloveniji to ni mogoËe.
Obseg uporabe lahko ocenjujemo le od leta 1991. Za obdobje, ko je vadiπËe
uporabljala JLA, podatki niso dostopni.
Od leta 1998 se je πtevilo dni, ko je bilo vadiπËe v uporabi, zmanjπevalo od 258
do 191 leta 2001 (diagram 1). Podobno je zaznati teænjo upadanja uporabe pri
πtevilu oseb (diagram 2) in πtevilu vozil (diagram 3) na vadiπËu v posameznih
letih
Diagram 1:
©tevilo oseb
na vadiπËu PoËek
Diagram 2:
Obremenitev vadiπËa
1 7 5
P R O B L E M AT I K A O S R E D N J E G A VA D I © » A S L O V E N S K E V O J S K E P O S T O J N A
Diagram 3:
Obremenitev vadiπËa
z vozili
NajveËji deleæ dejavnosti, ki potekajo na vadiπËu, predstavljajo taborjenja
in taktiËna urjenja enot in poveljstev SV, manj pa je drugih dejavnosti.
Zmanjπevanje uporabe vadiπËa je povezano z zmanjπanjem vojne strukture SV,
uvajanjem novih materialno-tehniËnih sredstev in uvajanjem novih
oboroæitvenih sistemov, s katerimi urjenje poteka v virtualnem okolju.
Po letu 2004 se bo πtevilo pripadnikov SV zmanjπalo, kar bo prineslo relativno
manjπo zasedenost, a intenzivnejπo rabo vadiπËa.
Z manjπo intenzivnostjo uporabe vadiπËa je povezan tudi opazen proces
zaraπËanja travnatih povrπin.
VA R S T V O O K O L J A
V Slovenski vojski se zavedamo pomena, ki ga ima ohranjanje okolja
in naravnih bogastev za obstoj in kvaliteto æivljenja prihodnjih generacij.
Spremljamo spremembe, ki jih na okolju povzroËa Ëloveπtvo s svojim hitrim
tehnoloπkim napredkom in nesmotrnim izkoriπËanjem ter uniËevanjem
naravnih bogastev. Svoj prispevek k varovanju okolja vidimo predvsem
v vkljuËevanju v nacionalne procese za zaπËito, ohranjanje ter obnavljanje
naravnega okolja in vseh njegovih elementov. Skratka, Slovenska vojska se
z vkljuËevanjem v civilno druæbo zaveda, da bo po svojih zmoænostih prispevala
k prepreËevanju onesnaæevanja okolja.
Z uveljavitvijo Okoljevarstvenega programa leta 1998 smo se obvezali, da bomo
spoπtovali veljavno okoljevarstveno zakonodajo in podzakonsko regulativo
Republike Slovenije. Z Okoljevarstvenim programom so bile tako doloËene
1 7 6
Urπa Brodnik in Marjana Trontelj
teæiπËne naloge varovanja okolja v SV, ki pa dejansko obsegajo celoten spekter
okoljevarstvenih ukrepov in aktivnosti, od sanacije æe povzroËenih vplivov na
okolje, do uvajanja flzdravih okoljevarstvenih praks«.
Od leta 1991, ko je lastniπtvo poligona prevzela Slovenska vojska, se je obseg
vojaπkih dejavnosti zmanjπal, sanirana so bila odlagaliπËa nevarnih odpadkov,
obnovljeno je bilo nekaj cest, narejeni so bili poæarni preseki, odstranjujejo se
tudi stara neeksplodirana ubojna sredstva. Po opravljeni okoljevarstveni oceni
leta 2000 pa se upoπtevajo tudi predlagani okoljevarstveni ukrepi, zaradi
katerih se stanje πe izboljπuje.
Okoljevarstvene ukrepe izvajajo vse enote SV med terenskim usposabljanjem, vsi
pripadniki enot SV so z njimi seznanjeni in usposobljeni za njihovo uresniËevanje.
Tabela 1: Vplivi in ukrepi varovanja okolja
Okoljska sestavina
Vplivi
Okoljevarstveni ukrepi
zrak
• streljanje, eksplozije (emisije
plinov in prahu oziroma dima)
• zaËasna prekinitev streljanja ali druge aktivnosti
(Ëe pride do premoËne zadimljenosti, je mogoËa
poviπana koncentracija CO v zraku)
• izbira lokacije z boljπo prevetrenostjo
tla
• uporaba minskoeksplozivnih
sredstev
• emisija naftnih derivatov,
olj in maziv, πe posebej ob
morebitnih poπkodbah vozil
• gaæenje pri uporabi teækih vozil
in v primeru namoËenega
zemljiπËa
• razgaljena zemljiπËa (ob gradnji objektov, reliefnem
preoblikovanju, razstreljevanju) je treba v najveËji meri
in takoj po koncu del ozemljiti
• ostanke bioloπkih in kemijskih sredstev je treba ustrezno
uniËiti ali odstraniti, tako da se prepreËi njihovo
razkrajanje in kopiËenje toksiËnih snovi v tleh
• postavljanje πotorov zunaj naËrtovanih lokacij ni dovoljeno
• kurjenje veËjih odprtih ognjev in poæiganje na odprtem
prostoru ni dovoljeno
• nenaËrtovani inæenirski posegi v prostor niso dovoljeni
• odlaganje in hramba lahko gorljivih snovi v negorljivih
posodah (zagotovitev varnega seæiga in transporta)
• svinËeno strelivo je treba uporabljati na naËin, da ga
zadræijo tarËe ali zemljina, ki se obËasno preseje in iz nje
izloËijo ostanki streliva
• ustrezno ravnanje s komunalnimi odpadki (mreæa
smetnjakov, zabojnikov in odvoz)
• zagotoviti je treba ustrezno vzdræevanje voznega parka in
mehanizacije (pravilno ravnanje z olji in mazivi)
• pretakanje goriva ni dovoljeno
• pod vojaπka vozila, ki dalj Ëasa stojijo na neutrjenih
povrπinah, je treba podstaviti nepropustne lovilne posode,
da se ob morebitni netesnosti vozil prepreËi onesnaæenje
tal in vode z olji in naftnimi derivati
• predvideti je treba ukrepe za primere razlitij olj in goriv ali
drugih nevarnih in πkodljivih snovi (premestitev
kontaminiranih zemljin na ustrezne lokacije)
Nadaljevanje na naslednji strani
1 7 7
P R O B L E M AT I K A O S R E D N J E G A VA D I © » A S L O V E N S K E V O J S K E P O S T O J N A
Tabela 1 (nadaljevanje): Vplivi in ukrepi varovanja okolja
Okoljska sestavina
Vplivi
Okoljevarstveni ukrepi
relief
• gradnja nastanitvenih objektov,
zaklonilnikov ipd.
• ob vnaπanju novih oblik (nasipine, platoji, zakloni) se je
treba Ëim bolj prilagoditi konturam obstojeËe
izoblikovanosti povrπja
• zasipavanje vrtaË (ali odstranjevanje prsti iz njih) ali
kakrπnokoli spreminjanje oblik znaËilnega reliefa ni
dovoljeno
• povrπine, razgaljene med gradnjo, je treba sanirati
vode
• odpadne vode s povrπja (naftni
derivati v primeru razlitja)
• odlagaliπËa razliËnih odpadkov
(topne snovi, ki se odlagajo na
povrπju)
• meteorne vode z asfaltiranih prometnih povrπin oziroma
parkiriπË je treba voditi preko lovilcev olj in maπËob ter
usedalnikov, Ëe obstaja nevarnost odplavljanja materiala
• ostanke bioloπkih in kemijskih sredstev je treba ustrezno
uniËiti ali odstraniti, tako da se prepreËi njihovo
razkrajanje in kopiËenje toksiËnih snovi v tleh
• ustrezno ravnanje s komunalnimi odpadki (mreæa
smetnjakov, zabojnikov in odvoz)
• zagotoviti je treba ustrezno vzdræevanje voznega parka
in mehanizacije (pravilno ravnanje z olji in mazivi)
• pretakanje goriva ni dovoljeno
• pod vojaπka vozila, ki dalj Ëasa stojijo na neutrjenih
povrπinah, je treba podstaviti nepropustne lovilne posode,
da se ob morebitni netesnosti vozil prepreËi onesnaæenje
tal in vode z olji in naftnimi derivati
• predvideti je treba ukrepe za primere razlitij olj in goriv
ali drugih nevarnih in πkodljivih snovi (premestitev
kontaminiranih zemljin na ustrezne lokacije)
• omejiti je treba hitrost voænje na 40 km/h
(prepreËevanje nezgod)
rastlinstvo
• zaraπËanje traviπË (zmanjπanje
bioloπke pestrosti)
• fiziËne poπkodbe vegetacije
• poæari
• spremljati stanje vegetacije
• prepreËiti oz. omejiti uporabo kemiËnih sredstev (trdnih,
tekoËih ali plinastih), ki bi lahko πkodljivo vplivala na razvoj
vegetacije
• vojaπka vozila se smejo gibati le po posebej doloËenih
poteh oziroma obmoËjih
• glede na vplive in posledice je treba vzpostaviti dodatne
poæarnovarnostne ukrepe
æivalstvo
• ogroæenost je povezana z
ogroæenostjo habitatov
• hrup (streljanje, voænja, urjenje)
• emisije pri uporabi plinskih
sredstev, dimnih zaves ipd.
• poæari
• ohraniti prehodnost vadiπËa (ustaljene migracijske poti
divjadi)
• omejiti uporabo kemiËnih sredstev, locirati uporabo
eksplozivnih sredstev ter prepreËevati onesnaæenje
podtalnih vodnih virov
• omogoËiti varen dostop do objektov namenjenih divjadi,
kot tudi moænost opravljanja lova, kjer je to dovoljeno
• vse organske odpadke shraniti v æivalim nedostopne
zabojnike in jih odstraniti s tega obmoËja
Nadaljevanje na naslednji strani
1 7 8
Urπa Brodnik in Marjana Trontelj
Tabela 1 (nadaljevanje): Vplivi in ukrepi varovanja okolja
Okoljska sestavina
Vplivi
Okoljevarstveni ukrepi
hrup
• streljanja (piπtola, avtomatska
puπka, minometi, havbice)
• eksplozije (minskoeksplozivna
sredstva, amonal)
• za posamezna streliπËa je na podlagi opravljenih meritev
doloËena dinamika streljanja iz posameznih vrst oroæja
(na streliπËih je treba upoπtevati navodila upravljalca
streliπËa)
• zaradi preseæenih ravni hrupa je treba predvideti ustrezno
skrajπanje Ëasa streljanja posameznih vrst oroæja, odvisno
od ravni hrupa, ki ga oroæje povzroËa v ogroæenih naseljih
• Ëe bi na vadiπËu potekalo podnevi in ponoËi streljanje iz
veË vrst oroæja, je treba skrajπanje Ëasa streljanja iz
posamezne vrste oroæja prilagoditi vsaki kombinaciji oroæij
posebej
sploπna
varnost
• izstrelki (usmerjeni ali odbiti)
• kemijski in bioloπki vplivi
(pirotehniËni izdelki, olja in druge
kemikalije)
• poæari
• okvare vozil (razlitje naftnih
derivatov)
• vplivi na zemljo in zrak
• moæna eksplozija skladiπËa
streliva
• uniËevanje nerazstreljenih
minskoeksplozivnih sredstev
• mastne krpe po ËiπËenju oroæja
• odpadki
• ustrezna oddaljenost vadiπË in ciljev za metanje roËnih
bomb, uporabo razstreliva in izstrelkov
• poæarna varnost
• prostorsko omejena (fiziËno loËena) uporaba kemijskih
in bioloπkih sredstev (strokovno uniËenje ali odstranitev)
• izdelava interventnega naËrta ukrepanja v primeru
ekoloπke nesreËe
• redno in dobro vzdræevanje mehanizacije (ustrezno
ravnanje z olji in mazivi, posebno ob poπkodbah vozil)
• pretakanje goriv ni dovoljeno
• zaËasna prekinitev aktivnosti v primeru lokalne
preobremenjenosti zraka z izgorki med streljanjem in
eksplozijami
• skladiπËenje minskoeksplozivnih sredstev znotraj
ograjenega prostora
• zagotovitev povrπine za uniËevanje zatajenih ali
neuporabnih minskoeksplozivnih sredstev
• odlaganje in hramba mastnih krp in drugih lahko gorljivih
odpadkov v negorljive posode (zagotovitev varnega zaæiga
in varen transport)
• ustrezno ravnanje z odpadki (mreæa smetnjakov,
zabojnikov in organiziran odvoz)
• prepreËitev prostega gibanja na nevarnih obmoËjih v Ëasu
aktivnosti
naravna
in kulturna
dediπËina
• poπkodbe ali uniËenje kulturnih
spomenikov in dediπËine
• zaradi vplivov na podzemni svet je treba dosledno
• upoπtevati vse vodovarstvene predpise
• na obmoËju spomenikov so prepovedani vsi posegi, ki bi
utegnili spremeniti vsebino, obliko ali naravo spomenika
Vsaka enota je v okviru terenskega usposabljanja dolæna, poleg ostalih
aktivnosti, naËrtovati tudi aktivnosti za varovanje okolja. Pri naËrtovanju teh je
pomembno, da æe vnaprej izloËimo neæelene oziroma negativne vplive na
okolje. Primer aktivnosti je v tabeli 2.
1 7 9
P R O B L E M AT I K A O S R E D N J E G A VA D I © » A S L O V E N S K E V O J S K E P O S T O J N A
Tabela 2: Aktivnosti za varovanje okolja
1.
V fazi naËrtovanja izloËiti aktivnosti, sredstva in snovi, ki bi lahko povzroËile prekomerne poπkodbe okolja.
2.
Za zemljiπËa, ki niso v lasti MO RS, pridobiti okoljevarstveno dokumentacijo, ceno in omejitve teh zemljiπË).
3.
Pred vajo in po njej fotodokumentirati kljuËna zemljiπËa (teren za namestitev in izvajanje aktivnosti), ki niso v lasti MORS.
4.
Izdelati pregled aktivnosti, opreme in snovi, ki jih bodo enote uporabljale in imajo lahko negativen vpliv na okolje.
5.
Ocenite moæne vplive na okolje in pripravite ukrepe za njihovo zmanjπevanje, prepreËevanje in odstranjevanje.
6.
PodroËja namestitve in izvajanja aktivnosti izbrati in urediti skladno s predlaganimi ukrepi oziroma omejitvami.
7.
Vsi pripadniki enot morajo biti seznanjeni z ukrepi varovanja okolja med vajo in usposobljeni za njihovo uresniËevanje.
8.
Stalen nadzor posledic aktivnosti enot in brezpogojno spoπtovanje naËrtovanih ukrepov in omejitev, povezanih z okoljem.
9.
Sanacija zemljiπË in poti, poπkodovanih med vajo.
10.
Za ukrepanje ob veËjih ekoloπkih nesreËah in poæarih obvestiti civilne organe (tel.112).
11.
ObveπËanje nadrejenih o nastali πkodi.
Okoljevarstveni program Slovenske vojske zahteva sodelovanje vseh njenih
pripadnikov. Vsakdo lahko in mora po svojih zmoænostih prispevati
k njegovemu uresniËevanju, zato vsakogar pripravimo tako, da lahko svoje
obveznosti po programu opravi odgovorno in uspeπno.
Za uresniËevanje programa varovanja okolja v Slovenski vojski so kot
naËrtovalci in nosilci dela v enotah odgovorni poveljniki enot in poveljstev. Po
Zakonu o varstvu okolja (UR. l. RS, πt. 32/93) je vsaka pravna oseba, ki zaradi
svoje dejavnosti neposredno povzroËa obremenjevanje okolja, dolæna doloËiti
pooblaπËenca za varstvo okolja, zato tudi SV ni izjema. Strokovni organi za
varstvo okolja so prisotni v vseh poveljstvih oziroma enotah do nivoja bataljona.
Njihove naloge so opredeljene v Okoljevarstvenem programu SV.
P O T K Z M A N J © E VA N J U P R I T I S K O V N A N A R AV N O O K O L J E ‡
P O V E Z A N O S T I N S O D E L O VA N J E V S E H
Poglavitni cilji ohranjanja narave v Sloveniji bodo po Zakonu o ohranjanju
narave (Ur. l. RS, πt. 56/99, 31-1/00) predvsem: varstvo naravnih vrednot
in naravnih procesov, ponovno oæivljanje poπkodovanih ali uniËenih naravnih
1 8 0
Urπa Brodnik in Marjana Trontelj
vrednot, ohranjanje biotske raznovrstnosti na genski, vrstni in ekosistemski
ravni, vkljuËno z ustanavljanjem zavarovanih obmoËij in ustreznih zbirk, ter
ohranjanje, razvijanje in ponovno vzpostavljanje krajinske pestrosti.
Skladno s poglavitnimi cilji ohranjanja narave v Sloveniji, ki se zagotavljajo
predvsem z ukrepi, ki imajo prostorske posledice, je tudi ustanavljanje
zavarovanih obmoËij.
Analiza zavarovanih povrπin v Evropi pokaæe, da se je πtevilo zavarovanih
obmoËij v zadnjih desetletjih poveËalo, povrπine pa so manjπe kot drugod po
svetu. Deleæ zavarovanih povrπin v evropskih dræavah variira od 3,6 odstotka
v Albaniji do 38 odstotkov v Liechtensteinu, tako da je Slovenija s svojimi
slabimi 6 odstotki v spodnjem delu lestvice.
V zasnovi zavarovanih obmoËij v Sloveniji (slika 2) je najbolj izpostavljena
kategorija regijskega parka kot najprimernejπa oblika varovanja veËjih,
sklenjenih, preteæno naravno ohranjenih obmoËij velike biotske in krajinske
pestrosti, kjer je prisotna tudi gospodarska raba in kjer so moænosti trajnostnega
razvoja in sodelovanja med sektorji najveËje
OSPO je v vplivnem obmoËju regijskega parka Sneænik v ustanavljanju (slika 2).
Slika 2:
Geografski prikaz zavarovanih obmoËij
1 8 1
P R O B L E M AT I K A O S R E D N J E G A VA D I © » A S L O V E N S K E V O J S K E P O S T O J N A
Od prve ideje o ustanovitvi zavarovanega obmoËja iz let 1967 do 1998 se je
predlagano obmoËje za zavarovanje razπirilo z oæjega obmoËja Planinskega
polja, Postojne in Cerkniπkega jezera in se je od prvotne pobude poveËalo za
veË kot πestkrat.
Predvideni park obsega dele 8 obËin: Blok, Cerknice, Ilirske Bistrice, Logatca,
Loπke doline, Loπkega potoka, Pivke in Postojne. Vanj naj bi bili vkljuËeni
πtevilni kraπki pojavi izjemnega pomena: najviπje ovrednoteni del kraπkega
sistema Ljubljanice, t. i. notranjski trikotnik med Pivπko kotlino, Cerkniπkim
in Planinskim poljem, gozdovi Sneænika in Javornikov, æivljenjski prostor
velikih sesalcev.
Povrπina predvidenega parka je pribliæno 1000 kvadratnih kilometrov (KNNV
in MOP, 1999).
Prednost pri usklajevanju akta o zavarovanju so si pridobile lokalne skupnosti,
kar je potekalo v letih 2000 in 2001, temu pa je sledilo usklajevanje z
ministrstvi, ki πe traja.
Zaradi dolgotrajnosti postopka sprejemanja akta o zavarovanju se je ObËina
Cerknica, ki naj bi bila v celoti vkljuËena v Regijski park Sneænik, leta
2002 odloËila, da s sprejemom Odloka o ustanovitvi Notranjskega
regijskega parka zavaruje celotno obËino (brez ureditvenih obmoËij naselij
in obmoËij, namenjenih industriji, infrastrukturi in nekaterim drugim
dejavnostim).
Dejstva, da se OSPO nahaja v osredju predlaganega parka in je opredeljen kot
vplivno obmoËje, da se v celoti nahaja na kraπkem vodonosniku, postavljajo
MO RS in predvsem SV v novo vlogo. VadiπËa, kot je OSPO, v Sloveniji ni
mogoËe nadomestiti z drugim enako primernim obmoËjem, zato se ustanovitev
Regijskega parka Sneænik ponuja kot most k hitrejπemu uveljavljanju
oklojevarstvene prakse v SV na eni strani, na drugi pa SV z doseganjem
zastavljenih ciljev lahko prispeva k uresniËevanju mednarodnih smernic
in nalog na okoljevarstvenem in naravovarstvenem podroËju1.
1
Konvencija o moËvirjih, ki imajo mednarodni pomen, zlasti kot prebivaliπËa moËvirskih ptic (Ramsar, 1971)
oz. Ramsarska konvencija; Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediπËine (Pariz, 1972); Konvencija
o varstvu selitvenih prosto æiveËih vrstah æivali (Bonn, 1979) oz. Bonnska konvencija; CITES, konvencija
o mednarodni trgovini z ogroæenimi prostoæiveËimi rastlinskimi in æivalskimi vrstami oziroma Washingtonska
konvencija (Washington, 1973); Konvencija o bioloπki raznovrstnosti (Rio de Janeiro, 1992); Konvencija o varstvu
prosto æiveËega evropskega rastlinstva in æivalstva ter njunih naravnih æivljenjskih prostorov (Bern, 1979)
oz. Bernska konvencija; Konvencija o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaæenjem (Barcelona, 1976)
oz. Barcelonska konvencija skupaj s Protokolom o posebej zavarovanih obmoËjih Sredozemskega morja (Æeneva,
1982); Alpska konvencija (Salzburg, 1991) .
1 8 2
Urπa Brodnik in Marjana Trontelj
OKOLJSKA SPREJEMLJIVOST
V okviru priprave Prostorskih ureditvenih pogojev za obmoËje OSPO (vir: PUP
za obmoËje vojaπkega vadiπËa Bile, osnutek, maj 2000) je bila izdelana
okoljevarstvena ocena vplivov vojaπke dejavnosti na okolje. Namen
okoljevarstvene ocene je bil ugotoviti naËin rabe prostora in doloËiti
okoljevarstvene ukrepe ter s tem uporabnika zavezati k naËinu rabe, ki bo
sprejemljiv z vidika varstva okolja (tabela 1, diagram 4).
Tabela 3: Ocena sprejemljivosti ‡ primer OSPO
Okoljska sestavina
Ocena vpliva
Zrak
2
Tla
3
Relief
1
Vode
4
Rastlinstvo
3
Legenda:
Æivalstvo
2
1.
2.
3.
4.
5.
Hrup
4‡5
Naravna in kulturna dediπËina
1‡2
vpliv je zaznaven, vendar zanemarljiv (dejavnost je zelo sprejemljiva)
vpliv je zmeren (dejavnost je sprejemljiva)
vpliv je hud (dejavnost je πe sprejemljiva)
vpliv je zelo hud (dejavnost je manj sprejemljiva)
vpliv je uniËujoË (dejavnost je nesprejemljiva)
Celovito gledano je nadaljevanje vojaπke dejavnosti na OSPO πe sprejemljivo.
V prid tej oceni govori dejstvo, da je okolje kljub dolgoletnemu delovanju
vojske sicer do neke mere degradirano, vendar πe v mejah sprejemljivega.
Najbolj problematiËno je obremenjevanje okolja s hrupom, kar lahko
reguliramo z natanËnim naËrtovanjem dejavnosti glede na Ëas in lokacijo na
poligonu.
Ravno tako je problematiËno obremenjevanje pronicajoËe vode oziroma
vodnega podtalja, za obmoËje je namreË znaËilna majhna samoËistilna
sposobnost. Hidrogeoloπko je vadiπËe zelo obËutljivo obmoËje kraπkega
vodonosnika, ki sluæi kot vir pitne vode.
1 8 3
P R O B L E M AT I K A O S R E D N J E G A VA D I © » A S L O V E N S K E V O J S K E P O S T O J N A
Diagram 4:
Ocena sprejemljivosti
za vadiπËe PoËek
SKLEP
Vojaπke dejavnosti v tako ranljivem okolju so izzvale tudi πtevilne odmeve
v lokalni skupnosti. Za okoliπko prebivalstvo je moteËe dejstvo, da v Ëasu,
ko je vadiπËe aktivno, dostop do nekaterih zamljiπË ni mogoË. Precejπen
okoljski vpliv na prebivalstvo ima hrup, ki ga povzroËajo streljanja na
vadiπËu.
S pazljivejπim naËrtovanjem uporabe vadiπËa, z omejevanjem nekaterih
aktivnosti v obËutljivejπih obdobjih (noË, nedelje, prazniki) in z uËinkovitim
obveπËanjem javnosti o dogajanju na vadiπËu je mogoËe omejiti te negativne
vplive. DoloËeni ukrepi se æe izvajajo, predvsem pa bo treba poskrbeti za
uËinkovito obveπËanje javnosti.
K temu bo gotovo prispevalo poveljstvo vadiπËa na lokaciji.
Predlogi za izboljπanje stanja na kritiËnih elementih obremenjevanja okolja:
1. izboljπati naËrtovanje dejavnosti glede na Ëas in lokacijo na poligonu (hrup),
2. vse enote v celoti opremiti z lovilci olj,
3. pripadnike SV usposobiti za ravnanje v primeru razlitja nevarnih snovi,
4. poostriti nadzor nad izvajanjem okoljevarstvenih ukrepov med terenskim
urjenjem na poligonu,
5. pri upravljanju vadiπËa prepreËevati hitro zaraπËanje travnatih povrπin,
6. opravljati monitoring stanja.
Poudariti je treba, da je bila okoljevarstvena ocena pripravljena glede na
izhodiπËno stanje v okolju in sedanje poznavanje programov oziroma dejavnosti
vojske. Ker gre za razvojno dejavnost, ki se s Ëasom spreminja in ki lahko
1 8 4
Urπa Brodnik in Marjana Trontelj
s svojim delovanjem na okolje vpliva na trenutno πe neznan naËin, je treba
predvidevati tudi reπitve, ki bodo v prihodnje prispevale k okoljski
sprejemljivosti dejavnosti.
V I R I I N L I T E R AT U R A
1. HabiË, ©.: Valorizacija gozdov na obmoËju vadiπËa Bile pri Postojni, 1998.
2. http://www.gov.si/uvn/slo/datoteke/narava/pp2020-povzetek.doc.
3. Geografski atlas Slovenije. Dræava v prostoru in Ëasu, Ljubljana 1998.
4. Interaktivni naravovarstveni atlas Slovenije, MOP-ARSO, GU RS.
5. Kogovπek, Janja: Nova spoznanja o podzemnem pretakanju vode v severnem delu Javornikov
Visoki kras. ‡ ACTA CARSOLOGICA 28/1, 12, 161-2000, Ljubljana 1999.
6. Nizozemsko kraljevo zdruæenje za varstvo narave (KNNV) in Ministrstvo RS za okolje
in prostor, Regijski park Sneænik ‡ IzhodiπËa za naËrt upravljanja, Ljubljana 1999.
7. Polak, Slavko: Okoljevarstvene ocene za vadiπËe Bile ‡ ÆIVALSTVO, Notranjski muzej Postojna,
izdelano za Area-LINE, d.o.o., Cerknica 1997.
8. Okoljevarstveni program Slovenske vojske, MO RS 1998.
9. PoroËilo o geoloπkih, hidrogeoloπkih, geomorfoloπkih in morfostrukturnih razmerah ter speleoloπkih
pojavih na obmoËju vojaπkega poligona PoËek, ZRC SAZU, Inπtitut za raziskovanje krasa,
Postojna 1997.
10. Prostorsko ureditveni pogoji za obmoËje vojaπkega vadiπËa Bile v ObËini Postojna, osnutek,
Area-LINE, d.o.o., 2000.
11. Pregledna karta Slovenije 1 : 250 000 , Geodetski zavod Slovenije.
12. PUP za obmoËje vojaπkega vadiπËa Bile, osnutek, maj 2000.
1 8 5
VSEBINA
BILTENA
SLOVENSKE VOJSKE ‡ 4 / πt. 2:
kapitan korvete Peter Papler
ANALIZA SPLO©NEGA DOLGORO»NEGA PROGRAMA RAZVOJA
IN OPREMLJANJA SLOVENSKE VOJSKE
podpolkovnik Karlo Nanut
VSTOP FENOMENOLOGIJE V ZGODOVINO ‡
VPRA©ANJE VSTOPA IN PRVI ODGOVORI O BISTVU
podpolkovnik Duπan Gorπe
SPORAZUM O KONVENCIONALNIH SILAH V EVROPI
podpolkovnik Milan Æurman
VODENJE PROJEKTOV NABAVE
IN UVAJANJA OBOROÆITVE IN OPREME
V MINISTRSTVU ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE (MO RS)
IN V SLOVENSKI VOJSKI (SV)
stotnik Simon KavËiË
RA»UNALNI©KO PODPRT SISTEM PODPORE ODLO»ANJU
ZA OPTIMIZIRANJE LOGISTI»NIH POTI
poroËnica Urπa Brodnik in poroËnica Marjana Trontelj
PROBLEMATIKA OSREDNJEGA VADI©»A SLOVENSKE VOJSKE
POSTOJNA